EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AE5457

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018) 20 final – 2018/0005(CNS)) – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja (COM(2018) 21 final – 2018/0006 (CNS)) – Spremenjeni predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (COM(2017) 706 final – 2017/0248 (CNS)) – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje (COM(2017) 783 final – 2017/0349 (CNS))

EESC 2017/05457

UL C 283, 10.8.2018, p. 35–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 283/35


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

(COM(2018) 20 final – 2018/0005(CNS))

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja

(COM(2018) 21 final – 2018/0006 (CNS))

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost

(COM(2017) 706 final – 2017/0248 (CNS))

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje

(COM(2017) 783 final – 2017/0349 (CNS))

(2018/C 283/05)

Poročevalec:

Petru Sorin DANDEA

Zaprosilo

Svet Evropske unije, 15. 12. 2017, 9. 1. 2018 in 5. 2. 2018

 

 

Pravna podlaga

člen 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

26. 3. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

23. 5. 2018

Plenarno zasedanje št.

535

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

198/5/10

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije ter državam članicam priporoča, naj ga sprejmejo in začnejo hitro izvajati, saj zaradi čezmerne razdrobljenosti sistema DDV na notranjem trgu nastajajo neupravičene ovire za razvoj malih podjetij.

1.2

EESO podpira cilj Komisije, da bi morali biti ukrepi iz tega svežnja v korist končnega uporabnika, vendar meni, da je treba nižje stopnje in oprostitve v skladu s členom 98(1) in (2) predloga direktive 2018/0005 (CNS) uporabiti predvsem za dosledno doseganje cilja splošnega interesa. Tovrstne cilje v nekaterih primerih uresničujejo posredniški organi, kot so socialne službe ali izobraževalne ustanove, ki niso končni uporabniki. Zato EESO meni, da bi moral sistem postati dostopen ne samo za mikropodjetja, temveč tudi za mala in srednja podjetja (MSP), in sicer tako, da se zvišajo zgornje meje.

1.3

EESO se sicer strinja s predlogom Komisije, da se sestavi „negativni seznam“ proizvodov in storitev, za katere se ne bi uporabljale nižje stopnje iz predloga direktive, vendar poudarja, da se s tem seznamom ne sme neupravičeno omejiti svobode držav članic pri določanju nižjih stopenj za nekatere proizvode splošnega interesa. Države članice bi morale poleg tega imeti možnost, da še naprej uporabljajo nižje stopnje davka za proizvode, za katere trenutno veljajo nižje stopnje z odstopanjem na podlagi veljavne Direktive 2006/112/ES.

1.4

Komisija meni, da se sistem nižjih stopenj ne bi smel uporabljati za blago in storitve, ki so vmesni vložki. EESO meni, da ta pristop povzroča težave pri razlagi, na primer kadar gre za upravljanje kompleksnih storitev, zlasti tistih, ki jih zagotavljajo podjetniške mreže in grozdi ter konzorciji. Tako lahko privede do dvoumne razlage, kadar storitev, ki jo opravi družba v skupini, plača matična družba, ki to storitev nato pozneje ponovno zaračuna družbi, ki je storitev opravila. Če se v takem primeru ne uporabi preferencialna stopnja, se zvišajo stroški, ki bodo – čeprav posredno – nazadnje bremenili končnega uporabnika.

1.5

EESO meni, da bo visoko zastavljene cilje, ki jih je v tem zakonodajnem svežnju določila Komisija, mogoče doseči le, če bodo države članice storile vse potrebno za sprejetje dokončnega sistema DDV v razumnem času.

1.6

EESO se strinja s predlogom Komisije, naj se državam članicam dovoli uporaba dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % in ene stopnje, nižje od 5 %, ter meni, da bi jih bilo treba uporabiti za nekatere vrste proizvodov in storitev, kot velja v nekaterih državah članicah. Državam članicam predlaga, naj še naprej uporabljajo nižje stopnje za nekatere vrste proizvodov ali storitev splošnega interesa. Poleg tega meni, da bi morale države članice predlagati seznam blaga in storitev, za katere bi lahko veljale nižje stopnje, kar bi MSP olajšalo dostop do notranjega trga. Dobro bi bilo treba preučiti možnost, da bi se za luksuzno blago uporabljale višje stopnje DDV.

1.7

EESO želi države članice opozoriti na nekatere pomembne vidike v zvezi s sistemom DDV, ki se uporablja za organizacije in združenja, ki nudijo pomoč prikrajšanim skupinam prebivalstva. Te večinoma ne morejo dobiti nazaj večjih zneskov iz naslova DDV, kar močno zmanjšuje njihove možnosti za nudenje pomoči prikrajšanim skupinam. Zato EESO priporoča, da institucije EU in države članice te organizacije izvzamejo iz sistema DDV. Meni tudi, da odvetniki, ki nudijo brezplačno pravno pomoč (lat. pro bono ali pro deo), ne bi smeli plačevati DDV, pod pogojem, da si s tem ne ustvarjajo dobička ali pa je ta zelo majhen.

1.8

EESO državam članicam priporoča, naj organom za boj proti kršitvam na področju DDV zagotovijo potrebne človeške, finančne in logistične vire, da se poskrbi za ustrezno izvajanje določb uredbe, kot je predlagala Komisija. Prav tako meni, da bi bilo koristno, da bi države članice preučile možnosti za boljšo uporabo digitalnih tehnologij za boj proti goljufijam na področju DDV ter za spodbujanje prostovoljnega spoštovanja predpisov z večjo transparentnostjo evropske zakonodaje na področju DDV.

2.   Predlog Evropske komisije

2.1

Evropska komisija je aprila 2016 objavila akcijski načrt (1) za posodobitev evropskega sistema DDV. Predlog Komisije vsebuje tri predloge direktiv (2) in predlog uredbe (3) kot del nadaljnjih prizadevanj za izvajanje tega načrta.

2.2

S tremi predlogi direktiv se predlaga sprememba Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Predlagane spremembe se nanašajo na poseben sistem za mala in srednja podjetja, najnižje stopnje DDV in spoštovanje najnižje splošne stopnje.

2.3

Evropska pravila na področju DDV so stara več kot dvajset let in temeljijo na načelu izvora. Komisija jih želi posodobiti, da bi za čezmejno trgovino z blagom med podjetji vzpostavili dokončni sistem DDV, ki bi moral temeljiti na načelu obdavčitve v namembni državi članici.

2.4

Komisija želi s predlogom zagotoviti enako obravnavo držav članic, pri čemer je za DDV predvidena samo ena nižja stopnja, za katero se ne zahteva obvezna minimalna vrednost, in dve dodatni nižji stopnji v višini najmanj 5 %. Poleg tega Komisija predlaga, naj se ohrani splošna stopnja v višini najmanj 15 %.

2.5

Komisija meni, da se sistem nižjih stopenj ne bi smel uporabljati za blago in storitve, ki so pri trgovanju znotraj Unije vmesni vložki. Predlaga tudi, naj bodo ukrepi iz tega svežnja v korist končnemu uporabniku.

2.6

S predlogom uredbe se predlaga sprememba Uredbe (EU) št. 904/2010, ki določa ukrepe za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost. Glavne predlagane spremembe so med drugim izmenjava informacij brez predhodne zahteve, skupne revizije, postopki za povračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, krepitev Eurofisca, ki bi imel skupne zmogljivosti za analize tveganja ter možnost usklajevanja preiskav in sodelovanja z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Europolom – za razkritje primerov hudih goljufij na področju DDV – ter Evropskim javnim tožilstvom. Med glavne spremembe sodita še posodobitev pogojev, ki urejajo izmenjavo informacij, ter izmenjava informacij o carinskih postopkih 42 in 63 ter registrih vozil med davčnimi organi (4).

3.   Splošne in posebne ugotovitve

3.1

EESO glede na prekomerno razdrobljenost sistema DDV na ravni držav članic in njegovo neučinkovitost pri preprečevanju goljufij ter glede na ovire, ki jih postavlja malim podjetjem pri trgovini in naložbah, pozdravlja predlog Komisije ter državam članicam priporoča, naj ga sprejmejo in hitro začnejo izvajati.

3.2

Komisija meni, da se sistem nižjih stopenj ne bi smel uporabljati za blago in storitve, ki so vmesni vložki. Vendar EESO meni, da ta pristop povzroča težave pri razlagi, na primer kadar gre za upravljanje kompleksnih storitev, zlasti tistih, ki jih zagotavljajo podjetniške mreže in grozdi ter konzorciji. Tako lahko privede do dvoumne razlage, kadar storitev, ki jo opravi družba v skupini, plača matična družba, ki to storitev nato pozneje ponovno zaračuna družbi, ki je storitev opravila. Če se v takem primeru ne uporabi preferencialna stopnja, se zvišajo stroški, ki bodo – čeprav posredno – nazadnje bremenili končnega uporabnika.

3.3

Komisija predlaga, naj sistem DDV v prihodnosti temelji na načelu namembne države. EESO meni, da bi bil ta ukrep pomemben mejnik na poti k dokončnemu evropskemu sistemu DDV, zato spodbuja Komisijo in države članice k pospešitvi tega procesa ter jasnosti pri opredelitvi različnega blaga in storitev.

3.4

Komisija predlaga, naj se ohrani minimalna splošna stopnja DDV v višini 15 %. EESO želi opozoriti, da je DDV v večini držav EU eden od glavnih virov prihodkov v državni proračun, zato predlog Komisije podpira.

3.5

Večina držav članic nižje stopnje DDV uporablja za živila, zdravila ali knjige ter nekatere osnovne storitve, kot so zdravstvene storitve ali storitve socialnega varstva. EESO se strinja s predlogom Komisije, naj se državam članicam dovoli uporaba dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % in ene stopnje, nižje od 5 %, ter meni, da bi jih bilo treba uporabiti za nekatere vrste proizvodov in storitev, kot velja v nekaterih državah članicah. Uporaba teh nižjih stopenj poudarja potrebo po zagotavljanju informacij MSP, ki poslujejo tudi izven svojega domačega trga. Dobro bi bilo treba preučiti možnost, da bi se za luksuzno blago uporabljale višje stopnje DDV.

3.6

Komisija poudarja, da bi novi sistem, ki temelji na načelu namembne države, lahko povzročil izkrivljanje konkurence za nekatere storitve ali proizvode. Da bi to preprečili, Komisija predlaga, naj se na podlagi statistične klasifikacije sestavi „negativni seznam“ proizvodov in storitev, za katere bi se uporabljala splošna stopnja DDV. Čeprav se EESO strinja s predlogom Komisije in opozarja na obveznost držav članic, da upoštevajo tak seznam, poudarja, da je pomembno, da po sprejetju neupravičeno ne omejuje svobode držav članic pri določanju nižjih stopenj za nekatere proizvode splošnega interesa. Države članice bi morale poleg tega imeti možnost, da še naprej uporabljajo nižje stopnje davka za proizvode, za katere trenutno veljajo nižje stopnje z odstopanjem na podlagi veljavne Direktive 2006/112/ES. Negativni seznam, ki ga je predlagala Komisija (Priloga IIIa), bi moral zato upoštevati uveljavljene predpise držav članic. V vsakem primeru mora biti jasno, da se znižana stopnja DDV lahko ohrani za zagotavljanje delovno intenzivnih storitev, zlasti če so ponudniki MSP.

3.7

Glede na to, da je novi sistem DDV za mala podjetja, ki ga predlaga Komisija, namenjen zagotavljanju pomoči malim in srednjim podjetjem, tako da se jim omogoči izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, EESO meni, da bi morale biti zgornje meje iz členov 284(1) in 284(2)(b) bolje usklajene z obsegom prometa iz člena 280a(1). Povedano drugače, čeprav predlog Komisije prag letnega prometa, do katerega so mikropodjetja upravičena do oprostitev, predvidenih v predlogu direktive, določa pri 85 000 EUR, pa je zgornja meja za obseg čezmejne prodaje 100 000 EUR, kar pomeni, da se predlagani sistem uporablja predvsem za mikropodjetja. EESO meni, da bi bilo treba zgornje meje določiti tako, da bi bila v ta novi sistem vključena tudi mala in srednja podjetja. Prav tako bi bilo zaželeno, da bi se lahko ukrepi za mala in srednja podjetja uporabljali tudi za podjetja socialnega gospodarstva, predvsem kadar ta podjetja opravljajo storitve socialnega varstva in izobraževanja. EESO poleg tega meni, da bi bilo treba predvideti dodatne ukrepe, da bi lahko tudi MSP izkoristila zmanjšanje upravnih bremen, ki sicer v sistemu, ki ga predlaga Komisija, velja zgolj za mikropodjetja.

3.8

EESO meni, da bi morale države članice za spodbujanje dostopa MSP do notranjega trga EU sestaviti seznam proizvodov in storitev, za katere se uporabljajo nižje stopnje DDV. Ta bi moral biti na voljo gospodarskim subjektom po vsej Evropi.

3.9

EESO pozdravlja poenostavitve, ki jih Komisija predlaga v zvezi z obveznostmi malih podjetij glede registracije in poročanja, ter meni, da jim bodo ti ukrepi pomagali doseči hitrejši razvoj in olajšali dostop do enotnega trga.

3.10

EESO se sicer strinja s ciljem Komisije, da morajo biti ukrepi iz tega svežnja v korist končnemu uporabniku, vendar meni, da je treba nižje stopnje in oprostitve, ki se uporabljajo v skladu s členom 98(1) in (2) predloga direktive 2018/0005 (CNS), uporabiti predvsem za dosledno doseganje cilja splošnega interesa. Tovrstne cilje v nekaterih primerih uresničujejo posredniški organi, kot so socialne službe ali izobraževalne ustanove, ki niso končni uporabniki. Poleg tega – in za lažji dostop vseh do pravnega varstva – bi bilo treba za storitve odvetnikov, ki zastopajo prikrajšane osebe, zagotoviti nižjo stopnjo DDV.

3.11

EESO se zaveda, da pravila, ki so vključena v drugi sveženj, področja DDV ne pokrivajo popolnoma. Kljub temu želi države članice opozoriti na nekatere pomembne vidike v zvezi s sistemom DDV, ki se uporablja za organizacije in združenja, ki nudijo pomoč prikrajšanim skupinam prebivalstva. Te večinoma ne morejo dobiti nazaj večjih zneskov iz naslova DDV, kar močno zmanjšuje njihove možnosti za nudenje pomoči prikrajšanim skupinam.

3.12

Komisija predlaga, naj bo rok za prenos direktive leto 2022. EESO predlaga Komisiji in državam članicam, naj predvidijo krajši rok za izvajanje, saj bo poslovanje malih podjetij z novim sistemom poenostavljeno in bodo imela več priložnosti na enotnem trgu. EESO predlaga, naj Komisija v sodelovanju z državami članicami sproži široko informacijsko kampanjo za seznanjanje z novim sistemom DDV in njegovimi zahtevami.

3.13

Glede na to, da so države članice leta 2015 izgubile skupaj 152 milijard EUR prihodkov iz DDV, EESO podpira ukrepe, ki jih Komisija predvideva v predlogu uredbe o upravnem sodelovanju. Ker bosta OLAF in Evropsko javno tožilstvo sodelovala z Eurofiscom pri preiskovanju čezmejnih goljufij na področju DDV, bo lažje odkrivati goljufije na ravni držav članic.

3.14

EESO državam članicam priporoča, naj organom za boj proti kršitvam na področju DDV zagotovijo potrebne človeške, finančne in logistične vire, da se poskrbi za ustrezno izvajanje določb uredbe, kot je predlagala Komisija. Prav tako meni, da bi bilo koristno, da bi države članice preučile možnosti za boljšo uporabo digitalnih tehnologij za boj proti goljufijam na področju DDV ter za izboljšanje prostovoljnega spoštovanja veljavnih predpisov.

3.15

EESO ponavlja svoj predlog o ustanovitvi foruma (5) za izmenjavo dobrih praks pri pobiranju prihodkov, iskanje možnosti za krepitev upravnih zmogljivosti držav članic za boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV, pa tudi za izboljšanje delovanja notranjega trga. Tak forum bi morala ustanoviti Komisija.

3.16

EESO poudarja, da bo visoko zastavljene cilje, ki jih je v tem zakonodajnem svežnju določila Komisija, mogoče doseči le, če bodo države članice storile vse potrebno za sprejetje dokončnega sistema DDV v razumnem času.

V Bruslju, 23. maja 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  COM(2016) 148 final – Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev.

(2)  COM(2017) 783 final – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje.

(3)  COM(2017) 706 final – Spremenjeni predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost.

(4)  Podrobnejše informacije: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52014DC0069 in http://europa.eu/rapid/press-release_ECA-11-47_sl.htm.

(5)  Glej mnenje EESO ECO/442 o svežnju o reformi DDV (I) (še ni objavljeno v UL).


Top