4.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/36

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 3. novembra 2011

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Italija za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7770)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2011/721/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnojila, ki jo namerava država članica letno uporabiti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ni ogroženo doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in mora biti upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)	Italija je Komisiji predložila zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija.

(3)

Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Italije, da na kmetijah regij Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, dovoli vnos do 250 kg dušika iz gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar. Odstopanje bi predvidoma zajemalo 10 313 govedorejskih kmetij in 1 241 prašičerejskih kmetij v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, kar ustreza 15,9 % in 9,7 % vseh govedorejskih in prašičerejskih kmetij v teh regijah, 10,7 % uporabljene kmetijske površine, 29,1 % glav mlečne živine in 49,3 % prašičev v teh regijah. Tudi poljedelske kmetije lahko vložijo zahtevek za odstopanje.

(4)

Zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS in določanje delovnih programov v regijah Emilija Romanja (Odlok št. 1273/2011 z dne 5.9.2011), Lombardija (Odlok št. IX/2208 z dne 14.9.2011), Piemont (Odlok št. 18-2612 z dne 19.9.2011) in Benečija (Odlok št. 1150 z dne 26.7.2011) je bila sprejeta in se uporablja v povezavi s tem sklepom za obdobje 2012–2015.

(5)	Opredeljena ranljiva območja, na katera se nanašajo delovni programi, zajemajo približno 63 % uporabljene kmetijske površine v Emiliji Romanji, 82 % uporabljene kmetijske površine v Lombardiji, 38 % uporabljene kmetijske površine v Piemontu in 87 % uporabljene kmetijske površine v Benečiji.

(6)

Predloženi podatki o kakovosti vode kažejo, da ima v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija 89 % teles podzemne vode povprečne koncentracije nitratov pod 50 mg/l, 63 % % pa pod 25 mg/l. V površinskih vodah so na več kot 98 % krajev spremljanja povprečne koncentracije nitratov pod 25 mg/l, na nobenem kraju pa niso nad 50 mg/l.

(7)	Regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija zajemajo več kot 70 % živine, ki se vzredi v Italiji, zlasti 67,1 % mlečne živine, 60,6 % druge govedi, 81 % prašičev in 79,4 % perutnine. Število glav živine pa se je v obdobju 1982–2007 zmanjšalo (povprečno za 20 % v štirih regijah).

(8)	V obdobju 1979–2008 se je zmanjšala uporaba mineralnih dušikovih in mineralnih fosforjevih gnojil; uporaba slednjih se je zmanjšala za 70 %.

(9)	Travišča, koruza v zrnju, koruzna silaža in ozimna žita zasedajo približno 53 % skupne kmetijske površine v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija.

(10)

Podporni dokumenti, predloženi v zahtevku za odstopanje, kažejo, da je predlagana količina 250 kg dušika iz gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so velika neto količina padavin, dolge rastne dobe in veliki donosi pridelkov, ki sprejmejo veliko dušika.

(11)	Komisija po pregledu zahtevka meni, da predlagana količina 250 kg gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila na hektar ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev ne bo škodovala doseganju ciljev iz Direktive 91/676/EGS.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija z dopisoma z dne 10. marca 2011 in z dne 28. julija 2011 za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, da se dovoli uporaba večjih količin živinskega gnojila, kot jih določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in točka (a) navedenega stavka, se odobri v skladu s pogoji iz tega sklepa.

Člen 2

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)	„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(c)	„travišče“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno travišče navadno leži manj kot štiri leta);

(d)	„pozna koruza“ pomeni zrelostni razred koruze FAO 600–700, ki se poseje od sredine marca ali do začetka aprila in ima rastno dobo najmanj 145 do 150 dni;

(e)	„koruza ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin“, pomeni srednje pozno ali zgodnjo koruzo oziroma sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž;

(f)	„ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin“, pomeni ozimno pšenico, ozimni ječmen ali tritikalo, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin, ko so koruza, sirek, muhvič ali proso;

(g)	„posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo“ pomenijo travišče, pozno koruzo, koruzo ali sirek, ki jim sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, in ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin;

(h)	„gnojilo goveda“ pomeni iztrebke goveda, tudi med pašo ali tudi predelane iztrebke;

(i)	„obdelava gnojila“ pomeni postopek fizično-mehanskega ločevanja prašičjega gnojila na dve frakciji, in sicer na trdno in prečiščeno frakcijo, ki se uporablja za izboljšanje rabe zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(j)	„obdelano gnojilo“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi prašičjega gnojila in ima najmanjše razmerje med dušikom in fosfati (N/P2O5) 2,5;

(k)	„obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom“ pomeni obdelano gnojilo z vsebnostjo dušika manj kot 30 % v primerjavi z vsebnostjo dušika v surovem prašičjem gnojilu;

(l)	„tla z nizko vsebnostjo organskih snovi“ pomenijo tla, katerih vsebnost organskega ogljika v zgornjih 30 centimetrih prsti, je manj kot 2 %;

(m)

„neslana in malo slana tla“ pomenijo tla z električno prevodnostjo nasičenega ekstrakta tal ECe < 4 mS/cm ali električno prevodnostjo ekstrakta vode EC 1:2 < 1 mS/cm pri razmerju tla/voda 1:2 ali območja, opredeljena kot varna pred zasoljevanjem, kot je navedeno v zemljevidu tal, določenem na regionalni ravni;

(n)	„učinkovitost rabe dušika“ pomeni odstotek skupnega vnosa dušika iz živinskega gnoja, ki je na voljo za posevke v letu, za katerega se predloži vloga.

Člen 3

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja individualno za kmetije, na katerih se na 70 % ali več površin gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono, ter ob upoštevanju pogojev iz členov 4 do 7.

Člen 4

Letna vloga in obveznosti

1.   Kmetje, ki želijo, da se odobri odstopanje v skladu s tem sklepom, morajo vsako leto do 15. februarja predložiti vlogo pristojnim organom.

2.   Skupaj z letno vlogo iz odstavka 1 se pisno zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 5, 6 in 7.

Člen 5

Obdelava gnojila

1.   Kmetje, ki imajo odobreno odstopanje za vnos obdelanega prašičjega gnojila, morajo vsako leto pristojnim organom sporočiti naslednje podatke:

(a)	vrsta obdelave gnojila;

(b)	storilnost in glavne lastnosti obrata za predelavo, vključno z njegovo učinkovitostjo;

(c)	količina gnojila, poslanega v obdelavo;

(d)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj trdne frakcije;

(e)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj obdelanega gnojila;

(f)	ocena plinastih izgub med obdelavo.

2.   Trdna frakcija iz obdelanega gnojila se utrdi za zmanjšanje vonjav in drugih emisij, izboljšanje agronomskih in higienskih lastnosti, lažje ravnanje ter povečanje razpoložljivosti dušika in fosfatov za posevke. Dobljeni proizvod se ne sme uporabljati na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje. Pristojni organi sprejmejo ukrepe za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na tleh z majhno vsebnostjo organskih snovi. Ta tla so navedena v zemljevidih, izdelanih na regionalni ravni in so na voljo kmetom.

3.   Pristojni organi določijo metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje.

4.   Pristojni organi morajo amoniak in druge emisije, ki nastanejo pri obdelavi gnojila, nadzirati na mestih, reprezentativnih za vsako metodo obdelave. Na podlagi rezultatov spremljanja pristojni organi izdelajo seznam emisij.

Člen 6

Uporaba živinskega gnojila in drugih gnojil

1.   Količina gnojila goveda, ki se vsako leto vnese v tla na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, tudi s strani živali samih, ne sme presegati količine živinskega gnojila, ki vsebuje 250 kg dušika na hektar, pod pogoji iz odstavkov 2 do 12.

2.   Skupni vnos dušika ne sme presegati predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka. Upoštevata se vnos iz tal ter povečana razpoložljivost dušika zaradi obdelave gnojila. Ta vnos ne sme presegati najvišjih standardov za vnos, kot so določeni v delovnih programih, ki se uporabljajo za posamezno kmetijo.

3.   Skupni vnos fosforja ne sme presegati predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka in mora upoštevati vnos fosforja iz tal. Fosfor in kemična gnojila se ne smejo uporabljati na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje.

4.   Vsaka kmetija mora najpozneje do 15. februarja pripraviti načrt gnojenja, v katerem sta opisana kolobarjenje posevkov na kmetijskem zemljišču in načrtovana uporaba živinskega gnojila in mineralnih gnojil.

Načrt gnojenja vključuje naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za shranjevanje, vključno z velikostjo in vrsto prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)	izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na kmetiji;

(c)	opis obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila (če je ustrezno);

(d)	količino, vrsto in lastnosti gnojila, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetiji;

(e)	kolobarjenje s posevki in površino poljin s posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono ter poljin z drugimi posevki;

(f)	pričakovane donose za posamezni gojeni posevek glede na razpoložljivost hranil in vode ter lokalne razmere, kot so podnebje, tip tal itd.;

(g)	ocenjene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(h)	izračun dušika in fosforja v gnojilu, ki se uporabi na posameznih poljinah;

(i)	izračun dušika v kemičnih gnojilih, ki se uporabi na posameznih poljinah;

(j)

v načrt je treba vključiti oceno količine vode, potrebne za namakanje, in točno navedbo vodnega vira; dovoljenje za odvzem vode ali pogodbo o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je navedeno, da kmetija leži na območjih, na katerih so korenine v stiku s plitvo podtalnico.

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijskih praks, da se zagotovi skladnost med načrti in dejanskimi kmetijskimi praksami.

5.   Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja po posameznih poljinah, v katero vključi vnesene količine in čas vnosa gnojila ter kemičnih gnojil.

6.   Na kmetiji morajo biti na voljo dovoljenje za odvzem vode ali pogodba o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je navedeno, da kmetija leži na območjih, na katerih so korenine v stiku s plitvo podtalnico. Kjer je primerno, mora dovoljena ali pogodbena količina vode zadoščati za donose posevkov, dobljenih v razmerah brez omejitev pri oskrbi z vodo.

7.   Rezultati analize dušika in fosforja v tleh so na voljo za vsako kmetijo, za katero je odobreno odstopanje. Vzorčenje in analiza se izvajata najmanj enkrat vsaka štiri leta pred 1. junijem za vsako homogeno površino na kmetiji, ob upoštevanju kolobarjenja posevkov in lastnosti tal. Zahteva se vsaj ena analiza na pet hektarjev kmetijskih površin.

8.   Učinkovitost rabe dušika v živinskem gnojilu, ki se uporablja na kmetijah z odobrenim odstopanjem, mora biti pri gnojevki najmanj 65 % in pri trdnem gnojilu 50 %.

9.   Živinsko gnojilo in kemična gnojila, ki se uporabljajo na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, se ne smejo trositi po 1. novembru.

10.   Vsaj dve tretjini dušika iz gnojila, razen dušika iz gnojila pašne živine, se vsako leto uporabita pred 30. junijem. Zato morajo imeti kmetije, za katere je odobreno odstopanje, ustrezno zmogljivost skladiščenja živinskega gnojila vsaj za obdobje, ko uporaba gnojila ni dovoljena.

11.   Tekoče gnojilo, vključno z obdelanim gnojilom in gnojevko, se vnaša z metodami, ki omogočajo majhne emisije. Trdno gnojilo se vnese v 24 urah.

12.   Da bi tla zavarovali pred nevarnostjo zasoljevanja, je obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom dovoljeno le na neslanih in malo slanih tleh. V ta namen morajo kmetje, ki nameravajo uporabljati obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom izmeriti električno prevodnost na poljinah, na katerih ga bodo uporabljali, vsaj vsakih štiri leta in rezultate vključiti v vlogo iz člena 4(1). Pristojni organi določijo protokol, ki ga morajo uporabljati kmetje za merjenje električne prevodnosti. Pristojni organi izdelajo zemljevide območij, ki jim grozi zasoljevanje.

Člen 7

Upravljanje zemljišč

Kmetje, ki jim je odobreno odstopanje, zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	na 70 % ali več površine kmetije se gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono;

(b)	začasno travinje se orje spomladi;

(c)	začasno in trajno travinje ne sme vključevati več kot 50 % stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik;

(d)	pozna koruza se požanje (celotna rastlina);

(e)	ozimne krmne poljščine, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž, se posejejo dva tedna po žetvi koruze/sirka in požanjejo največ dva tedna pred setvijo koruze/sirka;

(f)	poletne krmne poljščine, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso, se posejejo dva tedna po žetvi ozimnega žita in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo ozimnega žita;

(g)	posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono se posejejo dva tedna po oranju trave, v letu oranja trajnih travišč pa se gnojila ne uporabljajo.

Člen 8

Drugi ukrepi

1.   Pristojni organi zagotovijo, da so odstopanja, odobrena za vnos obdelanega gnojila, združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnojila.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da je vsako odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je odobreno odstopanje.

Člen 9

Ukrepi pri prevozu gnojila

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se prevoz živinskega gnojila na kmetije in s kmetij, za katere je odobreno odstopanje, zapisuje s sistemom geografskega določanja položaja ali je zapisano v spremne dokumente, v katerih sta navedena kraj izvora gnojila in namembni kraj. Zapisovanje s sistemom geografskega določanja položaja je obvezno za prevoze na razdaljah, daljših od 30 km.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da je med prevozom na voljo dokument, v katerem sta navedeni količina gnojila, ki se prevaža, in njegova vsebnost dušika in fosforja.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se obdelano gnojilo in trdne frakcije, dobljene pri obdelavi gnojila, analizirajo glede njihove vsebnosti dušika in fosforja. Analizo opravijo pooblaščeni laboratoriji. Rezultati analize se sporočijo pristojnim organom in kmetu, ki prejme gnojilo. Potrdilo o analizi je priloženo vsakemu prevozu.

Člen 10

Spremljanje

1.   Pristojni organi sestavijo in vsako leto posodobijo zemljevide, ki prikazujejo odstotke kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je odobreno individualno odstopanje, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč za vsako občino. Na kmetijah, za katere so odobrena odstopanja, se vsako leto zbirajo in posodabljajo podatki o kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah.

2.   Vzpostavi in vzdržuje se mreža za spremljanje vzorčenja površinskih voda in plitvih podtalnih voda, da se oceni vpliv odstopanja na kakovost vode. Osnutek omrežja za spremljanje se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev spremljanja in spremeniti njihove lokacije.

3.   Na kmetijskih območjih spremljanja, ki so v bližini najbolj občutljivih vodnih teles in ki jih določijo pristojni organi, se poostri spremljanje kakovosti vode.

4.   Vzpostavijo se kraji spremljanja, da se zagotovijo podatki o koncentraciji dušika in fosforja v talni vodi, mineralnem dušiku v profilu tal in s tem povezanih izgubah dušika in fosforja skozi korenine v podzemno vodo ter o izgubah dušika in fosforja s površinskim in podzemnim odtekanjem, v skladu s pogoji odstopanja in neodstopanja. Kraji spremljanja vključujejo glavne tipe tal, prakse gnojenja in posevke. Osnutek omrežja za spremljanje se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev spremljanja in spremeniti njihove lokacije.

Člen 11

Preverjanje

1.   Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje pod upravnim nadzorom. Če navedeni nadzor pokaže, da pogoji iz členov 5, 6 in 7 niso izpolnjeni, se o tem obvesti vlagatelja. V tem primeru vloga velja za zavrnjeno.

2.   Program pregledov na kraju samem se vzpostavi na podlagi analize tveganja, rezultatov nadzora iz prejšnjih let in rezultatov splošnega naključnega nadzora uporabe zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS. Pregledi na kraju samem se izvedejo na vsaj 5 % kmetij, za katere je odobreno odstopanje, ob upoštevanju pogojev iz členov 5, 6 in 7 tega sklepa.

3.   Pristojni organi zagotovijo preglede na kraju samem za vsaj 1 % dejavnosti prevoza gnojila na podlagi ocene tveganja in rezultatov upravnega nadzora iz odstavka 1. Nadzor vključuje vsaj oceno spremnih dokumentov, preverjanje izvora gnojila ter namembnega kraja in vzorčenje gnojila, ki se prevaža.

4.   Pristojni organi imajo potrebne pristojnosti in sredstva za preverjanje skladnosti s tem sklepom. Če se pri preverjanju ugotovijo neskladnosti s tem sklepom, pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo neskladnosti. Zlasti kmetje, ki ne upoštevajo členov 5, 6 in 7 tega sklepa, so naslednje leto izključeni iz odstopanja.

Člen 12

Poročanje

Pristojni organi predložijo Komisiji vsako leto do decembra in za leto 2015 do septembra poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)	oceno izvajanja odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in nadzora prevoza gnojil ter informacije o kmetijah, ki ne upoštevajo določb, na podlagi rezultatov upravnih pregledov in pregledov na kraju samem;

(b)	informacije o obdelavi gnojila, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o lastnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnojila ter končni namembni kraj trdnih frakcij;

(c)	zemljevide, ki prikazujejo območja z nizko vsebnostjo organskih snovi, in ukrepe, sprejete za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na teh tleh, iz člena 5(2);

(d)	metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, iz člena 5(3);

(e)	seznam amonijaka in drugih emisij iz obdelave gnojila iz člena 5(4);

(f)	protokol za merjenje električne prevodnosti in zemljevide, ki prikazujejo območja, prizadeta zaradi zasoljevanja, iz člena 6(12);

(g)	metodologije za preverjanje, ali so odobrena odstopanja združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnojila iz člena 8(1);

(h)	metodologije za preverjanje, ali je posamezno odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je odobreno odstopanje, iz člena 8(2);

(i)	zemljevide, ki prikazujejo odstotke kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere so odobrena individualna odstopanja, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, podatke o kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, iz člena 10(1);

(j)	rezultate spremljanja vode, vključno z informacijo o smernicah o kakovosti vode za podzemne in površinske vode ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(2);

(k)	seznam najbolj občutljivih vodnih teles iz člena 10(3);

(l)	povzetek in oceno podatkov, dobljenih na krajih spremljanja, iz člena 10(4).

Člen 13

Uporaba

Ta sklep se uporablja v povezavi s predpisi za izvajanje delovnega programa v regijah Emilija Romanja (Odlok št. 1273/2011 z dne 5.9.2011), Lombardija (Odlok št. IX/2208 z dne 14.9.2011), Piemont (Odlok št. 18-2612 z dne 19.9.2011) in Benečija (Odlok št. 1150 z dne 26.7.2011).

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012.

Veljati preneha 31. decembra 2015.

Člen 14

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

---

(1)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

---