19.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/1

(1)

Na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo od 30. novembra do 12. decembra 2015 v Parizu, je bilo sprejeto besedilo sporazuma v zvezi z okrepitvijo svetovnega odziva na spremembo podnebja.

(2)

Pariški sporazum je bil podpisan 22. aprila 2016 v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/590 (2).

(3)

Pariški sporazum bo začel veljati trideseti dan po datumu, ko bo najmanj 55 pogodbenic UNFCCC, katerih ocenjeni skupni delež emisij znaša najmanj 55 % vseh emisij toplogrednih plinov, deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Med pogodbenicami UNFCCC so tudi Unija in njene države članice. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 18. marca 2016 poudaril, da bi morale Unija in njene države članice Pariški sporazum skleniti čim prej in pravočasno, tako da bodo pogodbenice že z začetkom njegove veljavnosti.

(4)

Pariški sporazum nadomešča pristop iz Kjotskega protokola iz leta 1997.

(5)

V Pariškem sporazumu je med drugim določen dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Za dosego tega cilja bodo pogodbenice pripravile, sporočile in ohranjale zaporedne nacionalno določene prispevke.

(6)

V skladu s Pariškim sporazumom bodo od leta 2023 naprej pogodbenice vsakih pet let na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj in izvajanja opravile pregled globalnega stanja, v katerem bodo spremljale napredek ter obravnavale zmanjšanje emisij, prilagoditve in zagotovljeno podporo, zaporedni prispevek vsake pogodbenice pa mora predstavljati napredek v primerjavi z njenim dotedanjim prispevkom in odražati njene najvišje ambicije.

(7)

Zavezujoči cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z ravnmi emisij iz leta 1990 je Svet odobril v svojih Sklepih Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Svet je 6. marca 2015 sprejel ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani nacionalno določeni prispevek, ki je bil nato 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(8)

V sporočilu, ki je priloženo predlogu za podpis Pariškega sporazuma s strani Unije, je Komisija poudarila, da bo splošni prehod k čisti energiji zahteval spremembe naložbenega ravnanja in spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti odporno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za izpolnitev te naloge so potrebni nadaljnji ambiciozni podnebni ukrepi in napredek pri preostalih vidikih energetske unije.

(9)

Svet je v svojih sklepih z dne 18. septembra 2015 potrdil, da nameravajo Unija in njene države članice skupaj izpolnjevati zaveze na podlagi Pariškega sporazuma, ter pozdravil namero Norveške in Islandije, da sodelujeta pri teh skupnih ukrepih.

(10)

Skupni ukrepi Unije in njenih držav članic bodo dogovorjeni naknadno ter bodo zajemali ustrezne količine emisij, dodeljene Uniji in njenim državam članicam.

(11)

V odstavku 16 člena 4 Pariškega sporazuma je določeno, da mora biti sekretariat obveščen o skupnih ukrepih, vključno s količino emisij, dodeljeno vsaki od pogodbenic za ustrezno časovno obdobje.

(12)

Pariški sporazum je v skladu z okoljskimi cilji Unije, kot so navedeni v členu 191 Pogodbe, tj. z ohranjanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti okolja, varovanjem človekovega zdravja, in spodbujanjem ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(13)

Pariški sporazum in izjavo o pristojnosti bi bilo treba odobriti v imenu Unije –