19.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/53

(1)

Komisija je bila leta 2010 obveščena, da je Nizozemska odobrila pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu MVV v Maastrichtu. Med letoma 2010 in 2011 je prejela tudi pritožbe glede ukrepov v korist drugih profesionalnih nogometnih klubov z Nizozemske, to so Willem II v Tilburgu, FC Den Bosch v 's-Hertogenboschu, PSV v Eindhovnu in NEC v Nijmegenu. Z dopisom z dne 2. septembra 2011 je Nizozemska Komisiji predložila dodatne informacije o ukrepu za MVV.

(2)

Z dopisom z dne 6. marca 2013 je Komisija obvestila Nizozemsko, da se je odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepi v korist klubov Willem II, NEC, MVV, PSV in FC Den Bosch.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)

Nizozemska je pripombe v okviru postopka o ukrepu v korist MVV predložila v dopisih z dne 31. maja 2013 in 12. novembra 2013. Nizozemska je prav tako odgovorila na zahtevo za dodatne informacije z dopisom z dne 26. marca 2014. 13. junija 2014 je potekal sestanek med službami Komisije in občino Maastricht, ki mu je sledil dopis Nizozemske z dne 30. julija 2014.

(5)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani o ukrepih v korist MVV.

(6)

Po objavi odločitve o sprožitvi postopka in v soglasju z Nizozemsko so preiskave v zvezi z različnimi klubi potekale ločeno. Preiskava v zvezi z MVV je bila evidentirana pod številko zadeve SA.41612.

(7)

Nacionalna nogometna zveza Koninklijke Nederlandse Voetbal Bond (v nadaljnjem besedilu: KNVB) je krovna organizacija profesionalnega in ljubiteljskega tekmovanja v nogometu. Na Nizozemskem je profesionalni nogomet organiziran po dvotirnem sistemu. V sezoni 2014/2015 je sodelovalo 38 klubov, od teh jih je 18 igralo v najvišji ligi (eredivisie) in 20 v nižji ligi (eerste divisie).

(8)

Klub Maastrichtse Voetbal Vereniging, ki se od sezone 2010/2011 imenuje Maatschappelijke Voetbal Vereniging Maastricht (v nadaljnjem besedilu: MVV), je bil ustanovljen leta 1908 in igra svoje domače tekme na nogometnem stadionu De Geusselt v Maastrichtu. MVV je v letu 2000 z vrha lige nazadoval v spodnjo ligo. MVV od leta 1970 ni sodeloval v evropskem klubskem tekmovanju.

(9)

Pravna oblika MVV je fundacija Stichting MVV. Po informacijah, ki jih je predložila Nizozemska, je MVV malo podjetje (3). V sezoni 2009/2010 je imel 38 zaposlenih, v sezoni 2010/2011 pa 35. Njegov prihodek in bilančna vsota za obe leti sta občutno pod 10 milijoni EUR.

(10)

V prvem četrtletju leta 2010 je občina Maastricht (v nadaljnjem besedilu: občina) opazila, da se MVV spopada s hudimi finančnimi težavami. Višina njegovega dolga se je povzpela na 6,5 milijona EUR; znesek v višini 1,7 milijona EUR je bil dolgovan občini v obliki podrejenega posojila. Pobudo, da se prepreči stečaj MVV, so aprila 2010 začeli navijači, podjetja in sponzorji („Initatiefgroup MVV Maastricht“). Ta pobuda je obsegala poslovni načrt za sanacijo finančnega stanja MVV in preoblikovanje MVV v uspešen profesionalni nogometni klub. Občina je pristopila k temu načrtu. Maja 2010 se je v okviru dogovora upnikov, ne pa tudi v okviru formalnega postopka, odpovedala terjatvi v višini 1,7 milijona EUR. Kupila je tudi stadion in kompleks za treniranje, ki ga je uporabljal le MVV, vendar je bil v ekonomskem lastništvu tretje stranke (fundacije Stichting Stadion Geusselt) na podlagi transakcije 1,85 milijona EUR, ki je vključevala dolgoročni zakup. Ta cena je temeljila na zunanjem poročilu o vrednotenju.

(11)

Nizozemska svoje namere za odpoved terjatvi MVV v višini 1,7 milijona EUR ter za nakup nogometnega stadiona in kompleksa za treniranje za 1,85 milijona EUR ni priglasila Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

(12)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija prišla do predhodne ugotovitve, da je občina zagotovila selektivno prednost MVV z uporabo državnih sredstev in zato zagotovila pomoč temu nogometnemu klubu. Komisija je menila, da sta bila ukrepa sprejeta skupaj in da sta med seboj tesno povezana. Komisija je tudi sprejela stališče, da ukrepi pomoči profesionalnim nogometnim klubom verjetno izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi s povračilom dolga občine ni mogla sklepati, da je občina ravnala kot običajni upnik v tržnem gospodarstvu. Kar zadeva nakup stadiona in kompleksa za treniranje od tretje osebe, Komisija ob neobstoju verodostojnega poslovnega načrta, pripravljenega pred nakupom, ni mogla ugotoviti, da je občina ravnala kot tipični vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Poleg tega je Komisija prosila za podrobnejše informacije glede navedb v občinskem svetu, da bi donos iz nakupa stadiona tretja oseba (fundacija stadion De Geusselt) prenesla naprej za kritje privilegiranih terjatev iz dolga MVV, kot so prispevki za pokojnine in davki.

(13)

Komisija ugotavlja, da je bil MVV v težkem finančnem položaju že več let pred letom 2010. V sezoni 2007/2008 je ustvaril izgubo v višini 0,15 milijona EUR in imel negativen lastniški kapital (– 2,7 milijona EUR). V sezoni 2008/2009 je ustvaril izgubo v višini 1,1 milijona EUR, njegov lastniški kapital pa se je zmanjšal na – 3,8 milijona EUR. Do marca 2010 je imel klub dodatne izgube v višini 1,3 milijona EUR in njegov lastniški kapital se je zmanjšal na – 5,17 milijona EUR. Aprila 2010 MVV ni več mogel izplačati plač in drugih tekočih izdatkov in je bil na robu stečaja.

(14)

Na tej podlagi je Komisija v odločbi o sprožitvi postopka navedla, da je imel MVV finančne težave v času, ko je bila pomoč dodeljena. Da bi ocenila združljivost pomoči s smernicami iz leta 2004 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4) (v nadaljnjem besedilu: smernice), je zahtevala informacije o skladnosti z vsemi zahtevami, določenimi v smernicah.

(15)

Komisija zlasti ni mogla preveriti, ali so bili upoštevani pogoji iz točk 34 od 37 smernic glede narave in uresničevanja načrta za prestrukturiranje. Komisija tudi ni mogla preveriti, ali so bili sprejeti ustrezni izravnalni ukrepi v smislu točk 38 do 42 smernic. Poleg tega je treba dokazati, da je bila pomoč omejena na najmanjši znesek, ki je potreben, da upravičenec sam plača ustrezen prispevek k prestrukturiranju, ter da bo spoštovano načelo „enkrat in zadnjič“.

(16)

Pri ukrepih za MVV se Nizozemska ni strinjala, da ti ukrepi pomenijo državno pomoč. Menila je, da je občina, ki je imela podrejeno terjatev do podjetja, ki je bilo na robu stečaja, ravnala v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu, ko je leta 2010 odpisala svojo terjatev. Navedla je, da bi le uradna vloga ali zahtevek upnika za stečaj uvedel takojšni stečaj. Po mnenju Nizozemske v primeru stečaja družbe MVV občina po vsej verjetnosti tako in tako ne bi izterjala ničesar iz svojega podrejenega dolga. Terjatev je bila podrejena in tako nižje stopnje kot terjatev v višini približno 3 milijone EUR (privilegirana („preferente“) in nezavarovana („concurrente“) terjatev drugih upnikov)). Nizozemska je trdila, da zato ni bilo možnosti za pridobitev nadomestila za znesek posojila ter da so se bili tudi „preferente“ in „concurrente“ upniki pripravljeni odpovedati svojim zahtevkom v okviru splošnega načrta za prestrukturiranje. Hkrati bi MVV, če se občina maja 2010 ne bi odrekla terjatvi in bi sprožila začetek uradnega postopka zaradi insolventnosti, tvegal, da izgubi licenco za profesionalni nogomet po pravilih KNVB. Te licence ne bi bilo mogoče prenesti na drug klub.

(17)

Kar zadeva pridobitev stadiona De Geusselt in kompleksa za treniranje, ki ga je uporabljal MVV, je Nizozemska trdila, da je bila pridobitev izvedena po vrednosti, ki jo je ugotovil zunanji strokovnjak, zato je bila v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. To vrednotenje je zajemalo vrednotenje pravice do dolgoročnega zakupa in vrednost zgradb na zemljišču. Nizozemska je poudarila tudi strateško lego stadiona v Maastrichtu in interese občine v zvezi z znatnim (ponovnim) urbanističnim razvojem območja De Geusselt, na katerem sta stadion in kompleks za treniranje.

(18)

Namesto tega po navedbah Nizozemske, tudi če bi se štelo, da ukrepi dajejo selektivno prednost MVV, ne bi izkrivljali konkurence in vplivali na trgovino med državami članicami. Nizozemska je poudarila šibki položaj MVV v nacionalnem profesionalnem nogometu, zato bi bila njegova udeležba na tekmovanjih na evropski ravni zelo malo verjetna. Poudarjeno je bilo tudi, da Komisiji ni uspelo dokazati, da bi pomoč MVV izkrivljala konkurenco ali vplivala na trgovino na vseh trgih, navedenih v odločbi o sprožitvi postopka.

(19)

Dodatni argument, ki ga je navedla Nizozemska, je, da so ukrepi, če bi se štelo, da pomenijo državno pomoč, združljivi z notranjim trgom. Ti argumenti so temeljili, prvič, na smernicah, in drugič, na oceni združljivosti neposredno na podlagi člena 107(3)(c) ali (d) Pogodbe.

(20)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč pomoč, ki jo dodeli država članica, ali katera koli druga vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, če prizadene trgovino med državami članicami. Pogoji, določeni v členu 107(1) Pogodbe, so torej kumulativni, zato morajo biti za to, da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, izpolnjeni vsi pogoji.

(21)

Na podlagi odločitve o sprožitvi postopka je Komisija ocenila sklep občine z dne 25. maja 2010 o opustitvi podrejene terjatve MVV v višini 1,7 milijona EUR ter za nakup stadiona De Geusselt in kompleksa za treniranje MVV v znesku 1,85 milijona EUR. Nizozemska trdi, da oba ukrepa upoštevata načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zato se ne sme šteti, da pomenijo državno pomoč.

(22)

Komisija v skladu z relevantno sodno prakso (5) meni, da sta ukrepa nujno in neločljivo povezana. Za tak sklep Komisija upošteva kronologijo zadevnih ukrepov, njihov namen in položaj MVV v času, ko je občina sprejela odločitev, da bo podprla ta klub (6). Komisija najprej ugotavlja, da sta bila ukrepa obravnavana skupaj in da sta bila sprejeta na sestanku občinskega sveta 25. maja 2010. Namen obeh ukrepov je bil zagotoviti takojšnjo sanacijo MVV, o čemer so razpravljali – v okviru enega predloga – kot del stališča občine glede načrta za reševanje, ki ga je oblikovala skupina „Initatiefgroep MVV Maastricht“. Komisija zato ugotavlja, da sta ukrepa tesno povezana glede na njun namen in položaj kluba MVV v takratnem času, to je zagotoviti sanacijo MVV ob upoštevanju njegovega očitnega negotovega finančnega položaja.

(23)

Občina je odločila o obeh ukrepih in ta sta imela finančne posledice zanjo (v višini 3,55 milijona EUR). Tako ukrepa vključujeta uporabo državnih sredstev, sklep, ki ga Nizozemska ni izpodbijala. Prenos državnih sredstev ima lahko različne oblike, kot so neposredna nepovratna sredstva, posojila, jamstva, neposredne naložbe v kapital podjetja in prejemki v naravi. Odstop od terjatev s strani države in naložbe, neskladne s tržnimi pogoji, se prav tako štejejo za prenos državnih sredstev.

(24)

Dalje, Nizozemska in občina trdita, da je občina ravnala v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu glede odpisa terjatev ter v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu glede pridobitve stadiona in kompleksa za treniranje, zato ni zagotovila neupravičene gospodarske prednosti MVV. Komisija se s to analizo ne strinja iz naslednjih razlogov.

(25)

Kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države, obstaja prednost. Za presojo, ali je ta prednost neupravičena, je treba finančno stanje podjetja po ukrepu primerjati z njegovim finančnim stanjem, če ukrep ne bi bil odobren. Ni sporno, da se je proračunsko stanje MVV opazno izboljšalo z ukrepoma, ki se preiskujeta.

(26)

Ukrepi, ki so jih sprejeli občina in drugi pomembni upniki, so omogočili MVV, da očisti svojo bilanco stanja. Komisija ugotavlja, da so drugi pomembni upniki MVV, in sicer tisti z zahtevki nad 150 000 EUR, odpisali terjatve, medtem ko so manjši upniki terjatve delno odpisali. Ti ukrepi, ki so pripeljali do odpisa terjatev zasebnih strani v višini 2,25 milijona EUR, in tudi ukrepi občine niso bili izvedeni v smislu formalnega odloga plačilnega postopka. Neobstoj formalnega okvira pojasnjuje, zakaj na koncu manjšina upnikov, ki imajo skupaj terjatve v višini 145 347 EUR, ni sodelovala pri odpisu, čeprav so nekateri med njimi obljubili, da bodo to storili. Komisija tudi ugotavlja, da druge odpisane terjatve niso bile podrejene narave, kot je bila terjatev občine. Po mnenju Nizozemske neobstoj formalnega postopka ni pomenil bistvene razlike, v smislu, da je bil rezultat rešitve dolga za občino enak tistemu, ki bi se zgodil v formalnem odlogu plačilnega postopka na podlagi nacionalnega prava o stečaju, to je da bi bilo mogoče druge upnike prisiliti k pridružitvi dogovoru upnikov, kar bi v primeru občine v vsakem primeru pomenilo izgubo celotnega zneska (podrejenega) posojila.

(27)

Kot je že bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, pa Komisija ugotavlja, da se trije upniki niso popolnoma odpisali svojih terjatev, temveč so terjatve spremenili v terjatev za mogoča prihodnja plačila za prestope, ki bi se plačali MVV za igralce ob njihovem odhodu. V zvezi s tem je Nizozemska poudarila, da so ti trije upniki imeli prioritetno in zavarovano terjatev v višini 1,135 milijona EUR. Zato bi imeli boljše možnosti, da izterjajo vsaj del svojih terjatev v primeru uradnega stečajnega postopka kot drugi upniki z nezavarovanimi terjatvami, torej občina iz naslova svoje podrejene terjatve. Komisija meni, da čeprav občina posojila ni dala pod enakimi pogoji, zasebni vlagatelj ne bi v celoti odpisal terjatve ali bi si vsaj zavaroval – ali bi si prizadeval zagotoviti – neko vrsto (morebitnega) zavarovanja s premoženjem ob odpisu tako velikega posojila, tudi če bi bile možnosti za poplačilo slabe. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi občina lahko pridobila korist od drugih upnikov, tudi če bi bil načrt za reševanje res odvisen od njenega sodelovanja. Zato Komisija meni, da popoln odpis posojila občine brez pogojev ali zavarovanja ni v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu.

(28)

Kar zadeva odločitev o sodelovanju v dogovoru upnikov zunaj formalnega odloga plačilnega postopka, je Nizozemska poudarila, da bi KNVB v primeru formalnega odloga plačil klubu MVV odvzela licenco za profesionalni nogomet. Zato formalni odlog plačil ne bi bil v interesu občine niti v interesu večine drugih upnikov. To torej ne pomeni, da se položaj občine razlikuje od položaja drugih upnikov.

(29)

V zvezi s tem se nizozemski organi sklicujejo na tisti del odločitve o sprožitvi postopka, v katerem je Komisija sklenila, da ukrep občine Arnhem v korist nogometnega kluba Vitesse ne pomeni državne pomoči: načelo enakega obravnavanja določa, da mora Komisija razmere oceniti enako, kot je storila za občino Arnhem, to je da je skladna s členom 107(1) Pogodbe, saj bi bile tako odločitve občine skladne z načelom zasebnega upnika. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je treba vsak primer presojati na podlagi njegove posamezne vsebine. V primeru Arnhem/Vitesse so pogoji v dogovorih upnikov pomenili, da so bili različni položaji občine in drugih upnikov v celoti izenačeni (vsak bi prejel 12 % svojih neporavnanih terjatev), kar pa ne velja v primeru Maastricht/MVV: drugi (prednostni) upniki bi v zameno za odpis svoje terjatve lahko imeli korist od morebitnega prihodka od prestopov igralcev, kar pa ni veljalo v primeru Maastricht.

(30)

Drugih razlogov, ki jih je navedla Nizozemska v zvezi z družbenogospodarskimi posledicami stečaja MVV, ni mogoče upoštevati pri oceni načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(31)

Prvič, družbenogospodarske posledice morebitnega stečaja MVV se nanašajo na vlogo občine kot javnega organa in ne na položaj zasebnega vlagatelja. Čeprav je mogoče, da je imela občina vlogo vlagatelja v območje De Geusselt, kot je navedeno v zapisniku občinskega sveta z dne 25. maja 2010, so ti interesi del širšega interesa v zvezi z drugimi splošnimi političnimi cilji, kot so infrastrukturni in gospodarski razvoj zadevnega območja, športna politika občine in občinska partnerstva. Zato odpis posojila – v času, ko je bil storjen – ni bil, ali pa je bil samo delno povezan z zasebnimi poslovnimi interesi občine kot lastnika zemljišča ali podjetja. Če so poslovni interesi obstajali, Nizozemska ni zagotovila nikakršnih pojasnil, kaj naj bi ti predstavljali. Drugič, opozoriti je treba, da samo odpis posojila ne bi preprečil stečaja MVV: potrebnih je bilo več podpornih ukrepov, kot sta nakup stadiona in kompleksa za treniranje, za katera Komisija meni, da nista bila v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Kot je navedeno zgoraj, je treba ukrepe presojati skupaj.

(32)

Zaradi tega je Komisija prišla do sklepa, da občina maja 2010 pri odločanju, da odpiše terjatev v višini 1,7 milijona EUR, ni ravnala kot udeleženec v tržnem gospodarstvu. Ta sklep temelji tudi na dejstvu, da je treba ta odpis posojila presojati skupaj z nakupom stadiona in kompleksa za treniranje, za katerega je Komisija ocenila, da ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

(33)

Občina se ni le odpovedala podrejeni terjatvi do kluba MVV, kupila je tudi stadion De Geusselt in kompleks za treniranje Klein Geusselt, saj je bil ta nakup prav tako del celotnega načrta za reševanje in prestrukturiranje MVV. Nizozemska trdi, da ta nakup ne pomeni državne pomoči, saj je potekal pod tržnimi pogoji. Trditev temelji na sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (7) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prodaji zemljišč) in na načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, v skladu s katerim finančnih poslov javnih organov glede podjetja, da bi bili ti posli sprejemljivi tudi za druge gospodarske subjekte pod enakimi pogoji, ni mogoče šteti za pridobitev prednosti za podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe. Glede sporočila o prodaji zemljišč Nizozemska priznava, da to obravnava prodajo zemljišča in ne nakupa nepremičnin, vendar meni, da se lahko uporablja po analogiji.

(34)

Komisija ugotavlja, da je bila nakupna cena v višini 1,85 milijona EUR določena na podlagi mnenja zunanjega izvedenca, ki je bilo predloženo Komisiji (poročilo revizorjev Van der Horst Taxateurs, junij 2010). Komisija ugotavlja tudi, da je občina že lastnik zemljišča, na katerem je bil zgrajen stadion. Kupila je stadion in drugo premoženje ter tudi pravico za dolgoročni zakup zemljišča (Recht van erfpacht). […] (*) Cena 1,85 milijona EUR vključuje kompleks za treniranje, ki ni bil vključen v izvedensko poročilo. Opozoriti je treba, da v izvedenskem poročilu ni navedena identiteta kupca.

(35)

Komisija ugotavlja, prvič, da razlogi občine za nakup stadiona vključujejo vidike, povezane z „javnim zdravjem“ in „socialno kohezijo“, glede na to, da je želela na območju De Geusselt  (8) ohraniti in razviti „športno območje“. Taki strateški cilji ne bi bili del naložbene odločitve tržnega vlagatelja, zato občine ni mogoče enačiti z udeležencem v tržnem gospodarstvu. Drugič, Komisija se ne strinja, da bi bil udeleženec v tržnem gospodarstvu pripravljen kupiti nogometni stadion po njegovi nadomestni vrednosti. Za razliko od zemljišča ali drugega blaga je nogometni stadion proizvodno sredstvo, ki se lahko uporablja za ustvarjanje prihodkov, ima pa tudi stroške vzdrževanja. Udeleženec v tržnem gospodarstvu bi stadion kupil le na podlagi poslovnega načrta, ki bi izkazoval veliko verjetnost za dovolj donosno izkoriščanje. Ta poslovni načrt bi tudi določal ceno, po kateri bi bil vlagatelj pripravljen kupiti stadion. Občina ni imela takega poslovnega načrta, niti pred nakupom niti ko se je odločila za nakup stadiona. Dejansko je občinski izvršni organ maja 2010 obvestil občinski svet, da bo pripravljen načrt za prihodnje izkoriščanje stadiona kot večnamenskega objekta. Ta načrt je bil predstavljen svetu, vendar decembra 2010. Komisija ugotavlja, da je maja 2010, ko je bila sprejeta odločitev o nakupu stadiona, občina ocenila, da bi letni stroški vzdrževanja stadiona znašali 380 000 EUR, medtem ko je bila letna najemnina MVV 75 000 EUR (9). Razlika v višini 305 000 EUR bi se financira s prihodki od najemnine za druge dogodke ali bi jo morala kriti občina. Čeprav je bila nakupna cena določena tako, da bi se upoštevale morebitne izgube zaradi nizke najemnine za MVV, ni mogoče sklepati, da bi zasebni udeleženec na trgu sodeloval pri pogodbi z ugotovljenim visokim tveganjem za izgubo. Poročilo, predstavljeno občinskemu svetu decembra 2010, potrjuje, da „v trenutnem položaju komercialno izkoriščanje stadiona ali kritje stroškov uporabe stadiona ni mogoče“. V poročilu občinskega revizijskega sodišča (10) iz junija 2012 je navedeno, da izkoriščanje stadiona še naprej ustvarja izgubo.

(36)

Poleg tega bi bilo v primeru nujne prodaje, kar je bilo mogoče pričakovati glede MVV, od udeleženca v tržnem gospodarstvu mogoče pričakovati, da bo uporabil časovni vidik kot vzvod, da pridobi boljšo ceno od ocenjene vrednosti s strani cenilca. Vendar v primeru občine ni bilo tako, ta je preprosto upoštevala, da je ocena vrednosti cenilca „realna“.

(37)

Te ugotovitve ni mogoče spremeniti z upoštevanjem posebnih interesov občine v zvezi z razvojnimi načrti za območje De Geusselt. Nizozemska v načrtu za reševanje, kot je bil oblikovan leta 2010, ni prikazala nobenega načrta za nakup ali izračun pred junijem 2010 za morebiten nakup s strani občine. Taka presoja pred nakupom je nekaj, kar je mogoče pričakovati od tržnega vlagatelja.

(38)

Zaradi vseh teh razlogov je Komisija sklenila, da občina leta 2010 pri določanju ukrepov za nakup stadiona in kompleksa za treniranje ni delovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(39)

Prednost za MVV je, prvič, da mu je bil odpuščen dolg, in drugič, da bo lahko še naprej igral nogomet na svojem domačem stadionu De Geusselt. Mesečna najemnina za neizključno uporabo obeh objektov po njunem nakupu s strani občine je znašala 3 % proračuna MVV oz. najmanj 75 000 EUR (11). Komisija tudi ugotavlja, da naj bi v skladu z določili kupoprodajne pogodbe znesek v višini 1,85 milijona EUR, ki ga je plačala občina, uporabil prodajalec, tretja stranka Stichting Stadion De Geusselt  (12), za kritje dolgov MVV in davkov, plač za igralce in za pokojninske obveznosti; ti dolgovi so bili zunaj dogovora z upniki. Ta znesek v višini 1,85 milijona EUR je bil v finančnih poročilih MVV za sezono 2009/2010 knjižen kot izredni prihodek z oznako „prispevek občine Maastricht“ (Bijdrage Gemeente Maastricht). Prihodki od prodaje, ki jih je prejela fundacija Stichting Stadion De Geusselt, naj bi bili dejansko uporabljeni za odpis dolga in prestrukturiranje MVV (glej dopis fundacije občini z dne 9. junija 2010).

(40)

Nizozemska dvomi o vplivu morebitne pomoči na notranji trg za klube, ki ne igrajo nogometa na evropski ravni, še posebej na MVV. V zvezi s tem Komisija poudarja, da je MVV vsako leto potencialni udeleženec evropskih nogometnih tekmovanj. Tudi kot klub v drugi ligi načeloma lahko vpliva na tekmovanja na nacionalnem nogometnem prvenstvu in tam zmaga, kar bi mu omogočilo, da se v naslednjem letu poteguje za evropski pokal. V kratkem obdobju lahko celo nogometni klub na nižji ravni napreduje na višjo raven (13). Komisija dalje poudarja, da so profesionalni nogometni klubi poleg udeležbe na nogometnih tekmovanjih dejavni v več drugih gospodarskih dejavnostih, kot so trg za prestop profesionalnih igralcev, oglaševanje, sponzorstvo, trženje ali medijska pokritost. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu krepi njegov položaj na vsakem od teh trgov, ki večinoma zajemajo več držav članic. Če se torej državna sredstva uporabijo za zagotovitev selektivne prednosti profesionalnemu nogometnemu klubu, taka pomoč lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe (14). Natančneje, kar zadeva MVV, je imelo več igralcev MVV leta 2010 državljanstvo druge države članice, zlasti belgijsko.

(41)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija sklepa, da odpustitev posojila ter nakup kompleksa za treniranje in stadiona (v višini 3,55 milijona EUR) pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Njuna združljivost z notranjim trgom bo obravnavana v nadaljevanju.

(42)

Komisija mora ugotoviti, ali se ukrepi pomoči za MVV lahko štejejo za združljive z notranjim trgom. V skladu s sodno prakso Sodišča so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za tako združljivost izpolnjeni (15).

(43)

Nobeno odstopanje iz člena 107(2) Pogodbe ne velja za zadevni ukrep pomoči. Prav tako Nizozemska ni trdila, da je tako.

(44)

Komisija glede odstopanj iz člena 107(3) Pogodbe ugotavlja, da nobena od nizozemskih regij ne spada v odstopanje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Poleg tega zadevna pomoč ne spodbuja izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa niti ne bi bilo mogoče z njo odpraviti morebitnih resnih motenj v nizozemskem gospodarstvu v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe.

(45)

V zvezi z odstopanjem iz člena 107(3)(c) Pogodbe, to je glede pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, je Nizozemska trdila, da bi bilo mogoče to odstopanje uporabiti, če bi Komisija ugotovila, da gre pri zadevnih ukrepih za državno pomoč. V zvezi s tem je Nizozemska trdila, da je treba v analizi Komisije upoštevati člen 107(3)(d) Pogodbe za pomoč pri pospeševanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine v kombinaciji s členom 165 Pogodbe.

(46)

Pri presoji pojma „razvoj gospodarskih dejavnosti“ v športnem sektorju Komisija ustrezno upošteva člen 165(1) Pogodbe in zadnjo alineo člena 165(2) Pogodbe, ki določata, da Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge. Vendar pa Pogodba loči med pojmoma šport in kultura; zato člen 107(3)(d) Pogodbe ne more biti podlaga za oceno združljivosti pomoči za MVV.

(47)

Za oceno ukrepa pomoči na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe je Komisija izdala več uredb, okvirov, smernic in obvestil o obliki pomoči ter o horizontalnih ali sektorskih namenih, za katere je pomoč dodeljena. Ob upoštevanju, da se je MVV spopadal s finančnimi težavami v času, ko so bili sprejeti ukrepi, in da je bila pomoč občine dana za reševanje teh težav, Komisija meni, da je primerno, da se presodi, ali se lahko uporabijo merila iz smernic (16). V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da smernice ne izključujejo profesionalnega nogometa. Ta gospodarska dejavnost zato spada na področje uporabe smernic.

(48)

Komisija je julija 2014 objavila nove smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (17). Vendar pa se te ne uporabljajo za to nepriglašeno pomoč, ki je bila dodeljena leta 2010. V skladu s točko 137 novih smernic bi enako veljalo za kakršne koli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, dodeljene brez predhodne odobritve, če je bil del pomoči ali celotna pomoč dodeljena po objavi teh smernic v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s točko 138 novih smernic bo Komisija v vseh drugih primerih izvedla pregled na podlagi smernic, veljavnih ob dodelitvi pomoči. Zato bo Komisija v tem primeru svojo analizo oprla na Smernice iz leta 2004 (glej uvodno izjavo 14 zgoraj).

(49)

V skladu s točko 11 smernic je podjetje v težavah, kadar obstajajo običajni znaki podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti in zmanjševanje ali izguba celotne čiste vrednosti sredstev. V težjih primerih je lahko podjetje že postalo plačilno nesposobno ali je po domačem pravu že v kolektivnem postopku v primeru insolventnosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je imel MVV negativen lastniški kapital od sezone 2007/2008 naprej in v prvem četrtletju leta 2010 je negativna vrednost lastniškega kapitala znašala – 5,1 milijona EUR, medtem ko so dolgovi MVV znašali 6,4 milijona EUR. Kot je opozorila Nizozemska, je bil MVV spomladi 2010 pravzaprav že v stečaju. MVV je torej očitno bilo podjetje v težavah v smislu smernic. Nizozemska tega dejstva ne izpodbija. Zato je treba združljivost državne pomoči za MVV oceniti na podlagi smernic.

(50)

V oddelku 3.2 smernic je določeno, da mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje. Vendar pa v skladu s točko 59 smernic za MSP (kot je na primer MVV) ni potrebno, da načrta za prestrukturiranje odobri Komisija, čeprav mora ustrezati zahteva določenih v točkah 35, 36 in 37 smernic, in ga mora potrditi zadevna država članica, ki o tem obvesti Komisijo. Komisija ugotavlja, da je Nizozemska predložila načrt za prestrukturiranje, ki izpolnjuje pogoje iz točk od 34 do 37 smernic. Skupni stroški prestrukturiranja so znašali skoraj 6 milijonov EUR. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je odločitev, da dodeli pomoč MVV, podrejena več pogojem. Ti pogoji so določeni v poslovnem načrtu iz leta 2010, navedenem v uvodni izjavi 10.

(51)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je odločitev občine, da se odpove posojilu in plača za De Geusselt, sledila analizi o naravi in vzrokih težav MVV. Transakcija je temeljila na številnih pogojih, katerih cilj je ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja kluba v razumnem triletnem roku in izpolnjevanje zahtev KNVB za licenco, da lahko MVV še naprej igra na profesionalnih tekmovanjih. Načrt za prestrukturiranje je novemu vodstvu dovoljeval, da zmanjša število zaposlenih in igralcev. Načrt za prestrukturiranje ni bil odvisen od zunanjih dejavnikov, ki jim MVV lahko sledi, vendar jih ne more popolnoma nadzorovati, kot je iskanje novih sponzorjev in povečanje števila gledalcev. Predvideva se nadaljnje izboljšanje finančnega položaja kluba in da bo še naprej deloval kot profesionalni nogometni klub. Razvoj, kot je naveden v uvodni izjavi spodaj, izkazuje, da je načrt dejansko realen.

(52)

Ukrepi, ki so bili izvedeni, so bili potrebni za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja MVV. Finančni položaj kluba je bil dejansko obnovljen. Zaradi teh ukrepov je MVV za celotno sezono 2009/2010 vknjižil dobiček v višini 3,9 milijona EUR in imel prvič po več letih pozitiven lastniški kapital v višini 0,051 milijona EUR. Naslednja sezona 2010/2011 se je končala z dobičkom v višini 0,021 milijona EUR, lastniški kapital MVV pa je znašal 0,072 milijona EUR. V sezoni 2011/2012 je MVV dosegel prag dobička. V začetku sezone 2011/2012 je KMVB finančni status MVV povišal iz kategorije 1 (nezadostno) v 3 (dobro).

(53)

Smernice v točkah od 38 do 42 določajo, da mora upravičenec sprejeti izravnalne ukrepe, da se zmanjša učinek izkrivljanja pomoči in njeni negativni učinki na trgovinske pogoje. Vendar v skladu s točko 41 smernic ta pogoj ne velja za mala podjetja, kot je MVV.

(54)

Komisija tudi ugotavlja, da so načrt za prestrukturiranje pretežno financirali zunanji zasebni subjekti, poleg izvedenih notranjih prihrankov v skladu s točkama 43 in 44 smernic. Več zasebnih subjektov je odpisalo dolgove. Skupni prispevek upnikov in občine k refinanciranju MVV je znašal okoli 5,8 milijona EUR (skupaj z odpisom dolga in nakupom stadiona ter dolgoročnim zakupom). Prispevek zasebnih subjektov, ki so poleg države prispevali k odpisu dolga, je znašal 2,25 milijona EUR in je tako višji od zahtevanih 25 % za mala podjetja.

(55)

Znesek pomoči je bil potreben. V skladu z načrtom za prestrukturiranje bi moral privesti do manjše izgube v sezonah 2011/2012 in 2012/2013, pozneje pa do zmernih pozitivnih rezultatov. To ne bo dovoljevalo MVV, da kupi nove igralce ali jih privabi z višjimi plačami.

(56)

Načrt je bil zasnovan tako, da se oslabljenemu MVV omogoči nov začetek brez dolgov, vendar z novo strukturo. Ukrepi bi morali voditi v zdrav finančni položaj MVV, sočasno pa tudi k izpolnjevanju zahtev KNVB. V zvezi s tem Komisija opozarja, da vsak nizozemski profesionalni nogometni klub prejme licenco KNVB, na podlagi katere mora izpolnjevati različne obveznosti. Ena od obveznosti se nanaša na finančno razumnost kluba. Vsako sezono mora klub do 1. novembra, 1. marca in 15. junija predložiti finančno poročilo, v katerem med drugim navede svoj trenutni finančni položaj in proračun za naslednjo sezono. Na podlagi teh poročil so klubi razvrščeni v tri kategorije (1 – nezadostno, 2 – zadostno, 3 – dobro). Klubi v kategoriji 1 morajo predložiti načrt za izboljšave, da bi dosegli kategorijo 2 ali 3. Če klub ne ravna v skladu z načrtom, lahko KNVB proti njemu uvede sankcije, vključno z uradnim opozorilom, zmanjšanjem točk iz tekmovanj in – kot skrajna kazen – odvzemom licence. Nizozemski profesionalni nogometni klub, ki razglasi stečaj, izgubi licenco. Če se ustanovi naslednik kluba, ta v profesionalno nogometno ligo ne more vstopiti neposredno, temveč začne v drugi najvišji amaterski ligi.

(57)

Načrt za prestrukturiranje predvideva novo vodstvo, novo strukturo, novo ime, manjše plače in nanj zaposlenih, tudi med igralci. Več igralcev je prestopilo, obstoječe pogodbe so bile ali odpovedane ali podaljšane za nižje plačilo, nove pogodbe so bile sklenjene brez plačila za prestop, igralci so bili posojeni pri drugih klubih, sklenjeno je bilo nekaj amaterskih pogodb; to je omogočilo 40-odstotno znižanje stroškov za zaposlene in igralce. Kot je opisano v uvodnih izjavah 26 in dalje, so drugi upniki razen občine odpisali terjatve do kluba MVV v višini 2,25 milijona EUR. Tako je bil MVV skoraj popolnoma brez dolga.

(58)

Komisija ugotavlja, da načrt za prestrukturiranje obravnava vzroke za finančne težave MVV, zlasti stroške igralcev, torej plače in plačila za prestope. Za profesionalni nogometni klub ni mogoče pričakovati, da se bo širil na druge trge v smislu smernic; lahko pa se pričakuje, da bo prihranil pri osrednji dejavnosti, in to je MVV storil. Nizozemska je predložila tudi seznam ukrepov, ki jih je MVV sprejel za zmanjšanje stroškov za izkoriščanje kluba. Načrt za prestrukturiranje ni bil odvisen od zunanjih dejavnikov, ki jim MVV lahko sledi, vendar jih ne more popolnoma nadzorovati, kot je iskanje novih sponzorjev in povečanje števila gledalcev. Komisija zato meni, da izvajanje načrta MVV omogoča, da še naprej deluje na trdni podlagi v nizozemskem profesionalnem nogometu, kot je zahtevala tudi KNVB, ki je MVV dodelila status kategorije 3. Komisija tudi ugotavlja, da je načrt za prestrukturiranje poleg izvedenih notranjih varčevanj pretežno financiran s strani zunanjih zasebnih subjektov. S tem so izpolnjene zahteve iz točke 44 smernic, da se za mala podjetja, kot je MVV, najmanj 25 % stroškov za prestrukturiranje krije iz prispevka upravičenca, vključno z zunanjim financiranjem, ki dokazuje prepričanje v sposobnost preživetja upravičenca.

(59)

Poleg tega je Nizozemska predložila informacije o dodatnih dejavnostih prestrukturiranega MVV v korist družbe, ki vključujejo številne šole v Maastrichtu in Euregiu. Te dejavnosti naj bi prispevale k družbeni in izobraževalni funkciji športa, kot je navedeno v členu 165 Pogodbe.

(60)

V točki 49 smernic je določeno, da država članica z rednimi podrobnimi poročili poroča o ustreznem izvajanju načrta za prestrukturiranje. V točki 51 so opredeljeni manj strogi pogoji za mala in srednje velika podjetja, za katera se pošiljanje letne kopije bilance stanja in bilance uspeha običajno šteje za zadostno. Nizozemska se je zavezala k predložitvi teh poročil. V skladu s smernicami se Nizozemska zavezuje, da pošlje končno poročilo o dokončanju načrta za prestrukturiranje.

(61)

Točke od 72 do 77 smernic se nanašajo na „načelo enkrat in zadnjič“, v skladu s katerim se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli le enkrat v desetih letih. Nizozemska je navedla, da MVV ni prejel pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v desetih letih pred dodelitvijo zadevne pomoči. Nizozemska se je tudi zavezala, da v naslednjih desetih letih ne dodeli nikakršne nove pomoči za reševanje ali prestrukturiranje MVV.

(62)

Komisija ugotavlja, da Nizozemska ni spoštovala obveznosti iz člena 108(3) Pogodbe, ker ji ni vnaprej priglasila državne pomoči v višini 3,55 milijona EUR, ki je bila dodeljena MVV v letu 2010, ko je bil ta v finančnih težavah. Vendar se ta pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom kot pomoč za prestrukturiranje v smislu smernic, saj so izpolnjeni vsi pogoji za tako pomoč, določeni v smernicah –