20.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/81

---

UREDBA (EU) št. 1290/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173, 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) vzpostavlja Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Navedeno uredbo je treba dopolniti s pravili za sodelovanje v posrednih ukrepih, izvedenih v okviru Obzorja 2020, in za izkoriščanje in razširjanje rezultatov teh ukrepov.

(2)

Obzorje 2020 bi bilo treba izvajati, da bi neposredno prispevali k ustvarjanju vodilnega položaja industrije, k rasti in zaposlovanju ter socialni blaginji državljanov v Evropi, v njem pa bi se morala odražati strateška vizija iz Sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem se je Komisija zavzela, da bo bistveno poenostavila dostop za udeležence.

(3)

Obzorje 2020 bi moral podpirati vzpostavitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora, v katerem je zagotovljen prost pretok raziskovalcev, znanstvenega znanja in tehnologije, z intenzivnejšim sodelovanjem tako med Unijo in državami članicami kot med državami članicami, zlasti z uporabo usklajenega sklopa pravil.

(4)

Pravila za sodelovanje, izkoriščanje in razširjanje rezultatov v okviru Obzorja 2020, določena v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pravila), bi morala ustrezno odražati priporočila Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov (5), in priporočila Sveta v zvezi s poenostavitvijo upravnih in finančnih zahtev okvirnih raziskovalnih programov. S temi pravili bi morali zagotoviti nadaljnje izvajanje ukrepov za poenostavitev, ki so se izvajali že na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Pravila bi morala tudi upoštevati priporočila iz končnega poročila strokovne skupine z naslovom „Vmesna ocena Sedmega okvirnega programa“ z dne 12. novembra 2010, ter omogočiti nadaljnjo odpravo upravnih obremenitev za udeležence in zapletenosti finančnih določb, da bi tako spodbudili udeležbo in zmanjšali število finančnih napak. Pravila bi morala tudi ustrezno odražati pomisleke in priporočila, ki jih je izrazila raziskovalna skupnost na podlagi razprave, s katero je pričela Komisije s sporočilom z dne 29. aprila 2010 z naslovom „Poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov“ in zelene knjige, ki mu je sledila 9. februarja 2011 z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“.

(5)	Vmesna ocena Obzorja 2020 bi morala zajemati oceno učinka novega modela financiranja, vključno z vplivom na ravni financiranja, na udeležbo v Obzorju 2020 in na njegovo privlačnost.

(6)	Komisija ali ustrezni organ financiranja bi morala zagotoviti, da bodo ob objavi razpisa za zbiranje predlogov navodila in informacije na voljo vsem morebitnim udeležencem.

(7)

Da bi zagotovili skladnost z drugimi programi, ki jih financira Unija, bi bilo treba Obzorje 2020 izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (8) ter pri tem upoštevati specifičnost dejavnosti na področju raziskav in inovacij.

(8)

Zagotoviti bi bilo treba celovit pristop z združitvijo dejavnosti, ki jih obsegajo Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013), vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, ustanovljen s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10), da se omogoči lažje sodelovanje, ustvari skladnejši nabor instrumentov ter prepreči podvajanje in drobljenje in s tem povečata znanstveni in gospodarski učinek. Skupna pravila bi bilo treba uporabljati zaradi zagotovitve skladnega okvira, ki bi moral olajšati sodelovanje v programih, financiranih s sredstvi Unije iz proračuna Obzorja 2020, vključno s programi, ki jih upravljajo EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Vendar pa bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost pri sprejemanju specifičnih pravil, če je to utemeljeno s posebnimi potrebami v zvezi s posameznimi ukrepi. Da bi upoštevali posebne operativne razloge, kot so opredeljeni v okviru ustreznih temeljnih aktov organov, ustanovljenih s členom 187 PDEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu ter Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(9)

Ukrepi, ki spadajo pod področje uporabe te uredbe, bi morali spoštovati temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Takšni ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in z vsemi zadevnimi odločitvami Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 (11), ter etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev integritete pri raziskovanju.

(10)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje pravil bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter skladno z mednarodnim pravom. Pri izvajanju pravil bi bilo treba upoštevati pogoje za sodelovanje subjektov Unije v ustreznih programih tretjih držav.

(11)

Pravila bi morala omogočiti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotavljanje čim bolj učinkovitega izvajanja in hkrati upoštevati potrebe enostavnega dostopa vseh udeležencev prek poenostavljenih postopkov, zlasti kar zadeva mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Finančna pomoč Unije bi se lahko zagotovil v različnih oblikah.

(12)

V skladu z načelom preglednosti in poleg zahteve po obveščanju javnosti, določene v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012, bi morala Komisija javne razpise za zbiranje predlogov objaviti na spletnih straneh Obzorja 2020 in prek posebnih informacijskih kanalov ter zagotoviti širjenje teh informacij, tudi prek nacionalnih točk za stike, in na zahtevo v dostopni obliki, če je to izvedljivo.

(13)	Merila za izbor in merila za oddajo, določena v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati pregledno in na podlagi objektivnih in merljivih parametrov ter ob upoštevanju splošnega cilja Obzorja 2020, da bi vzpostavili dobro delujoč evropski raziskovalni prostor.

(14)

Obdobje med rokom za predložitev celovitih predlogov do podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih s kandidati ali do takrat, ko se jih o odločitvi o nepovratnih sredstvih uradno obvesti, bi moralo biti krajše od obdobja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V ustrezno utemeljenih primerih in za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta bi bilo treba dopustiti daljše obdobje.

(15)

Komisija bi si morala še naprej prizadevati za poenostavitev postopkov prek izkoriščanja učinkovitejših sistemov informacijske tehnologije, na primer nadgraditve portala za udeležence, ki bi moral delovati kot enotna vstopna točka od objave razpisa za predloge, v času predložitve predlogov, pa vse do izvajanja ukrepa, da bi tako vzpostavila točko „vse na enem mestu“. Sistem bi kandidatom lahko zagotavljal tudi povratne informacije o napredku in časovnem okviru njihovih prijav.

(16)	Obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov bi bilo treba izvajati v skladu z vso ustreznim pravom Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), ki vsebuje določbe o varnosti tajnih podatkov Evropske unije.

(17)

Kot splošno pravilo in glede na posebnosti ukrepov v okviru Obzorja 2020 bi bilo treba določiti minimalne pogoje za sodelovanje. Zlasti bi bilo treba določiti pravila glede števila udeležencev in njihovih sedežev. V primeru, da v ukrepu ne sodeluje noben subjekt s sedežem v državi članici, bi si bilo treba prizadevati za doseg ciljev iz členov 173 in 179 PDEU.

(18)	V skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (13), lahko pravni subjekti čezmorskih držav in ozemelj ob upoštevanju posebnih pogojev iz navedenega sklepa sodelujejo v Obzorju 2020.

(19)	Pri tehtanju kdaj bo objavila razpise za zbiranje predlogov in zahtevala informacije, bi morala Komisija v največji možni meri upoštevati običajna počitniška obdobja.

(20)	V primeru neuspešnih predlogov bi morala Komisija obvestiti zadevne kandidate.

(21)	Z jasnimi in preglednimi mehanizmi za pripravo razpisov za zbiranje predlogov na posameznih področjih bi morali omogočiti enake konkurenčne pogoje, povečati privlačnost Obzorja 2020 in povečati sodelovanje.

(22)	Komisija bi morala pri vseh vidikih Obzorja 2020 delovati v skladu z načeli Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev iz Priloge k Sklepu Komisije št. 2000/633/ES, ESPJ, Euratom (14).

(23)

Ustrezno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Obzorja 2020. Da bi zmanjšali zapletenost obstoječih pravil financiranja, bi bilo treba sprejeti poenostavljen sistem povračila stroškov in bolj uporabljati pavšalne zneske, pavšalne stopnje in stroške na enoto.

(24)	V tej uredbi so navedene najvišje stopnje povračil, da bi upoštevali zahtevo glede neprofitnosti ter načelo sofinanciranja in sodelujočim omogočili, da zaprosijo za nižjo stopnjo. Načeloma pa bi morale biti stopnje povračil 100 % ali 70 %.

(25)	Pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvijanju proizvodov in predstavitvenih dejavnostih bi morali upoštevati opredelitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti.

(26)	Specifične izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z novimi oblikami financiranja, kot so nagrade, predkomercialno naročanje, javno naročanje inovativnih rešitev, instrument za MSP in ukrep "Hitra pot do inovacij", ki zahtevajo posebna pravila.

(27)

Za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi morala biti finančna sredstva, ki jih zagotavlja Obzorje 2020, zasnovana v skladu s pravili o državni pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in preprečijo izkrivljanja na trgu, kot so izrinjanje zasebnih sredstev, ustvarjanje neučinkovitih struktur trga ali ohranjanje neučinkovitih podjetij. Pri ukrepih na področju inovacij bi bilo treba zagotoviti, da njihovo financiranje ne izkrivlja konkurence ali povzroča motenj na trgu brez zadostnega razloga.

(28)	Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov ter s tem zagotoviti ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom.

(29)	Pravila bi morala v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 zagotoviti podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev.

(30)

Pokazalo se je, da je jamstveni sklad, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (15), ki ga upravlja Komisija, pomemben zaščitni mehanizem za blažitev tveganj, povezanih z zneski, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Zato bi bilo treba ustanoviti nov jamstveni sklad (v nadaljevanju: sklad). Da bi zagotovili učinkovitejše upravljanje in boljše pokrivanje tveganja udeležencev, bi moral sklad zajeti ukrepe v okviru programa, vzpostavljenega v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES, v okviru programa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom (16), v okviru programa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom (17), ter ukrepe v okviru Obzorja 2020 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1314/2013 (18) Sklad bi lahko vključeval le programe, ki jih upravljajo organi financiranja Unije.

(31)

Zaradi boljše preglednosti bi bilo treba objaviti imena strokovnjakov, ki so pomagali Komisiji ali ustreznim organom financiranja pri uporabi te uredbe. Kadar bi objava imena strokovnjaka ogrozila njegovo ali njeno varnost ali integriteto ali neupravičeno posegla v njegovo ali njeno zasebnost, bi morali Komisija ali organi financiranja imeti možnost, da se je vzdržijo.

(32)	Osebne podatke, ki se nanašajo na strokovnjake, bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(33)

Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo in razširjajo te rezultate, zlasti pa zagotovili možnost dodatnih pogojev izkoriščanja v evropskem strateškem interesu. Udeleženci, ki so prejeli finančna sredstva Unije in nameravajo uporabiti rezultate, dosežene s temi finančnimi sredstvi, predvsem v tretjih državah, ki se niso pridružile Obzorju 2020, bi morali sporočiti, kako bodo finančna sredstva Unije pripomogla k splošni konkurenčnosti Evrope (načelo vzajemnosti), kakor je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

(34)	V primeru raziskav, ki bi jih morda lahko razvili v novo medicinsko tehnologijo (kot so zdravila, cepiva in medicinska diagnostika), bi bilo treba po potrebi sprejeti ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoriščanja in razširjanja rezultatov.

(35)

Kljub uspehu sedanjih dolžniških in lastniških finančnih instrumentov Unije na področju raziskav, razvoja, inovacij ter rasti ostaja ključen element dostop do tveganega financiranja, zlasti za inovativna MSP. Da bi zagotovili kar najbolj učinkovito uporabo dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, bi morali omogočiti njihovo medsebojno združevanje in uporabo skupaj z nepovratnimi sredstvi, ki se financirajo iz proračuna Unije, vključno iz Obzorja 2020. Komisija bi morala poleg tega zagotoviti nemoteno delovanje Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), vzpostavljenega s Sklepom št. 1982/2006/ES, ter zgodnje faze mehanizma za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF1), vzpostavljenega v na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES, v okviru dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, ki jima bosta sledila na podlagi Obzorja 2020 – to bosta „Storitev Unije za posojila in jamstva za raziskave in inovacije“ ter "Kapitalski instrumenti Unije za raziskave in inovacije". V tem okviru bi morali prihodke in vračila, ki se ustvarijo s katerim koli od teh finančnih instrumentov, neposredno izkoristiti s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na podlagi Obzorja 2020.

(36)

Komisija bi morala zagotoviti, da se instrument za MSP v okviru Obzorja 2020 zadovoljivo dopolnjuje s finančnimi instrumenti v okviru Obzorja 2020 ter programa COSME, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20), pa tudi shemami in instrumenti, ki se jih vzpostavi skupaj z državami članicami, kot je skupni program Eurostars (21).

(37)	Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1906/2006 razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   V tej uredbi so določena posebna pravila za sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013, vključno s sodelovanjem v posrednih ukrepih, ki jih financirajo organi financiranja v skladu s členom 9(2) navedene uredbe.

V tej uredbi so določena tudi pravila, ki urejajo izkoriščanje in razširjanje rezultatov.

2.   Ob upoštevanju posebnih pravil iz te uredbe, se uporabljajo ustrezna pravila iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

3.   V Uredbi (ES) št. 294/2008 ali vsakem temeljnem aktu, s katerim se organ financiranja skladno s členom 185 PDEU pooblasti za izvrševanje proračuna, se lahko določijo pravila, ki odstopajo od pravil iz te uredbe. Da bi upoštevali posebne operativne razloge, ki so navedeni v ustreznem temeljnem aktu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 56, v zvezi z organi financiranja, vzpostavljenimi v skladu s členom 187 PDEU, ki zadevajo:

(a)	pogoje za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov, ki jih izdajo organi financiranja na področju aeronavtike, da bi tako znižali najnižje število sodelujočih iz člena 9(1);

(b)	upravičenost do financiranja, kakor je določena v členu 10, da bi tako organom financiranja v biotehnoloških industrijskih panogah in na področju inovativnih zdravil omogočili, da financiranje omejijo na določene vrste upravičenih udeležencev;

(c)

pravila, ki urejajo izkoriščanje in razširjanje rezultatov, s katerimi se organom financiranja na področju inovativnih zdravil omogoči: (i) razširitev možnosti prenosa rezultatov in obstoječega znanja ter podeljevanja licenc zanje, v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih in brez soglasja drugih udeležencev iz člena 44(1) in (2), na pridružene subjekte, kupce in vse naslednike; (ii) odobritev posebnih dogovorov o pravicah dostopa do obstoječega znanja zaradi razvoja rezultatov v tržne namene oziroma trženja dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje) iz člena 48(2) do (4); (iii) dopolnitev pravil z določbami o odgovornosti in dostopu do podatkov, znanja in informacij, ki presegajo cilje nekega ukrepa in niso potrebni za izvajanje in udejanjanje ukrepa (t.i. "sideground") iz člena 41(2) in členov 45 do 48; (iv) razširitev pravil o izkoriščanju v druge namene poleg izvajanja ukrepa (uporaba v raziskavah) ali o razvoju rezultatov v tržne namene oziroma trženju dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje) iz člena 48; (v) določitev posebnih meril, s katerimi dovolijo podlicence med udeleženci istega ukrepa iz člena 46(2); (vi) razširitev pravic dostopa, v skladu s pogoji, določenimi v konzorcijski pogodbi iz člena 24(2), za udeležence, njihove pridružene subjekte in tretje osebe, ki za rezultate ali obstoječe znanje pridobijo licence za druge namene poleg izvajanja ukrepa (uporaba v raziskavah), in sicer v skladu z ustreznimi pogoji vključno s finančnimi, ali za razvoj rezultatov v tržne namene oziroma trženje dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje), kot je navedeno v členih 46 do 48; (vii) pogojitev pravic dostopa v namen neposrednega izkoriščanja z dogovorom zadevni udeležencev, kot je navedeno v členu 48; (viii) označiti kot neobvezno razširjanje z objavo v znanstveni publikaciji prostega dostopa, kot je navedeno v členu 43(2);

(d)

financiranje ukrepov, pri čemer organom financiranja na področju elektronskih komponent in sistemov dovoli, da uporabljajo deleže financiranja, ki se razlikujejo od tistih iz člena 28(3), če ena ali več držav članic sofinancira udeležence ukrepa. Organ financiranja, ki je pooblaščen za izvrševanje proračuna na podlagi točke (i) ali (ii) točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, lahko uporablja pravila, ki se razlikujejo od pravil iz te uredbe, pod pogojem, da to odobriti Komisija, če posebni operativni razlogi tega organa tako narekujejo. Komisija to odobri v takih primerih le, če so ta pravila skladna s splošnimi načeli iz te uredbe.

4.   Ta uredba se ne uporablja za neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„pravice dostopa“ pomeni pravice do uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo;

(2)	„pridruženi subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom udeleženca, pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec, ali ki neposredno ali posredno nadzoruje udeleženca. Nadzor lahko poteka v kateri koli obliki iz člena 8(2);

(3)	„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica mednarodnega sporazuma z Unijo, kakor je opredeljen v členu 7 Uredbe (EU) št. 1291/2013;

(4)

„obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo udeleženci pred pristopom k ukrepu, (ii) so potrebni za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov in (iii) so jih udeleženci opredelili v skladu s členom 45;

(5)	„temeljni akt“ pomeni pravni akt, ki so ga sprejele institucije Unije v obliki uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU in zagotavlja pravno podlago za ukrep;

(6)

„ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki vključuje zlasti dejavnosti, neposredno namenjene izdelavi načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, postopke ali storitve. V ta namen lahko vključuje izdelavo prototipov, testiranje, prikazovanje, poskusno izvajanje, obsežno potrjevanje izdelkov in replikacijo trga;

(7)

„usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki obsega predvsem spremljajoče ukrepe, kot so standardizacija, razširjanje rezultatov, ozaveščanje in komuniciranje, mreženje, usklajevalne ali podporne storitve, politični dialogi ter vzajemno učenje in študije, vključno s projektantskimi študijami za novo infrastrukturo, vključuje pa lahko tudi dodatne dejavnosti mreženja in usklajevanje med programi v različnih državah;

(8)	„razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z vsemi ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v kakršnem koli mediju;

(9)	„izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali za razvijanje, ustvarjanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve, ali za dejavnosti standardizacije;

(10)

„pošteni in razumni pogoji“ pomeni ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine prošnje za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerih se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;

(11)	„organ financiranja“ pomeni organ ali urad, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013;

(12)	„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;

(13)	„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(14)	„nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;

(15)	„udeleženec“ pomeni vsak pravni subjekt, ki izvaja ukrep ali del ukrepa v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in ima do Unije ali drugega organa financiranja pravice in obveznosti v skladu s to uredbo;

(16)

„ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep, financiran z nepovratnimi sredstvi, katerega glavni namen je dopolnjevati posamezne razpise ali programe, ki jih financirajo subjekti, ki niso organi financiranja Unije, in izvajati programe s področja raziskav in inovacij. Ukrep sofinanciranja programa lahko vključuje tudi dodatne dejavnosti mreženja in usklajevanja med programi različnih držav;

(17)

„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;

(18)	„javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer so javni organi naročniki stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;

(19)

„rezultati“ pomeni vse materialne in nematerialne rezultate dejavnosti, kot so podatki, znanje ali informacije, ustvarjeni v okviru ukrepa, ne glede na njihovo obliko ali vrsto in ne glede na to, ali se lahko zaščitijo ali ne, ter vse njim pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(20)	„MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (22);

(21)	„delovni program“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje določenega programa v skladu s členom 5 Sklepa Sveta 2013/743/EU (23);

(22)	„delovni načrt“ pomeni dokument, ki je podoben delovnemu programu Komisije in so ga sprejeli organi financiranja, pooblaščeni za izvajanje dela Obzorja 2020, v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013.

2.   V tej uredbi subjekt, ki v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo nima pravne osebnosti, šteje kot izenačen s pravnim subjektom, če so izpolnjeni pogoji iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 198 Uredbe (EU) št. 1268/2012.

3.   V tej uredbi prejemniki nepovratnih sredstev ne štejejo za organe financiranja.

Člen 3

Zaupnost

Ob upoštevanju pogojev, določenih v sporazumih, sklepih ali pogodbah o izvajanju, se vsi podatki, znanje in informacije, ki se v okviru ukrepa sporočajo kot zaupni, obravnavajo kot zaupni ob ustreznem upoštevanju prava Unije v zvezi z varstvom tajnih podatkov in dostopom do njih.

Člen 4

Informacije, ki jih je treba dati na razpolago

1.   Komisija brez poseganja v člen 3 zagotovi institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, vsem državam članicam ali pridruženim državam na njihovo zahtevo vse razpoložljive koristne informacije o rezultatih, ki so jih v sklopu ukrepa, ki je prejel finančna sredstva Unije, dosegli udeleženci, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	te informacije so pomembne za javni red;

(b)	udeleženci niso navedli upravičenih in zadostnih razlogov za zadržanje teh informacij.

Pri ukrepih v okviru posebnega cilja programa "Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov" Komisija institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije ali nacionalnim organom držav članic na njihovo zahtevo zagotovi vse razpoložljive uporabne informacije o rezultatih, ki so jih v sklopu ukrepa, ki je bil financiran iz sredstev Unije, dosegli udeleženci. Komisija udeleženca obvesti o posredovanju takšnih informacij. Kadar za posredovanje informacij zaprosi država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije, Komisija o tem obvesti tudi vse države članice.

2.   Zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni prenosa nobenih pravic ali obveznosti Komisije ali udeležencev na prejemnika podatkov. Prejemnik pa vseeno obravnava vse takšne informacije kot zaupne, razen če postanejo javne ali jih javno objavijo udeleženci ali pa so bili Komisiji sporočene brez omejitev v zvezi z zaupnostjo. V zvezi s tajnimi podatki se uporabljajo varnostni predpisi Komisije.

Člen 5

Navodila in informacije za morebitne udeležence

Komisija ali ustrezni organ financiranja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbo (EU) št. 1268/2012 zagotovi, da imajo vsi morebitni udeleženci ob objavi razpisa za zbiranje predlogov na voljo dovolj navodil in informacij, zlasti pa ustrezen vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih.

NASLOV II

PRAVILA ZA SODELOVANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 6

Oblike financiranja

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1291/2013 lahko financiranje poteka v eni ali več oblikah, določenih z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti prek nepovratnih sredstev, nagrad, naročanja ali finančnih instrumentov.

Člen 7

Pravni subjekti, ki lahko sodelujejo v ukrepih

1.   V ukrepih lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj njihovega sedeža, in mednarodne organizacije, kadar so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v ustreznem delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   V ustreznem delovnem programu se lahko sodelovanje v Obzorju 2020 ali delih programa za pravne subjekte s sedežem v tretjih državah omeji, kadar se šteje, da pogoji za sodelovanje pravnih subjektov iz držav članic ali njihovih pridruženih subjektov s sedežem v tretjih državah v programih s področja raziskav in inovacij v tretji državi negativno vplivajo na interese Unije.

3.   V ustreznem delovnem programu ali delovnem načrtu se lahko – če je to utemeljeno z varnostnimi razlogi– izključijo subjekti, ki ne morejo zagotoviti zadovoljivih varnostnih jamstev, tudi glede dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

4.   Skupno raziskovalno središče lahko sodeluje v ukrepih z enakimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekti s sedežem v državah članicah.

Člen 8

Neodvisnost

1.   Šteje se, da sta pravna subjekta neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali nista pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom.

2.   Za namene odstavka 1 je lahko nadzor zlasti v kateri koli naslednji obliki:

(a)	neposredni ali posredni delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večina glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

(b)	dejanski ali pravni neposredni ali posredni delež pristojnosti odločanja v zadevnem pravnem subjektu.

3.   Za namene odstavka 1 naslednji odnosi med pravnimi subjekti sami po sebi ne štejejo za nadzorni odnos:

(a)	ista javna investicijska korporacija, institucionalni vlagatelj ali družba tveganega kapitala ima neposredni ali posredni delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

(b)	zadevne pravne subjekte ima v lasti ali jih nadzira isti javni organ.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva

Oddelek I

Postopek dodeljevanja

Člen 9

Pogoji za sodelovanje

1.   Veljajo naslednji minimalni pogoji:

(a)	v ukrepu sodelujejo vsaj trije pravni subjekti;

(b)	vsak od treh pravnih subjektov ima sedež v drugi državi članici ali pridruženi državi; in

(c)	vsi trije pravni subjekti iz točke (b) so neodvisni drug od drugega v smislu člena 8.

2.   Kadar je eden od udeležencev Skupno raziskovalno središče ali mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu s pravom Unije, se za namene iz odstavka 1 šteje, da ima ta udeleženec sedež v državi članici ali pridruženi državi, ki ni država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež drug udeleženec istega ukrepa.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 je sodelovanja enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, minimalni pogoj za:

(a)	raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na novih področjih;

(b)	instrumenta za MSP, kadar prinaša ukrep očitno evropsko dodano vrednost;

(c)	ukrepe sofinanciranja programov; in

(d)	utemeljene primere, opredeljene v delovnem programu ali delovnem načrtu.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 je minimalni pogoj za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe usposabljanja in mobilnosti sodelovanje enega pravnega subjekta.

5.   Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, so lahko v delovnih programih ali delovnih načrtih določeni dodatni pogoji, skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa, med drugim tudi pogoji v zvezi s številom, vrsto in sedežem udeležencev.

Člen 10

Upravičenost do financiranja

1.   Do finančnih sredstev Unije so upravičeni:

(a)	vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skladu s pravom Unije;

(b)	vsaka mednarodna evropska interesna organizacija;

(c)	vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu.

2.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo sodelujoči mednarodni organizaciji ali pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi, ki nista upravičena do financiranja v skladu z odstavkom 1, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	Komisija ali ustrezni organ financiranja meni, da je sodelovanje bistveno za izvedbo ukrepa;

(b)	takšno financiranje se zagotovi v skladu z dvostranskim sporazumom o znanstvenem ali tehnološkem sodelovanju ali kakršnim koli drugim dogovorom med Unijo in mednarodno organizacijo, za subjekte s sedežem v tretjih državah pa z državo, v kateri je sedež subjekta.

Člen 11

Razpisi za zbiranje predlogov

1.   Razpisi za zbiranje predlogov se objavijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbo (EU) št. 1268/2012, pri čemer se zlasti upošteva, da je treba zagotoviti preglednost, nediskriminacijo in prožnost ter primerno raznolikost raziskav in inovativnih sektorjev.

2.   Izjemoma in brez poseganja v druge primere, določene v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012, se razpisi za zbiranje predlogov ne objavljajo za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe sofinanciranja programa, ki jih izvajajo pravni subjekti, navedeni v delovnih programih ali delovnih načrtih, pod pogojem, da ukrep ne spada na področje uporabe razpisa za zbiranje predlogov.

3.   V skladu z zadevnimi pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/12 se za pripravo predlogov zagotovi dovolj časa, prihodnji razpisi za zbiranje predlogov pa se v delovnih programih najavijo v razumnem roku, pri čemer se določi razumno obdobje med objavo razpisa za zbiranje predlogov in rokom za oddajo predloga.

Člen 12

Skupni razpisi s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

1.   Skupni razpisi za zbiranje predlogov s tretjimi državami ali njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ter agencijami ali z mednarodnimi organizacijami se lahko izdajo za skupno financiranje ukrepov na prednostnih področjih skupnega interesa in pričakovane vzajemne koristi zaradi jasne dodane vrednosti za Unijo. Predlogi se ocenijo in izberejo prek skupnih postopkov za ocenjevanje in izbor, o katerih se je treba dogovoriti. Takšni postopki za ocenjevanje in izbor morajo zagotavljati upoštevanje načel iz naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in vključevati uravnoteženo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.

2.   Pravni subjekti, ki prejmejo finančna sredstva Unije, sklenejo z Unijo ali ustreznim organom financiranja sporazum o nepovratnih sredstvih. Ta sporazum o nepovratnih sredstvih zajema opis dela, ki ga morajo opraviti zadevni udeleženci in sodelujoči pravni subjekti iz vključenih tretjih držav.

3.   Pravni subjekti, ki prejmejo finančna sredstva Unije, sklenejo sporazum o usklajevanju s sodelujočimi pravnimi subjekti, ki prejmejo finančna sredstva iz ustreznih tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

Člen 13

Predlogi

1.   Predlogi zajemajo osnutek načrta za izkoriščanje in razširjanje rezultatov, kadar je to predvideno v delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   Vsak predlog za raziskave človeških izvornih celic po potrebi vključuje podrobnosti o podeljevanju licenc in nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi zadevnih držav članic, ter o etičnih odobritvah, ki bodo podane. Pri pridobivanju človeških izvornih celic skladno s pravnim okvirom zadevnih držav članic za institucije, organizacije in raziskovalce veljajo stroga pravila glede podeljevanja licenc in nadzora.

3.   Predlog, ki nasprotuje etičnim načelom ali kateri koli veljavni zakonodaji ali ne izpolnjuje pogojev iz Sklepa št. /2013/EU, iz delovnega programa, delovnega načrta ali razpisa za zbiranje predlogov, se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbora in oddaje.

4.   Kadar je potrebno in določeno v delovnem programu ali delovnem načrtu, je v predlogih razloženo, kako in zakaj je preučitev na podlagi spola pomembna za vsebino načrtovanega projekta.

Člen 14

Etična presoja

1.   Komisija sistematično etično presoja predloge, ki sprožajo etična vprašanja. S to presojo se preveri spoštovanje etičnih načel in zakonodaje, za raziskave, ki se izvajajo zunaj Unije, pa tudi, ali bi bile dovoljene v državah članicah.

2.   Komisija si prizadeva zagotoviti čim preglednejši postopek presoje in njegovo pravočasno izvajanje ter da dokumentov ni treba ponovno posredovati, kadar to ni nujno.

Člen 15

Merila za izbor in oddajo

1.   Predloženi predlogi se ocenijo na podlagi naslednjih meril za oddajo:

(a)	odličnost,

(b)

učinek,

(c)	kakovost in učinkovitost izvajanja.

2.   Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.

3.   Pri predlogih ukrepov na področju inovacij se lahko merilo iz točke (b) odstavka 1 ponderira višje kot ostala.

4.   V delovnem programu ali delovnem načrtu se določijo dodatne podrobnosti uporabe meril za oddajo iz odstavka 1 ter navedejo ponderji in mejne vrednosti.

5.   Kadar je ustrezno in skladno s cilji razpisa za zbiranje predlogov, Komisija upošteva možnost dvostopenjskega postopka predložitve iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

6.   Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor se opravi na podlagi te razvrstitve.

7.   Ocenjevanje izvajajo neodvisni strokovnjaki.

8.   Za pravne subjekte iz člena 11(2), ali v drugih ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah se lahko ocenjevanje izvaja drugače, kot je določeno v odstavku 7. Komisija za vsak primer takega ocenjevanja državi članici posreduje podrobne informacije o uporabljenem postopku ocenjevanja in rezultatih tega postopka.

9.   Kadar finančna sredstva Unije, zahtevana za ukrep, znašajo 500 000 EUR ali več, Komisija ali ustrezni organ financiranja na način, skladen z nacionalnim pravom, vnaprej preveri le finančno sposobnost koordinatorjev. Kadar na podlagi dostopnih informacij obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti koordinatorja ali drugih udeležencev, Komisija ali ustrezni organ financiranja vedno preveri njihovo finančno sposobnost.

10.   Finančna sposobnost pravnih subjektov se ne preverja, če za njihovo preživetje jamči država članica ali pridružena država, ter za visokošolske in srednješolske izobraževalne ustanove.

11.   Glede finančne sposobnosti lahko jamči kateri koli drug pravni subjekt, katerega finančna sposobnost se nato preveri v skladu z odstavkom 9.

Člen 16

Postopek pregleda ocenjevanja

1.   Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi pregledni postopek pregleda ocenjevanja za kandidate, ki menijo, da njihov predlog ni bil ocenjen skladno s postopki iz te uredbe, ustreznim delovnim programom, delovnim načrtom ali razpisom za zbiranje predlogov.

2.   Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in ga poda koordinator predloga v 30 dneh od dne, na katerega ga Komisija ali ustrezni organ financiranja obvesti o rezultatih ocenjevanja.

3.   Za preučitev zahtevka iz odstavka 2 je odgovorna Komisija ali ustrezni organ financiranja. Med preučitvijo se pregledajo le postopkovni vidiki ocenjevanja, ne pa uspešnost zadevnega predloga.

4.   Odbor za pregled ocenjevanja, ki ga sestavlja osebje Komisije ali osebje ustreznega organa financiranja, pripravi mnenje o postopkovnih vidikih ocenjevalnega procesa. Odboru predseduje uslužbenec Komisije ali ustreznega organa financiranja iz oddelka, ki ni odgovoren za razpis za zbiranje predlogov. Odbor lahko predlaga eno od naslednjega:

(a)	ponovno ocenjevanje predloga zlasti s strani ocenjevalcev, ki pri predhodni oceni niso sodelovali;

(b)	potrditev prvotnega ocenjevanja.

5.   Na podlagi priporočila iz odstavka 4 Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme odločitev in o njej obvesti koordinatorja predloga. Komisija ali ustrezni organ financiranja to odločitev sprejme brez nepotrebnih zamud.

6.   Postopek pregleda ne povzroča zamud pri postopku izbire predlogov, na katere se zahtevek za pregled ne nanaša.

7.   Postopek pregleda ne preprečuje morebitnih drugih ukrepov, ki jih lahko v skladu s pravom Unije uporabi udeleženec.

Člen 17

Poizvedbe in pritožbe

1.   Komisija zagotovi, da obstaja postopek, s katerim udeleženci lahko poizvedujejo ali vložijo pritožbe v zvezi z njihovim sodelovanjem v Obzorju 2020.

2.   Komisija zagotovi, da so vsem udeležencem na voljo in na spletu objavljene informacije o tem, kako lahko izrazijo pomisleke ter podajo poizvedbe ali vložijo pritožbe.

Člen 18

Sporazum o nepovratnih sredstvih

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in udeleženci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorca sporazuma o nepovratnih sredstvih, ga Komisija ustrezno spremeni in pri tem tesno sodeluje z državami članicami.

2.   Komisija ali ustrezni organ financiranja z udeleženci sklene sporazum o nepovratnih sredstvih. Umik ali zamenjava subjekta pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih se ustrezno utemelji.

3.   Sporazum o nepovratnih sredstvih določa pravice in obveznosti udeležencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. Določa tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci med izvajanjem ukrepa, ter vlogo in naloge koordinatorja konzorcija.

4.   Na podlagi zahtev iz delovnega programa ali delovnega načrta se lahko v sporazumu o nepovratnih sredstvih določijo tudi pravice in obveznosti udeležencev v zvezi s pravicami dostopa, izkoriščanja in razširjanja rezultatov, poleg tistih iz te uredbe.

5.   Sporazum o nepovratnih sredstvih po potrebi in čim bolj odraža splošna načela iz Priporočila Komisije o Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, načela raziskovalne integritete, načela iz Priporočila Komisije o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja ter iz Kodeksa ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije, pa tudi načelo enakosti spolov iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

6.   Sporazum o nepovratnih sredstvih po potrebi vsebuje določbe, ki zagotavljajo spoštovanje etičnih načel, vključno z vzpostavitvijo neodvisnega odbora za etiko in pravico Komisije, da zagotovi etično presojo, ki jo izvedejo neodvisni strokovnjaki.

7.   V ustrezno utemeljenih primerih so lahko nekatera nepovratna sredstva za ukrepe vključena v okvirna partnerstva v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

Člen 19

Sklepi o nepovratnih sredstvih

Komisija v skladu s členom 121(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ali ustrezni organ financiranja lahko namesto sklenitve sporazumov o nepovratnih sredstvih po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih obvesti o sklepih o nepovratnih sredstvih. Smiselno se uporabljajo določbe te uredbe glede sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Člen 20

Roki za dodelitev nepovratnih sredstev

1.   V skladu s členom 128(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se v razpisih za zbiranje predlogov navedeta predvideni datum, do katerega bodo vsi kandidati obveščeni o rezultatih ocene njihove prijave, ter okvirni datum za podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih ali za obvestilo o sklepu o nepovratnih sredstvih.

2.   Pri določanju datumov iz odstavka 1 se upoštevata:

(a)	rok za obveščanje vseh kandidatov o rezultatu znanstvene ocene njihove prijave, ki je največ pet mesecev od zadnjega dne za predložitev popolnih predlogov;

(b)	rok za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih s kandidati ali za obveščanje kandidatov o sklepih o nepovratnih sredstvih, ki je največ tri mesece od datuma obvestila o njihovi uspešnosti.

3.   Roka iz odstavka 2 se lahko prekoračita za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta in v izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih, zlasti kadar so ukrepi zapleteni, kadar je veliko predlogov ali kadar za to zaprosijo kandidati.

4.   Udeleženci imajo dovolj časa, da lahko predložijo informacije in dokazila, zahtevana za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih. Komisija čim prej sprejme odločitve ali zahteva informacije. Kadar je mogoče, se ponovno posredovanje dokazil skuša omejiti.

Člen 21

Roki za plačilo

Izplačila udeležencem morajo biti pravočasna v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija ali ustrezni organ financiranja po izplačilu koordinatorju o tem ustrezno obvesti udeležence.

Člen 22

Varen elektronski sistem

Vsa komunikacija z udeleženci, vključno s sklenitvijo sporazumov o nepovratnih sredstvih, obvestili o sklepih o nepovratnih sredstvih in morebitnimi spremembami teh sklepov, lahko poteka prek elektronskega sistema komunikacije, ki ga vzpostavi Komisija ali ustrezni organ financiranja, kakor je določeno v členu 179 Uredbe (EU) št. 1268/2012.

Oddelek II

Izvajanje

Člen 23

Izvajanje ukrepov

1.   Udeleženci izvajajo ukrepe v skladu z vsemi pogoji in obveznostmi iz te uredbe, Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, Uredbe (EU) št. 1268/2012, Sklepa 2013/743/EU, delovnega programa ali delovnega načrta, razpisa za zbiranje predlogov in sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Udeleženci ne prevzemajo obveznosti, ki niso združljive s to uredbo ali sporazumom o nepovratnih sredstvih. Kadar udeleženec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo obveznosti brez dodatnega financiranja Unije izpolniti drugi udeleženci, razen če jih Komisija ali ustrezni organ financiranja te obveznosti izrecno odveže. Če kateri od udeležencev ne izpolnjuje obveznosti, lahko Komisija v skladu s točko (a) člena 39(3) prenese dolgovane zneske iz jamstvenega sklada za udeležence iz člena 38 na koordinatorja ukrepa. Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb v zvezi z jamstvenim skladom za udeležence. Udeleženci zagotovijo, da sta Komisija ali ustrezni organ financiranja pravočasno obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko pomembno vplival na izvajanje ukrepa ali interese Unije.

3.   Udeleženci izvajajo ukrep in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Na voljo imajo ustrezna sredstva, ki jih potrebujejo za izvajanje ukrepa, in ko jih potrebujejo. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, lahko izvedbo del v okviru ukrepa zaupajo tretjim osebam, vključno s podizvajalci, ali pa uporabijo sredstva, ki jih zagotovijo tretje osebe s prispevki v naravi, kar mora biti v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Udeleženci so za opravljeno delo še naprej odgovorni Komisiji ali ustreznemu organu financiranja in drugim udeležencem.

4.   Podizvajalci se lahko za izvajanje nekaterih vidikov ukrepa izberejo le v primerih, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih v času začetka veljavnosti sporazuma o nepovratnih sredstvih ni bilo mogoče jasno predvideti.

5.   Tretje osebe, ki niso podizvajalci, lahko opravljajo dela v okviru ukrepa v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Tretja oseba in delo, ki ga bo izvajala, sta navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Stroški, ki jih imajo te tretje osebe, se lahko štejejo za upravičene, če tretja oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	bi bila upravičena do financiranja, če bi bila udeleženec;

(b)	je pridruženi subjekt ali je pravno povezana z udeležencem, kar vključuje sodelovanje izven ukrepa;

(c)	je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(d)	upošteva pravila glede upravičenosti stroškov in nadzora odhodkov, ki veljajo za udeleženca v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih;

(e)	sprejme solidarno odgovornost z udeležencem za prispevek Unije, ustrezen znesku, ki ga je prijavila tretja oseba, če to zahteva Komisija ali ustrezni organ financiranja.

6.   Tretje osebe lahko udeležencu zagotovijo tudi sredstva v obliki prispevkov v naravi za ukrep. Stroški, ki jih imajo tretje osebe v zvezi z takimi brezplačnimi prispevki, so upravičeni do financiranja, če izpolnjujejo pogoje iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.   Ukrep lahko vključuje finančno podporo tretjim osebam, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012. Zneski iz točke (c) člena 137(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se lahko presežejo, kadar je to potrebno za doseganje ciljev ukrepa.

8.   Če ukrepe izvajajo udeleženci, ki so javni organi naročniki v smislu Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) in Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), lahko vključujejo ali imajo za svoj cilj predvsem predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev, če je to predvideno v delovnem programu ali delovnem načrtu in nujno za njihovo izvajanje. V takih primerih se za postopke naročanja, ki jih izvajajo udeleženci, uporabljajo pravila iz člena 51(2), (4) in (5) te uredbe.

9.   Udeleženci upoštevajo nacionalno zakonodajo, predpise in etična pravila v državah, kjer se bo ukrep izvajal. Po potrebi udeleženci pred začetkom ukrepa ustrezne nacionalne ali lokalne komisije s področja etike zaprosijo za odobritev.

10.   Delo, ki vključuje živali, se izvaja v skladu s členom 13 PDEU in je skladno z zahtevo glede zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja uporabe živali za znanstvene namene v skladu s pravom Unije in zlasti Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27).

Člen 24

Konzorcij

1.   Člani konzorcija, ki želijo sodelovati v ukrepu, morajo imenovati enega med njimi za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna točka za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Člani konzorcija, ki sodelujejo v ukrepu, sklenejo notranji dogovor (v nadaljnjem besedilu: konzorcijska pogodba), ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih, razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali delovnem načrtu ali razpisu za zbiranje predlogov. Komisija objavi smernice v zvezi z glavnimi vprašanji, ki jih udeleženci lahko določijo v konzorcijski pogodbi.

3.   V konzorcijski pogodbi je med drugim lahko določeno naslednje:

(a)	notranja organizacija konzorcija;

(b)	razdelitev finančnih sredstev Unije;

(c)	pravila o razširjanju ter pravicah uporabe in dostopa, ki dopolnjujejo pravila iz poglavja I naslova III te uredbe ter določbe iz sporazuma o nepovratnih sredstvih;

(d)	ureditev reševanja notranjih sporov;

(e)	ureditev odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

Člani konzorcija lahko v konzorciju določijo kakršne koli ureditve, ki se jim zdijo primerne, če te niso v nasprotju s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali to uredbo.

4.   Konzorcij lahko predlaga vključitev ali odstranitev udeležencev ali zamenjavo koordinatorja v skladu z zadevnimi določbami konzorcijske pogodbe, če je ta sprememba v skladu s pogoji za sodelovanje, nima negativnih učinkov na izvajanje ukrepa in ni v nasprotju z načelom enake obravnave.

Oddelek III

Oblike nepovratnih sredstev in pravila financiranja

Člen 25

Oblike nepovratnih sredstev

Nepovratna sredstva so lahko v kateri koli obliki, določeni v členu 123 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ob upoštevanju ciljev ukrepa.

Člen 26

Upravičenost stroškov

1.   Pogoji za upravičenost stroškov so opredeljeni v členu 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Stroški tretjih oseb, ki nastanejo v okviru ukrepa, so lahko upravičeni skladno z določbami te uredbe in sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Neupravičeni stroški so stroški, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, med drugim zlasti rezervacije za morebitne prihodnje izgube ali stroške, tečajne izgube, stroški v zvezi z donosom od kapitala, stroški, povrnjeni za drugi ukrep ali program Unije, dolgovi in stroški dolžniške obveznosti ter prekomerni ali nepremišljeni izdatki.

Člen 27

Neposredni upravičeni stroški za osebje

1.   Brez poseganja v pogoje iz člena 26 so neposredni upravičeni stroški za osebje v skladu z nacionalno zakonodajo ali pogodbo o zaposlitvi omejeni na plače ter prispevke za socialno varnost in druge stroške, vključene v prejemke osebja, dodeljenega ukrepom.

2.   Brez poseganja v pogoje iz člena 26 se lahko kot neposredni upravičeni stroški za osebje štejejo tudi dodatni prejemki osebja udeležencev, ki so nepridobitni pravni subjekti, dodeljeni ukrepom, vključno s plačili na podlagi dopolnilnih pogodb ne glede na njihovo vrsto, in sicer do zneska iz odstavka 3, če so izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

(a)	dodatni prejemki osebja se udeležencem izplačujejo v skladu z običajno prakso in dosledno vsakič, ko se zahteva isto delo ali strokovno znanje;

(b)	merila, ki se uporabljajo za izračun dopolnilnih plačil, so objektivna in jih udeleženec uporablja na splošno in neodvisno od uporabljenega vira financiranja.

3.   Za dodatne osebne prejemke se lahko nameni največ 8 000 EUR na leto na osebo. Za osebo, ki ne dela izključno za ukrep, se uporablja urna omejitev. Urna omejitev se izračuna tako, da se 8 000 EUR deli s številom letnih produktivnih ur, izračunanih v skladu s členom 31.

Člen 28

Financiranje ukrepa

1.   Financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, od katerih se odštejejo prihodki.

2.   Za prihodke ukrepa se štejejo:

(a)	sredstva, ki jih udeležencem zagotovijo tretje osebe s finančnimi transferji ali brezplačnimi prispevki v naravi, če jih je tretja oseba prispevala posebej za uporabo v ukrepu, pri čemer udeleženec vrednost teh sredstev prijavi kot upravičene stroške;

(b)	prihodki, ustvarjeni z ukrepom, razen prihodka, ustvarjenega z izkoriščanjem rezultatov ukrepa;

(c)	prihodki, ustvarjeni s prodajo sredstev, kupljenih na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih, največ do vrednosti stroškov, ki jih je udeleženec prvotno zaračunal ukrepu.

3.   Za vse dejavnosti, financirane v sklopu ukrepa, se uporablja enotna stopnja povračila upravičenih stroškov. Najvišja stopnja se določi v delovnem programu ali delovnem načrtu.

4.   Nepovratna sredstva Obzorja 2020 lahko brez poseganja v načelo sofinanciranja znašajo 100 % skupnih upravičenih stroškov.

5.   Nepovratna sredstva Obzorja 2020 se omejijo na največ 70 % skupnih upravičenih stroškov za ukrepe na področju inovacij in ukrepe sofinanciranja programa.

Pri ukrepih na področju inovacij lahko nepovratna sredstva Obzorja 2020 z odstopanjem od odstavka 3 znašajo največ 100 % skupnih upravičenih stroškov nepridobitnih pravnih subjektov, brez poseganja v načelo sofinanciranja.

6.   Stopnje povračil iz tega člena se uporabljajo tudi, kadar je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, lestvice stroškov na enoto ali pavšalnega zneska.

Člen 29

Posredni stroški

1.   Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za podizvajalce in stroškov sredstev, ki so jih zagotovile tretje osebe in se ne uporabljajo v prostorih upravičenca, ter finančne podpore tretjim osebam.

2.   Ne glede na odstavek 1 se lahko posredni stroški prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto, če je to določeno v delovnem programu ali delovnem načrtu.

Člen 30

Ocena ravni financiranja

Vmesna ocena Obzorja 2020 zajema oceno učinka več značilnosti, uvedenih z novimi ravnmi financiranja iz členov 27, 28 in 29 te uredbe, da bi lahko ocenili, ali je nov pristop privedel do nezaželenih razmer, ki škodijo priljubljenosti Obzorja 2020.

Člen 31

Letne produktivne ure

1.   Upravičeni stroški za osebje krijejo le dejansko opravljene ure oseb, ki neposredno opravljajo delo v sklopu ukrepa. Dokazila v zvezi z dejansko opravljenimi urami zagotovi udeleženec, običajno prek sistema beleženja delovnega časa.

2.   Za osebe, ki delajo izključno za ukrep, beleženje časa ni potrebno. V takšnih primerih udeleženec podpiše izjavo, s katero potrjuje, da je zadevna oseba delala izključno za ukrep.

3.   Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev zajema:

(a)	minimalne zahteve glede sistemov za beleženje delovnega časa;

(b)	možnost izbire med nespremenljivim številom letnih produktivnih ur in metodo za določitev števila letnih produktivnih ur, ki se uporabi za izračun urnih postavk osebja ob upoštevanju običajnih računovodskih metod udeleženca.

Člen 32

Lastniki MSP ter fizične osebe brez plače

Lastniki MSP, ki ne prejemajo plače, in druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, lahko obračunajo stroške za osebje na podlagi lestvice stroškov na enoto.

Člen 33

Stroški na enoto

1.   V skladu s členom 124 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 lahko Komisija vzpostavi metode za določitev stroškov na enoto na podlagi:

(a)	statističnih podatkov ali podobnih objektivnih sredstev,

(b)	preverljivih podatkov iz preteklosti udeleženca.

2.   Neposredni upravičeni stroški za osebje se lahko financirajo na podlagi stroškov na enoto v skladu z običajnimi računovodskimi metodami udeleženca, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)	izračunani so na podlagi skupnih dejanskih stroškov za osebje, evidentiranih v splošnem računovodstvu udeleženca, ki jih lahko udeleženec prilagodi na podlagi izračunanih ali ocenjenih elementov v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija;

(b)	izpolnjujejo člena 26 in 27;

(c)	zagotavljajo spoštovanje pogoja o nepridobitnosti in preprečevanje dvojnega financiranja stroškov;

(d)	so izračunani ob ustreznem upoštevanju člena 31.

Člen 34

Potrdilo o računovodskih izkazih

Potrdilo o računovodskih izkazih obsega celotni znesek nepovratnih sredstev, ki ga je zahteval udeleženec v skladu z obliko povračila dejanskih stroškov in v skladu z obliko stroškov na enoto iz člena 33(2), kar ne zajema zneskov, prijavljenih na podlagi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, razen tistih, določenih v skladu z običajnimi računovodskimi metodami udeleženca. Potrdilo se predloži le, če ta znesek v času zahtevka za plačilo preostanka znaša 325 000 EUR ali več.

Člen 35

Potrdila o metodi

1.   Udeleženci, ki v skladu s členom 33(2) izračunavajo in zahtevajo neposredne stroške za osebje na podlagi stroškov na enoto, lahko Komisiji predložijo potrdilo o metodi izračuna. Ta metoda izpolnjuje pogoje iz člena 33(2) in zahteve iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Kadar Komisija sprejme potrdilo o metodi, to potrdilo velja za vse ukrepe, financirane v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013, udeleženec pa stroške izračunava in zahteva na podlagi te metode. Potem ko Komisija sprejme potrdilo o metodi, sprejeti metodologiji ne pripiše nikakršne sistemske ali ponavljajoče se napake.

Člen 36

Revizorji, ki izdajajo potrdila

1.   Potrdila o računovodskih izkazih in metodi iz členov 34 in 35 izda neodvisni revizor, ki je usposobljen za opravljanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih dokumentov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28) ali podobnimi nacionalnimi predpisi, ali pristojni in neodvisni javni uslužbenec, ki so mu ustrezni nacionalni organi priznali pravno sposobnost za revidiranje udeleženca in ni bil vključen v pripravo računovodskih izkazov.

2.   Revizor, ki predloži potrdilo o računovodskih izkazih in metodi, na zahtevo Komisije, Računskega sodišča ali Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) omogoči dostop do dokazilnih listin in delovnih dokumentov o reviziji, na podlagi katerih je bilo izdano potrdilo o računovodskih izkazih ali metodi.

Člen 37

Združevanje financiranja

Ukrepu, ki so mu bila dodeljena nepovratna sredstva iz proračuna Unije, se lahko dodelijo tudi nepovratna sredstva na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013, pod pogojem, da ne krijejo istih stroškovnih postavk.

Oddelek IV

Jamstva

Člen 38

Jamstveni sklad za udeležence

1.   Vzpostavi se jamstveni sklad za udeležence (v nadaljnjem besedilu: sklad), iz katerega se krijejo tveganja, povezana z neizterljivostjo zneskov, dolžnih Uniji v okviru ukrepov, ki jih prek nepovratnih sredstev financira Komisija v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES in Komisija ali organi financiranja Unije v okviru Obzorja 2020 skladno s pravili iz te uredbe. Sklad nadomesti in nasledi jamstveni sklad za udeležence, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1906/2006.

2.   Sklad deluje v skladu s členom 39. Vse finančne koristi, ki jih ustvari sklad, se pripišejo skladu in uporabljajo izključno za namene iz člena 39(3).

3.   Kadar koristi ne zadoščajo za kritje operacij iz člena 39(3), sklad ni dejaven, Komisija ali ustrezni organ financiranja Unije pa od udeležencev ali tretjih oseb neposredno izterja vsak dolžni znesek neposredno od upravičencev.

4.   Sklad šteje za zadostno jamstvo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Od udeležencev se ne sme sprejeti nobenega dodatnega jamstva ali varstva oziroma jim ga naložiti, razen v primeru iz odstavka 3 tega člena.

5.   Udeleženci ukrepov v okviru Obzorja 2020, katerih tveganje krije sklad, v sklad prispevajo 5 % finančnih sredstev, ki jih za ukrep zagotavlja Unija. Na koncu ukrepa se znesek, prispevan skladu, prek koordinatorja vrne udeležencem.

6.   Delež prispevka udeležencev v sklad, določen v odstavku 5, se lahko zniža na podlagi vmesne ocene Obzorja 2020.

Člen 39

Delovanje sklada

1.   Sklad upravlja Unija, katero zastopa Komisija, ki deluje kot pooblaščenka udeležencev v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Komisija lahko sklad upravlja neposredno ali njegovo finančno upravljanje zaupa Evropski investicijski banki ali ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu: depotna banka). Depotna banka upravlja sklad v skladu z navodili Komisije.

2.   Prispevek udeležencev v sklad se lahko poravna iz začetnega vnaprejšnjega financiranja ter vplača v sklad v imenu udeležencev.

3.   Kadar udeleženec dolguje zneske Uniji, lahko Komisija ne glede na kazni, ki se lahko naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)

prenese ali depotni banki odredi, naj prenese dolgovani znesek iz sklada neposredno na koordinatorja ukrepa. Ta prenos se izvede potem, ko udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, prekine sodelovanje ali od njega odstopi, če ukrep še poteka in če se ostali udeleženci strinjajo, da ga bodo izvedli z enakimi cilji. Zneski, preneseni iz sklada, se štejejo za finančna sredstva Unije;

(b)	navedeni znesek uspešno izterja od sklada.

Komisija v korist sklada izda nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca ali tretje osebe. Komisija lahko v ta namen v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 sprejme sklep o izterjavi.

4.   Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 dodeli skladu. Ko se izvedejo vsi nepovratni ukrepi, katerih tveganje krije sklad, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije v skladu s sklepi zakonodajnega organa.

POGLAVJE III

Strokovnjaki

Člen 40

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1.   Komisija in po potrebi organi financiranja lahko imenujejo neodvisne strokovnjake za ocenjevanje predlogov v skladu s členom 15 ali svetovanje ali pomoč pri:

(a)	ocenjevanju predlogov;

(b)	spremljanju izvajanja ukrepov, ki potekajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 ter prejšnjimi programi za raziskave in/ali inovacije;

(c)	izvajanju politike ali programov Unije za raziskave in inovacije, vključno z Obzorjem 2020, ter doseganju in delovanju Evropskega raziskovalnega prostora;

(d)	ocenjevanju programov s področja raziskav in inovacij;

(e)	oblikovanju politike Unije na področju raziskav in inovacij, vključno s pripravo prihodnjih programov.

2.   Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog. Kadar morajo neodvisni strokovnjaki obravnavati tajne podatke, je pred imenovanjem potrebno ustrezno varnostno preverjanje.

Neodvisni strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijave posameznikov in razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kakor so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.

Komisija ali ustrezni organ financiranja lahko po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih pregledno izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko.

Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika različnih spretnosti, izkušenj, znanja, geografske raznolikosti in spola. Po potrebi bi si bilo treba pri tem prizadevati zagotoviti tudi uravnoteženost med zasebnim in javnim sektorjem.

Komisija ali ustrezen organ financiranja lahko pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov prosi za nasvet posvetovalne organe. Komisija strokovnjake za raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih imenuje ob upoštevanju predloga znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta.

3.   Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, znajde v nasprotju interesov, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga.

4.   Vsa komunikacija z neodvisnimi strokovnjaki, vključno s sklenitvijo pogodb o njihovem imenovanju in morebitnimi spremembami teh pogodb, lahko poteka prek elektronskega sistema komunikacije, ki ga vzpostavi Komisija ali ustrezni organ financiranja, kakor določa člen 287(4) Uredbe (EU) št. 1268/2012.

5.   Imena strokovnjakov, ki so imenovani kot posamezniki in so Komisiji ali organom financiranja pomagali pri izvajanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Sklepa 2013/743/EU, se vsaj enkrat letno objavijo na spletni strani Komisije ali ustreznega organa financiranja. Taki podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

NASLOV III

PRAVILA, KI UREJAJO IZKORIŠČANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

POGLAVJE I

Nepovratna sredstva

Oddelek I

Rezultati

Člen 41

Lastništvo rezultatov

1.   Rezultati so last udeleženca, ki jih je dosegel.

2.   Kadar so udeleženci ukrepa rezultate dosegli skupaj in če njihovega posameznega prispevka k skupnim rezultatom ni mogoče določiti ali teh skupnih rezultatov ni mogoče razdeliti zaradi zahtevanja, pridobivanja in/ali ohranjanja varstva ustreznih pravic intelektualne lastnine, so ti rezultati v skupni lasti. Skupni lastniki dosežejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Skupni lastniki se lahko dogovorijo, da ne bodo ohranili skupnega lastništva in se odločijo za drugačno ureditev; med drugim lahko lastniške deleže prenesejo na enega samega lastnika, drugim udeležencem pa omogočijo pravico dostopa, ko so rezultati že doseženi.

Če v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, je vsak skupni lastnik upravičen do podelitve neizključnih licenc za izkoriščanje skupno doseženih rezultatov tretjim osebam, brez pravice do podlicence, pri čemer velja:

(a)	drugi skupni lastniki se predhodno obvestijo;

(b)	drugim skupnim lastnikom se zagotovi pošteno in razumno nadomestilo.

3.   Če so zaposleni ali katera koli oseba, ki dela za udeleženca, upravičeni zahtevati pravice do doseženih rezultatov, zadevni udeleženec skladno s svojimi obveznostmi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih zagotovi možnost uveljavljanja teh pravic.

Člen 42

Zaščita rezultatov

1.   Kadar je možna ali se lahko utemeljeno pričakuje, da bo možna komercialna ali industrijska uporaba rezultatov, udeleženec, ki je lastnik teh rezultatov, preuči možnosti za njihovo zaščito. Udeleženec jih, če je v danih okoliščinah to možno, razumno in utemeljeno, ustrezno zaščiti za primerno obdobje in primerno območje, pri čemer ustrezno upošteva svoje zakonite interese in zakonite, zlasti komercialne interese drugih udeležencev ukrepa.

2.   Kadar udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, ne namerava zaščititi doseženih rezultatov iz razlogov razen dejstva, da po zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji to ni možno ali ker ni možno komercialno ali industrijsko izkoriščanje, in teh rezultatov zaradi zaščite tudi ne namerava prenesti na drug pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, pred začetkom razširjanja takih rezultatov obvesti Komisijo ali ustrezni organ financiranja. Komisija, v imenu Unije, ali ustrezni organ financiranja lahko ob soglasju zadevnega udeleženca prevzame lastništvo teh rezultatov in sprejme potrebne ukrepe za njihovo ustrezno zaščito.

Udeleženec lahko odreče soglasje le, če dokaže, da bi njegovi zakoniti interesi utrpeli veliko škodo. Ti rezultati se ne smejo razširjati, dokler Komisija ali ustrezni organ financiranja ne sprejme odločitve, da ne bo prevzel lastništva nad rezultati, ali se odloči, da bo prevzel lastništvo, in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njihove zaščite. Komisija ali ustrezni organ financiranja takšno odločitev sprejme brez nepotrebnega odlašanja. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.   Kadar namerava udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, zaščito rezultatov opustiti ali je ne namerava podaljšati iz razlogov razen dejstva, da jih ni možno komercialno ali industrijsko izkoriščati v največ petih letih po izplačilu preostanka, o tem obvesti Komisijo ali ustrezni organ financiranja, ki lahko s prevzemom lastništva zagotovita nadaljevanje ali obnovitev zaščite rezultatov. Udeleženec lahko odreče soglasje le, če dokaže, da bi njegovi zakoniti interesi utrpeli veliko škodo. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Člen 43

Izkoriščanje in razširjanje rezultatov

1.   Vsak udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, stori vse potrebno za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali poskrbi, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc zanje v skladu s členom 44, da jih izkorišča drug pravni subjekt.

V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem rezultatov. Pri raziskavah, s katerimi bi lahko naslovili pomembne družbene izzive, lahko dodatne obveznosti glede izkoriščanja rezultatov vključujejo tudi podeljevanje neizključnih licenc. Vse takšne dodatne obveznosti se navedejo v delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   Vsak udeleženec ob upoštevanju vseh omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, varnostnih pravil ali zakonitih interesov čim prej na ustrezen način razširja rezultate, ki so v njegovi lasti. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo zadevni roki.

V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo in navedejo vse dodatne obveznosti v zvezi z razširjanjem rezultatov.

Če se rezultati razširjajo prek znanstvenih publikacij, velja pravilo o prostem dostopu v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Za stroške, povezane s prostim dostopom do znanstvenih publikacij iz raziskav, ki se financirajo v okviru Obzorja 2020, in nastale med ukrepom, je upravičeno povračilo v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se ob ustreznem upoštevanju člena 18 Uredbe (EU) št. 1291/2013 ne določijo pogoji glede prostega dostopa do objav, ki bi po zaključku ukrepa povzročile dodatne stroške objave.

Kar zadeva razširjanje podatkov iz raziskav, se lahko v sporazumu o nepovratnih sredstvih ob upoštevanju pravil prostega dostopa in ohranjanja podatkov iz raziskav določijo pogoji, pod katerimi se zagotovi prost dostop do teh rezultatov, zlasti za raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih ter za ukrepe na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ali drugih ustreznih področjih, ob upoštevanju zakonitih interesov udeležencev ter morebitnih omejitev zaradi pravil o varstvu podatkov, varnostnih predpisov in pravic intelektualne lastnine. V teh primerih se v delovnem programu ali delovnem načrtu navede, če je treba podatke iz raziskav razširjati z zagotovitvijo prostega dostopa.

O vsakem razširjanju rezultatov je treba predhodno obvestiti druge udeležence. Na podlagi obvestila lahko udeleženec nasprotuje, če se nakazuje, da bi njegovi zakoniti interesi v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem prek načrtovanega razširjanja utrpeli veliko škodo. V takšnih primerih se rezultatov ne sme razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh zakonitih interesov. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.   Za spremljanje in razširjanje rezultatov, kar izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja, udeleženci zagotovijo vse informacije o njihovem izkoriščanju in dejavnostih v zvezi z razširjanjem ter dokumente, ki so potrebni v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju zakonitih interesov udeležencev, ki posredujejo informacije, se te informacije javno objavijo. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se med drugim določijo tudi roki v zvezi s takšnimi obveznostmi poročanja.

4.   Vse vloge za patente, standarde, objave ali vsako drugo razširjanje rezultatov, tudi v elektronski obliki, kadar je mogoče vključujejo izjavo (tudi z vizualnimi elementi) o tem, da je ukrep prejel finančno pomoč Unije. Pogoji za to izjavo se določijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Člen 44

Prenos rezultatov in podeljevanje licenc zanje

1.   Kadar udeleženec prenese lastništvo rezultatov, na prevzemnika prenese tudi svoje obveznosti v zvezi s temi rezultati iz sporazuma o nepovratnih sredstvih, vključno z obveznostjo prenosa teh obveznosti pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

Kadar imajo v primeru združitev ali pripojitev drugi udeleženci še vedno pravico dostopa do rezultatov, ki jih je treba prenesti, ali za to pravico še lahko zaprosijo, udeleženec, ki namerava prenesti rezultate, brez poseganja v obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki izhajajo iz zakonodaje ali predpisov, druge udeležence vnaprej obvesti in jim zagotovi dovolj informacij o predvidenem novem lastniku rezultatov, da jim omogoči preučitev učinka načrtovanega prenosa na možnost uveljavljanja njihovih pravic dostopa.

Na podlagi obvestila lahko udeleženec nasprotuje prenosu lastništva, če dokaže, da bi načrtovani prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic dostopa. V takšnem primeru do prenosa ne sme priti, dokler zadevni udeleženci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Drugi udeleženci se lahko s predhodnim pisno izraženim strinjanjem odrečejo pravici do predhodnega obvestila in nasprotovanja prenosom lastništva od enega udeleženca na posebej določeno tretjo osebo.

2.   Če se lahko uveljavljajo pravice dostopa do rezultatov in udeleženec, ki je lastnik rezultatov, izpolnjuje vse dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem, lahko podeli licence ali kako drugače podeli – tudi izključno – pravico do izkoriščanja rezultatov kateremu koli pravnemu subjektu. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni udeleženci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam o dostopu do njih.

3.   Sporazum o nepovratnih sredstvih lahko določa, da lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja v zvezi z rezultati, ki so jih dosegli udeleženci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, nasprotujeta prenosom lastništva ali podelitvam izključne licence tretjim osebam s sedežem v tretji državi, ki se ni pridružila Obzorju 2020, če menita, da podelitev ali prenos ni v skladu z interesi konkurenčnosti gospodarstva Unije, njenimi etičnimi načeli ali varnostnimi pomisleki.

V takem primeru do prenosa lastništva ali podelitve izključne licence ne sme priti, dokler Komisija ali ustrezni organ financiranja nista prepričana, da bodo vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

Po potrebi sporazum o nepovratnih sredstvih določa, da je treba Komisijo ali ustrezni organ financiranja vnaprej obvestiti o vsakem takšnem prenosu lastništva ali podelitvi izključne licence. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Oddelek II

Pravice dostopa do obstoječega znanja in rezultatov

Člen 45

Obstoječe znanje

Udeleženci v pisnem sporazumu na kakršen koli način opredelijo, kaj velja za obstoječe znanje za namene njihovega ukrepa.

Člen 46

Načela glede pravic dostopa

1.   Vsaka zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic dostopa se poda pisno.

2.   Če se lastnik rezultatov ali obstoječega znanja, do katerih se zahteva dostop, ne dogovori drugače, pravice dostopa ne vključujejo pravice do podlicence.

3.   Udeleženci istega ukrepa se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih pravnih omejitvah ali omejitvi dostopa do obstoječega znanja. Vsak dogovor, ki ga udeleženci pozneje sklenejo v zvezi z obstoječim znanjem, zagotavlja uresničevanje vseh pravic dostopa.

4.   Kadar udeleženec prekine sodelovanja v ukrepu, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop pod pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

5.   S konzorcijsko pogodbo se lahko določi, da udeleženec, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in tega ne odpravi, nima več pravice dostopa.

Člen 47

Pravice dostopa za izvajanje

1.   Udeleženec ima pravice dostopa do rezultatov drugega udeleženca v istem ukrepu, če te rezultate potrebuje za izvedbo svojega dela v okviru ukrepa.

Takšen dostop se dovoli brezplačno.

2.   Udeleženec ima pravice dostopa do obstoječega znanja drugega udeleženca v istem ukrepu, če to obstoječe znanje potrebuje za izvedbo svojega dela v okviru ukrepa in ob upoštevanju vseh omejitev iz člena 46(3).

Takšen dostop se dovoli brezplačno, če se udeleženci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače.

Člen 48

Pravice dostopa za izkoriščanje

1.   Udeleženec ima pravice dostopa do rezultatov drugega udeleženca v istem ukrepu, če te rezultate potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov.

Ob upoštevanju sporazuma se takšen dostop dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji.

2.   Udeleženec ima pravice dostopa do obstoječega znanja drugega udeleženca v istem ukrepu, če to obstoječe znanje potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov in ob upoštevanju vseh omejitev iz člena 46(3).

Ob upoštevanju sporazuma se takšen dostop dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji.

3.   Če konzorcijska pogodba ne določa drugače, ima tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi pravice dostopa do rezultatov in, ob upoštevanju vseh omejitev v skladu s členom 46(3), do obstoječega znanja pod poštenimi in razumnimi pogoji, če jih potrebuje za izkoriščanje rezultatov, ki jih je dosegel udeleženec, h kateremu je subjekt pridružen. Za takšne pravice dostopa se zaprosi neposredno udeleženec, ki ima v lasti rezultate ali obstoječe znanje in jih tudi podeli, razen če v skladu s členom 46(2) ni dogovorjeno drugače.

4.   Zahteva za dostop v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 se lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa, razen če se udeleženci ne dogovorijo o drugačnem roku.

Člen 49

Pravice dostopa za Unijo in države članice

1.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije imajo lahko zaradi ustrezno utemeljenega razvijanja, izvajanja in spremljanja politik ali programov Unije pravice dostopa le do rezultatov udeležencev, ki so prejeli finančna sredstva Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Tak dostop se dovoli brezplačno.

2.   V zvezi z ukrepi v okviru posebnega cilja "Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov", določene v delu III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1291/2013 imajo institucije, organi, uradi in agencije Unije ter nacionalni organi držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje svojih politik ali programov na tem področju potrebne pravice dostopa do rezultatov udeleženca, ki je prejel finančna sredstva Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in z medsebojnim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje udeležencev. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice. V zvezi s tajnimi podatki se uporabljajo varnostni predpisi Komisije.

NASLOV IV

POSEBNE DOLOČBE

Člen 50

Nagrade

1.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo v obliki nagrad, kot so opredeljene v naslovu VII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012.

2.   Nagrade se lahko podelijo le, če udeleženci sprejmejo ustrezne obveznosti glede objave. Za razširjanje rezultatov se uporablja naslov III te uredbe. Delovni program ali delovni načrt lahko vsebuje posebne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov.

Člen 51

Naročanje, predkomercialno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev

1.   Pri vsakem naročanju, ki ga izvaja Komisija v svojem imenu ali skupaj z državami članicami, je treba spoštovati pravila o javnem naročanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

2.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi organi naročniki iz držav članic in pridruženih držav.

Postopki oddaje javnega naročila:

(a)	upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega upravljanja, sorazmernosti, pravila o konkurenci in po potrebi direktive 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES, kadar Komisija deluje v svojem imenu pa Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b)	lahko določijo posebne pogoje, na primer kraj izvajanja naročenih dejavnosti, ki je za predkomercialno naročanje omejen na ozemlje držav članic in držav, pridruženih Obzorju 2020, če je to ustrezno utemeljeno s cilji ukrepov;

(c)	lahko dovoljujejo oddajo več naročil v istem postopku (več virov);

(d)	zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom.

3.   Če razpis za zbiranje predlogov ne določa drugače, so rezultati, pridobljeni z naročilom Komisije, v lasti Unije.

4.   V pogodbah v zvezi s predkomercialnim naročanjem se navedejo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licenc, da se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Izvajalec, ki dosega rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni organi naročniki imajo vsaj pravice brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali zahtevajo, da sodelujoči izvajalec podeli neizključne licence za izkoriščanje rezultatov tretjim osebam pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podlicence. Če izvajalec rezultatov komercialno ne izkoristi v določenem roku po predkomercialnem naročilu, kot je določeno v pogodbi, prenese lastništvo vseh rezultatov na javne organe naročnike.

5.   V pogodbah v zvezi z javnim naročanjem inovativnih rešitev se lahko navedejo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licenc, da se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost.

Člen 52

Finančni instrumenti

1.   Finančni instrumenti so lahko v kateri koli obliki, navedeni v naslovu VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in se izvajajo v skladu s tem naslovom ter se lahko združujejo med seboj in z nepovratnimi sredstvi, financiranimi iz proračuna Unije, tudi v okviru Uredbe (EU) št. 1291/2013.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se prihodki in letna vračila, ki jih ustvari finančni instrument iz Uredbe (EU) št. 1291/2013, v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pripišejo temu finančnemu instrumentu.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se prihodki in letna vračila, ki jih ustvarita Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES in zgodnja faza mehanizma za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF1), vzpostavljenega v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES, v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pripišejo sledečim finančnim instrumentom v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

Člen 53

Instrument za MSP

1.   Na razpise za zbiranje predlogov, objavljene v okviru namenskega instrumenta za MSP iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1291/2013 se lahko prijavijo samo MSP. Sodelujejo lahko z drugimi podjetji, in z raziskovalnimi organizacijami in univerzami.

2.   Po tem, ko je bilo podjetje potrjeno kot MSP, se domneva, da ta pravni status prevlada za trajanje celotnega projekta, celo v primerih, ko podjetje zaradi svoje rasti kasneje preseže zgornjo mejo, predvideno v opredelitvi MSP.

3.   Pri instrumentu za MSP ali nepovratnih sredstvih organov financiranja ali Komisije, namenjenih MSP, lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju rezultatov.

Člen 54

Hitra pot do inovacij

1.   V skladu s členom 7 lahko v ukrepu "Hitra pot do inovacij" sodelujejo vsi pravni subjekti. V okviru ukrepa "Hitra pot do inovacij" se financirajo ukrepi na področju inovacij. Razpis za zbiranje predlogov za ta ukrep je odprt za predloge s katerega koli tehnološkega področja v okviru posebnega cilja "Vodilni položaj na področju podpornih in industrijskih tehnologij", določenega v točki 1 dela II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1291/2013 ali v zvezi s katerim koli posebnim ciljem v okviru posebnega cilja "Družbene spremembe", določenim v točkah 1 do 7 dela III Priloge I k navedeni uredbi.

2.   Predlogi se lahko vložijo kadar koli. Komisija določi tri datume na leto, ko bodo ocenjeni. Med datumom ocenjevanja in podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali obvestilom o nepovratnih sredstvih ne sme preteči več kot šest mesecev. Predlogi se razvrstijo glede na učinek, kakovost in učinkovitost izvajanja ter odličnost, pri čemer je merilo učinka ponderirano višje. V posameznega ukrepa sodeluje največ pet pravnih subjektov. Znesek ukrepa je največ 3 milijone EUR.

Člen 55

Druge posebne določbe

1.   Pri ukrepih, ki vključujejo dejavnosti v zvezi z varnostjo, lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o predkomercialnih javnih naročilih, javnih naročilih inovativnih rešitev, spremembi sestave konzorcija, zaupnih podatkih, izkoriščanju, razširjanju, prostem dostopu do raziskovalnih publikacij, prenosih rezultatov in podeljevanju licenc zanje.

2.   Pri ukrepih za podporo sedanji ali novi raziskovalni infrastrukturi lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe v zvezi z uporabniki infrastrukture in njihovim dostopom do nje.

3.   Pri raziskovalnih ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe zlasti o pravicah dostopa, prenosljivosti in razširjanju rezultatov, ali v zvezi z udeleženci, raziskovalci in katero koli osebo, ki jo ukrep zadeva.

4.   Pri ukrepih usposabljanja in mobilnosti lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe o obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki so upravičeni do ukrepa, lastništvom, pravicami dostopa in prenosljivostjo.

5.   Pri usklajevalnih in podpornih ukrepih lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju rezultatov.

6.   V primeru skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 56

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(3) se prenese na Komisijo za čas trajanja Obzorja 2020.

3.   Pooblastilo iz člena 1(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 57

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Uredba (ES) št. 1906/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Ne glede na odstavek 1 ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spreminjanje ter popolno ali delno prekinitev ukrepov do njihovega zaključka ali do dodelitve finančne pomoči Komisije ali organov financiranja na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč na dan 31. decembra 2013, in se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3.   Vsi zneski iz jamstvenega sklada za udeležence, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006, ter vse njegove pravice in obveznosti se z 31. decembrom 2013 prenesejo na sklad. Udeleženci ukrepov v okviru Sklepa št. 1982/2006/ES, ki bodo sporazume o nepovratnih sredstvih podpisali po 31. decembru 2013, prispevajo v sklad.

Člen 58

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 318, 20.10.2012, str. 1.

(2)  UL C 181, 21.6.2012, str. 111.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. novembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega Uradnega lista).

(5)  UL C 74 E, 13.3.2012, str. 34.

(6)  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29.10.2012 o spremembi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(9)  Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

(10)  Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (UL L 97, 9.4.2008, str. 1).

(11)  UL C 205, 19.7.2013, str. 9.

(12)  2001/844/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001).

(13)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(14)  2000/633/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 17. oktobra 2000 o spremembah njenega poslovnika (UL L 267, 20.10.2000, str. 63).

(15)  Uredba št. 1906/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

(16)  Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

(17)  2012/93/Euratom: Sklep Sveta z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

(18)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 o raziskovalnem in izobraževalnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (Glej stran 948 tega Uradnega lista).

(19)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij (COSME) (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (Glej stran 33 tega Uradnega lista).

(21)  Odločba št. 743/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpiranju malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (UL L 201, 30.7.2008, str. 58).

(22)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(23)  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014 - 2020) - Obzorje 2020 (Glej stran 965 tega Uradnega lista).

(24)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

(25)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(26)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(27)  Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

(28)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

---