Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018IE1010

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Na poti k pridružitvenemu sporazumu med EU in Mercosurjem (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2018/01010

UL C 283, 10.8.2018, p. 9–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 283/9

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Na poti k pridružitvenemu sporazumu med EU in Mercosurjem

(mnenje na lastno pobudo)

(2018/C 283/02)

Poročevalec:

Josep PUXEU ROCAMORA

Soporočevalec:

Mário SOARES

Sklep plenarne skupščine

15. 2. 2018

Pravna podlaga

člen 29(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za zunanje odnose

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

26. 4. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

23. 5. 2018

Plenarno zasedanje št.

535

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

185/3/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO meni, da bi zaključek predolgih pogajanj in sklenitev dobrega pridružitvenega sporazuma med Mercosurjem in EU obema stranema prinesel velike koristi, v prvi vrsti za samo EU, ki bi s podpisom pridružitvenega sporazuma veliko pridobila, zlasti srednje- in dolgoročno, saj bi dobila dostop do trga s skoraj 300 milijoni prebivalcev. Mercosur pa bi tako lahko razvil bolj raznoliko gospodarstvo, povečal dodano vrednost izvoza in dobil dostop do trga s 500 milijoni prebivalcev. Sklenjeni pridružitveni sporazum mora biti zlasti rezultat participativnega in transparentnega dialoga.

1.2

 Sedanje mednarodne razmere, vse manjše zaupanje državljanov v koristi globalizacije za vse, povečanje trgovinskega protekcionizma s sprejetjem novih carinskih ovir in dajanje prednosti dvostranskim pogajanjem namesto večstranskim bi morali spodbuditi sklenitev sporazuma, ki ga zahtevajo ključni akterji na obeh celinah. V pogajanjih je treba upoštevati tudi brexit.

1.3

 EESO pozdravlja poročilo Evropskega parlamenta o novem okviru odnosov med EU in Latinsko Ameriko ter sporočilo Evropske službe za zunanje delovanje o pregledu strateških odnosov z Latinsko Ameriko kot dela njene globalne strategije za zunanjo politiko. Ti dve pobudi, ki poudarjata strateški interes EU glede Latinske Amerike in iz katerih izhaja, da odnosi med regijama ne bi smeli biti omejeni na trgovino, sovpadata z drugimi, ki so jih podali civilna družba (1), visokošolske institucije ali možganski trusti (2).

1.4

 EESO meni, da je tak sporazum mogoč samo, če bo uravnotežen, če bo srednje- in dolgoročno koristil obema stranema in če ne bo bremenil nobenega sektorja (kot je kmetijstvo ali industrija), regije ali države. Pridružitveni sporazum v nobenem primeru ne sme temeljiti na slabih pogajanjih. EESO ob upoštevanju sodelovanja in političnega dialoga (dveh od treh ključnih stebrov pridružitvenega sporazuma) poziva pogajalski strani, naj pokažeta čim več politične volje, ki je potrebna za sklenitev sporazuma, in si po najboljših močeh prizadevata za premostitev razlik, ki trenutno vplivajo na trgovinsko razsežnost. Pri tem je treba upoštevati občutljivost nekaterih sektorjev, vključenih v pogajanja, in priznati neskladja, spremljati dogovorjene določbe, uporabiti spremljevalne in izravnalne ukrepe, določiti izjeme, pripraviti razvojne načrte za podporo najbolj prizadetim sektorjem, spodbujati naložbe, politike na področju inovativnosti ter izravnalne, prehodne in evolutivne klavzule. Med drugim bi bilo treba vsa področja politike EU vključiti v spremljevalne ukrepe.

1.5

 Po mnenju EESO bi lahko globoke digitalne spremembe na obeh straneh Atlantika veliko prispevale k temu, da bi imeli čim večjo korist od podpisa pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem. V sektorjih, na katere bi to lahko pozitivno vplivalo, bi bilo treba razmisliti o krepitvi globalnih vrednostnih verig med EU in Mercosurjem, ki so trenutno zelo šibke. Pridružitveni sporazum bi bil pomemben tudi za vse v zvezi z gradnjo infrastrukture, zlasti za medsebojno povezovanje, z razvojem pridobivanja energije iz obnovljivih virov in zlasti s sektorjem telekomunikacij ob začetku delovanja sistema G5 v EU in Latinski Ameriki.

1.6

 EESO poziva pogajalski strani ter zlasti EU, naj upoštevata visoke politične, gospodarske in oportunitetne stroške, ki bi nastali v primeru nesprejetja takšnega sporazuma ali sprejetja sporazuma, ki ne bi bil uravnotežen za obe strani. Stroški nesprejetja se seveda ne smejo računati samo z vidika držav Mercosurja, temveč je treba vključiti celotno Latinsko Ameriko, zlasti države Pacifiške zveze (3), ki ji Evropa namenja veliko pozornost v procesu latinskoameriškega regionalnega povezovanja.

1.7

 EESO meni, da je ključno, da je pridružitveni sporazum ambiciozen in zajema vse vidike odnosov med EU in Mercosurjem. Upoštevati je treba nedavno sklenjena sporazuma o prosti trgovini, podpisana s Kanado in Japonsko. S tega vidika je pomembno odpraviti resnične ovire, s katerimi se soočajo podjetja, in sicer z uskladitvijo zakonodaje, in posledice za netrgovinske ovire.

1.8

 V celotnem pridružitvenem sporazumu bi morale biti upoštevane socialna, delovna in okoljska razsežnost. Takšna razsežnost bi morala zagotoviti gospodarske odnose, ki bodo v skladu s socialnimi in okoljskimi cilji sporazuma in ki ne bodo negativno vplivala na pravila in jamstva trajnostnega razvoja (4). Prav tako bi bilo treba poudariti pomen prehranske varnosti.

1.9

 EESO meni, da je treba v vsakem pridružitvenem sporazumu poudariti in zaščititi sanitarne in fitosanitarne določbe, da se zagotovi varstvo potrošnikov in proizvajalcev v zvezi s pravično trgovino.

1.10

 EESO meni, da mora biti pridružitveni sporazum aktivni instrument za krepitev socialnega dialoga in uresničevanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti tistih, ki se nanašajo na dostojno delo in so zajete v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998. V zvezi s tem EESO poziva k vključitvi obsežnega poglavja o socialnih in delavskih pravicah, da se obravnavajo problemi s področja dela in spodbudi dialog med delodajalci in delavci, kar bi lahko okrepilo socialno kohezijo. Omenjeno poglavje mora priznavati dokumente v zvezi z delom, ki sta jih obe strani že sprejeli, in sicer Listino EU o temeljnih pravicah in deklaracijo Mercosurja o socialnih in delavskih pravicah. Pridružitveni sporazum bo tako zagotavljal, da s kršitvijo načel in pravic na področju dela ne bo mogoče pridobiti zakonite primerjalne prednosti med pogodbenicama ali v mednarodni trgovini. Zato je treba vključiti mehanizme za zagotavljanje njegovega izvajanja.

1.11

 EESO poziva, naj se Ekonomsko-socialni posvetovalni forum v okviru Mercosurja (FCES) kot tudi sam EESO – kot predstavnika civilne družbe obeh regij – vključita v pogajanja, oceno učinka pridružitvenega sporazuma ter predloge, ki iz tega izhajajo (za EESO je ključnega pomena, da se izvede predhodna analiza učinka potencialnega sporazuma in da se vzpostavijo mehanizmi za naknadno preverjanje spoštovanja dogovorjenega in sprememb v zvezi s tem), v pripravo posebnega poglavja v sporazumu, ki se nanaša na socialno, delovno in okoljsko razsežnost.

1.12

 EESO poziva tudi k vzpostavitvi mešanega odbora civilne družbe za spremljanje, ki ga bosta sestavljala EESO in FCES. Ta odbor mora:

—

biti posvetovalnega značaja,

—

biti sestavljen iz enakega števila članov obeh strani in uravnotežen po treh interesnih sektorjih, ki so zastopani v obeh institucijah,

—

izražati mnenja o vseh področjih, ki jih zajema pridružitveni sporazum (torej vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju),

—

biti priznan kot neposredni partner v dialogu z drugimi skupnimi organi iz pridružitvenega sporazuma in

—

od omenjenih organov prejemati zaprosila za posvetovanje in izražati stališča na lastno pobudo, pripraviti svoj poslovnik in za izvajanje svojih nalog prejemati primerna finančna sredstva od ustreznih političnih oblasti.

1.13

 EESO meni, da je dvojno zastopstvo civilne družbe – tako v splošnem okviru pridružitvenega sporazuma kot tudi v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju – nepotrebno in neučinkovito. V tem smislu ocenjuje, da je pridružitveni sporazum celota, ki vpliva na vse države obeh strani sporazuma. EESO poziva pogajalce, naj upoštevajo izkušnje z drugimi pridružitvenimi sporazumi (5), v okviru katerih je vsaka stran ustanovila notranje svetovalne skupine civilne družbe, ki pa v okviru sporazumov ne morejo voditi priznanega dialoga. Iz očitnih omejitev tega modela je jasno, da ni smiselno, da ima vsaka država Mercosurja svojo notranjo svetovalno skupino, prek katere je civilna družba posredno vključena v pridružitveni sporazum. To še zlasti velja zato, ker ima vsaka stran neodvisno, uravnoteženo in reprezentativno posvetovalno institucijo, ki lahko v okviru pridružitvenega sporazuma izpolnjuje svoje naloge.

2.   Uvod

2.1

 Mercosur po površini meri 12 800 000 km2 in ima 293 milijonov prebivalcev z gostoto poseljenosti 22,9 prebivalca/km2. Z BDP, ki dosega dva bilijona dolarjev, je šesta svetovna gospodarska sila. Poleg tega sta dve državi Mercosurja, Argentina in Brazilija, polnopravni članici skupine G-20. Predsedovanje Argentine skupini G-20 v letu 2018 kaže na vse večjo pomembnost regije.

2.2

 EU in Mercosur sta se po podpisu medregionalnega okvirnega sporazuma decembra leta 1995 začela pogajati o pridružitvenem sporazumu. Zaradi težav med stranema (spor glede kmetijskih proizvodnih modelov in njihovega vpliva na trg, zaznavanje protekcionizma v industriji in storitvenem sektorju v EU in Mercosurju) so bila pogajanja leta 2004 prekinjena, predvsem zaradi pričakovanj enih in drugih glede kroga pogajanj iz Dohe. Na vrhu Latinske Amerike, Karibov in Evropske unije leta 2010 so se odločili za ponoven začetek pogajanj. Možnosti za dokončanje sporazuma do konca leta so bile spodbudne, toda zaradi predvsem politične pristranskosti vlad Mercosurja glede regionalnega povezovanja in odnosa z EU so se pogajanja ponovno ohladila, čeprav so se po spremembi stališč brazilske vlade leta 2013 lahko nadaljevala.

2.3

 Spričo najrazličnejših groženj predstavniški demokraciji in polnemu uresničevanju svoboščin na obeh straneh Atlantika EESO meni, da bi moral pridružitveni sporazum EU-Mercosur trdno podpreti nacionalne in mednarodne demokratične vrednote, načela in politične okvire.

2.4

 Glede na morebitne posledice pogajanj Združenega kraljestva z EU za pridružitveni sporazum EESO meni, da je treba ta vprašanja reševati dinamično in pri tem upoštevati morebitne prihodnje posledice (6).

3.   Strateški elementi pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem

3.1

 Podpis pridružitvenega sporazuma z Mercosurjem bi moral spadati v okvir evropske zunanje politike do Latinske Amerike, ki temelji na posebnem odnosu med regijama, povsem drugačnem od odnosov EU z drugimi svetovnimi regijami. Kljub velikim težavam (razdrobljenost regije) bi krepitev odnosov z Latinsko Ameriko koristila EU, prav tako pa bi Latinski Ameriki koristila krepitev odnosov z EU.

3.2

 Odločna politična volja je nujna za pripravo in spodbuditev pridružitvenega sporazuma ne samo kot sporazuma o prosti trgovini, temveč kot globalnega strateškega sporazuma, ki bi vsem socialno-ekonomskim akterjem zagotovil dolgoročne koristi na področju razvoja, varnosti, procesov priseljevanja in okoljskih izzivov. Ta politična volja je nujna tudi za uporabo vseh obstoječih mehanizmov, da se ocenijo obstoječa neravnovesja med obema regijama, zmanjšajo negativni učinki liberalizacije trgovine za nekatere sektorje, odpravijo še obstoječe zamude v procesu povezovanja Mercosurja ter vzpostavita družbena udeležba in preglednost kot ključna dejavnika v odnosih med regijama.

3.3

 Pridružitveni sporazum je velika priložnost za napredek pri doseganju globalnih strateških ciljev, ki so v skupnem interesu. Pomenil bi način za ohranitev mednarodne politične in gospodarske prisotnosti v razmerah, v katerih se gospodarstvo in politika preusmerjata od Atlantskega k Tihemu oceanu. Za razliko od Pacifiške zveze Mercosur razen sporazumov v okviru Latinskoameriškega integracijskega združenja (ALADI) nima sporazumov o prosti trgovini niti z ZDA niti z azijskimi velesilami. Zunaj Latinske Amerike ima Mercosur različne vrste sporazumov z Južno Afriko, Indijo, Pakistanom, Turčijo in Marokom ter sporazume o prosti trgovini z Egiptom, Palestinsko upravo in Izraelom. EU pa ima na drugi strani več kot 50 trgovinskih sporazumov z različnimi državami sveta, od tega v Latinski Ameriki in na Karibih z Mehiko, Čilom, Srednjo Ameriko, Perujem, Ekvadorjem in Cariforumom. Skratka, s pridružitvenim sporazumom med EU in Mercosurjem bi se oblikoval blok dveh regij, ki bi imel na novem svetovnem prizorišču veliko težo.

3.3.1

 Nagibanje k protekcionizmu, ki je doseglo svetovno raven, močno vpliva na mednarodno ekonomijo. S pridružitvenim sporazumom med Mercosurjem in EU bi lahko okrepili atlantski prostor in pokazali, da obstaja alternativna pot za trgovinske odnose in spodbujanje napredka držav in regij. Ta nova generacija prostotrgovinskih sporazumov, ki upoštevajo zaskrbljenost državljanov, ki jih skrbi za delovna mesta, pokojnine in varnost, je najboljši odziv tako na vse večji protekcionizem kot tudi na nevarnost trgovinske politike, ki ne ščiti državljanov.

3.3.2

 Čeprav Mercosur nima podpisanega sporazuma s Kitajsko, njena prisotnost v regiji v zadnjih letih eksponentno narašča. Prisotna je zlasti v Argentini in Braziliji, kar dokazujejo trgovina, rast neposrednih tujih naložb in finančna pomoč za izboljšanje infrastrukture.

3.3.3

 EU bi v okviru svojega cilja, da se v svetovnem merilu zavzema za varstvo okolja, s podpisom pridružitvenega sporazuma z Mercosurjem lahko pridobila pomembnega strateškega zaveznika. Okolje je danes eno od področij, ki državam in državljanom ter na multilateralni ravni povzroča največ skrbi. EU ima pionirsko vlogo na področju okolju prijaznih politik in tehnologij. Naravni viri so za Mercosur ena glavnih prednosti, vendar pa je ta regija tudi med tistimi, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti srednjeročnemu pregledu in odpravi netrajnostnih metod intenzivnega kmetijstva in živinoreje.

3.3.4

 Da bi bil ta cilj deležen zadostne podpore, je treba v pridružitveni sporazum vključiti komponento, ki zajema energijo, okolje, podnebne spremembe, znanost in tehnologijo ter inovacije. Te teme bi morale imeti pri razvojnem sodelovanju prednostni pomen.

3.4

 Prav tako je treba upoštevati izkušnje z obstoječimi zavezništvi z drugimi državami v regiji. Tako bo mogoče zgraditi trdne temelje in ustrezno okolje, v katerem bodo evropske in lokalne naložbe lahko trajnostno razvile ves svoj potencial kot gonilo ustvarjanja bogastva, delovnih mest in blaginje.

4.   Občutljivi vidiki pogajanj

4.1

 Kljub prednostim pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem pa obstajajo pogajalske težave, ki jih je mogoče povzeti v petih točkah: (i) zapletenost pogajalskega načrta v zvezi s trgovinskim, industrijskim in storitvenim delom sporazuma; (ii) potencialna neravnovesja v kmetijstvu na obeh straneh; (iii) strukturne pomanjkljivosti pri povezovanju Mercosurja, ki omejujejo prosto trgovino; (iv) socialna in okoljska razsežnost pridružitvenega sporazuma ter (v) neenaka politična volja posameznih strani za sklenitev sporazuma in pripravljenost na izkoriščanje vseh možnosti za uporabo kompenzacijskih mehanizmov, v sporazumu in zunaj njega, za njegovo sklenitev. V tem dokumentu so neizčrpno analizirane vse te točke na podlagi razpoložljive dokumentacije.

4.1.1

 Težave v zvezi s trgovino so po dolgotrajnih pogajanjih zdaj jasne. Z evropskega vidika so osredotočene na kmetijsko-živilski sektor Mercosurja. Zlasti obstaja bojazen, da bo prišlo do negativnega vpliva v sektorjih sladkorja, govedine, perutnine in svinjine ter sadja in zelenjave. Prav tako obstaja zaskrbljenost glede protekcionizma na področju industrije (avtomobili, kemični proizvodi, kot je etanol) in tudi glede nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov (vključno z vinom), glede tveganja neizpolnjevanja pravil o zaščiti označb porekla in glede sorazmerno nizke stopnje standardov varnosti živil in varstva okolja ter pomanjkljive preglednosti javnih naročil.

4.1.2

 Za EU je bistveno, da se ohranijo proizvodni standardi v korist potrošnikov in proizvodnje. Obravnava vidikov varnosti hrane, varstva okolja in dobrega počutja živali (vključno z načinom krmljenja) mora biti jasno vzajemna. V pridružitveni sporazum je treba nedvoumno vključiti pravila o uporabi fitosanitarnih in zoosanitarnih proizvodov ter spoštovanje teh pravil. Izvajati je treba tudi učinkovite in primerljive sisteme preverjanja proizvodnih postopkov ter – v primeru proizvodov živalskega izvora – prevoza in zakola za vso trgovino med obema stranema. V zvezi s tem je poglavje o spoštovanju zaščitenih geografskih označb ključnega pomena za zaščito skupne evropske dediščine, dosežene skozi leta, in za boj proti ponarejanju in goljufijam.

4.1.3

 Proizvodi, za katere veljajo kvote, kot so sladkor, etanol in goveje meso, morajo biti podvrženi odobrenemu sistemu stalnega spremljanja, da se v primeru večjih sprememb sprejmejo izravnalni ukrepi in se prepreči opuščanje lokalne proizvodnje. Če se v zvezi s sadjem in zelenjavo odpovemo zaščiti z mehanizmom vhodnih cen, je treba vzpostaviti opazovalno skupino za delovanje trga, da bo poskrbljeno za proizvodne interese obeh strani. Ustanoviti bi bilo treba torej delovne skupine, da bi si izmenjevali napovedi in vplive, ki bi izkrivljali trg.

4.2

 Z vidika Mercosurja gre predvsem za kmetijstvo. Bojazni Evrope je mogoče omiliti, če bo doseženo spoštovanje enakih standardov – na področju okolja, prehranske varnosti, dobrega počutja živali itd. – in sicer tako za evropske proizvode kot tudi za proizvode iz držav Mercosurja. S pridružitvenim sporazumom se ne bi smela povečati prehranska odvisnost nobene strani, vsebovati pa bi moral instrumente, ki so potrebni za preprečevanje premalo trajnostnih modelov kmetijstva, ob stalnem upoštevanju interesov potrošnikov.

4.3

 Kar zadeva industrijske izdelke, kjer so ovire manjše, se zdi sklenitev dogovora verjetnejša, kot se je na primer zgodilo pri sklenitvi sporazuma med EU in Južno Korejo o avtomobilski industriji. Nenazadnje se lahko za druga vprašanja, kot je intelektualna lastnina, ki so za nekatere države Mercosurja, kot je Brazilija, še posebno kočljiva, vključijo evolutivne ali prehodne klavzule v okviru pravil Svetovne trgovinske organizacije. EESO v zvezi s tem meni, da bi bilo mogoče poleg drugih pobud pripraviti program za intelektualno lastnino, ki bi spodbudil prenos tehnologije in prispeval k uvedbi delujočega sistema patentov med EU in Mercosurjem. Sistem bi lahko pozneje razširili na celotno Latinsko Ameriko.

4.4

 Pridružitveni sporazum lahko otežijo strukturne pomanjkljivosti Mercosurja. Pri tem je treba poudariti omejitve zaradi pomanjkljive infrastrukture za medsebojno povezovanje in nizke stopnje povezanosti regionalnih vrednostnih verig na ozemlju, ki je trikrat večje od EU. To vključuje nizko stopnjo trgovine znotraj regije in prevlado zunaj regionalne trgovine, nepopolno carinsko unijo, omejeno usklajevanje makroekonomskih politik in šibkost regionalnih institucij. Primera sta neobstoj nadnacionalnega sodišča Mercosurja, katerega sodbe bi bile za vlade zavezujoče, in nizka učinkovitost sistema za mirno reševanje sporov.

4.4.1

 Čeprav je bil leta 2010 sprejet skupni carinski zakonik Mercosurja, ta še ni začel veljati, zato se še vedno uporablja skupna zunanja tarifa. Mercosur je bolj prostotrgovinsko območje kot carinska unija.

4.5

 Za Evropo je dejstvo, da se pogaja s štirimi državami Mercosurja (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem), zelo pozitivno. Morebitna širitev skupine, ki naj bi se ji kmalu pridružile nove države, bi pogajanja dodatno otežila.

4.6

 EESO podpira ustanovitev multilateralnega sodišča za reševanje naložbenih sporov (7) ter se zavzema za pridružitev držav Mercosurja in njegovih pridružitvenih članic tej pobudi, da bi tako zagotovili večjo pravno varnost, tako za latinskoameriške kot tudi evropske vlagatelje. Prav tako meni, da je treba morebitno prihodnje članstvo v OECD pogojevati z učinkovitim izvajanjem in izpolnjevanjem sporazumov Mercosurja z EU ter oblikovanjem okolja pravne varnosti in polnega spoštovanja pravnih predpisov, ki zadevajo vse gospodarske in družbene akterje na obeh straneh Atlantika.

5.   Možnosti in priložnosti pridružitvenega sporazuma

5.1

 Pridružitveni sporazum, o katerem se pogajata EU in Mercosur, ni zgolj sporazum o prosti trgovini, saj se od njega razlikuje še po dveh pomembnih sestavnih delih – političnem dialogu in sodelovanju. Glede na ogrožanje večstranskosti, ponovno naraščanje protekcionizma in napovedi trgovinskih vojn je zdaj primeren čas, da EU pokaže svoje strateško zavzemanje za Latinsko Ameriko na splošno in zlasti za Mercosur ter ustrezno izkoristi obstoječe priložnosti.

5.2

 Sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem bo glede na ozemlje, prebivalstvo in sedanjo trgovinsko menjavo v vrednosti več kot 84 milijard EUR letno omogočila krepitev vloge obeh blokov na mednarodnem prizorišču. Z njo bo nastal velik prostor gospodarskega povezovanja s koristnimi učinki za obe strani in povzročil pozitivne zunanje učinke tudi drugod v Latinski Ameriki. Zato mora biti pridružitveni sporazum z Mercosurjem koristen za obe strani.

5.3

 EU je največje svetovno gospodarstvo, Mercosur pa šesto po vrsti. Države Mercosurja so začele razvijati bolj raznolika gospodarstva z močnim kmetijsko-živilskim sektorjem, pa tudi z rastočo industrijsko bazo z dragocenimi energetskimi in tehnološkimi viri. Poskusi diverzifikacije gospodarstva, zlasti tisti, s katerimi se želi doseči večja dodana vrednost izvoza Mercosurja, so odlična priložnost za evropska podjetja, zlasti tehnološka in storitvena.

5.4

 Samo Paragvaj je med letoma 2012 in 2016 vzdrževal svojo rast na 8,4 %, medtem ko se je rast Argentine (1,4 %) in Urugvaja (2,9 %) upočasnila. Brazilsko gospodarstvo se je skrčilo za 1,4 %. V Argentini in Braziliji je že opazno izboljšanje in srednjeročne napovedi so spet spodbudne.

5.5

 Pravna varnost v štirih državah Mercosurja je pomemben podatek, ki ga je treba upoštevati, četudi jo je mogoče in treba izboljšati. Korupcija je za obe strani vse večji družbeni problem.

5.6

 Kvalitativni in kvantitativni pomen regionalnega trga se znatno razlikujeta glede na velikost držav članic Mercosurja. V relativnem smislu imajo manjše države večji delež trgovine z Evropo. Trgovina z EU je leta 2015 pomenila več kot 40 % trgovine Paragvaja, skoraj 30 % trgovine Urugvaja in skoraj četrtino trgovine Argentine, v Braziliji pa ni dosegla niti 10 %. Te številke so podobne za izvoz in uvoz.

5.7

 Neposredne tuje naložbe so ena od prednosti prisotnosti EU v Mercosurju in evropske neposredne tuje naložbe presegajo naložbe EU na Kitajskem, v Indiji in Rusiji skupaj (8). Evropska trgovina z državami Mercosurja ima kljub naraščanju kitajskega izvoza in uvoza še veliko možnosti za rast, vendar pa je treba upoštevati izjemno odvisnost Mercosurja od izvoza surovin na Kitajsko.

5.8

 Prisotnost malih in srednjih evropskih podjetij v državah Mercosurja se je v zadnjih letih povečala in nekatera MSP iz Mercosurja so začela vstopati na evropski trg. Pridružitveni sporazum med EU in Mercosurjem bi bil odlična priložnost, da bi evropska MSP okrepila svojo prisotnost in povečala dejavnost v tej regiji.

5.8.1

 EU v glavnem izvaža industrijske izdelke, opremo, prevozna sredstva in kemične proizvode, uvaža pa živila in energente. S sklenitvijo uravnoteženega pridružitvenega sporazuma bi pridobili ogromne možnosti ustvarjanja bogastva, če bodo delodajalci, delojemalci in celotna družba od njega imeli koristi. To velja zlasti, če bi se z njim odprl prostor za naložbe, posebno v novih dejavnostih, ki temeljijo na intenzivni uporabi znanja in kakovostnih delovnih mestih, če bi se spodbudilo ustanavljanje malih in srednjih podjetij z ustvarjanjem delovnih mest v omrežjih ter podprle inovacije in razširjanje novih tehnologij, s čimer bi pripomogli k njihovi množični uporabi, zlasti v informatiki in komunikacijah (IKT). Tako tehnološke naložbe kot tudi povečanje trgovine med regijama bi lahko spodbudile ustvarjanje delovnih mest, če se za to ustvarijo ustrezni pogoji.

5.8.2

 Na drugi strani obstajajo posebni dejavniki, ki pomenijo ne le gospodarske priložnosti ampak tudi pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju: gradnja vključujoče in okolju prijazne infrastrukture, ki omogoča dostop do osnovnih storitev v novem okviru razvoja mest in spodbuja teritorialno kohezijo, spodbujanje naložb v tehniko in tehnologije, ki blažijo segrevanje ozračja, kot tudi uporaba trajnostnih virov energije z razširitvijo na nekonvencionalne obnovljive vire ter izkoriščanje izkušenj evropskih podjetij na tem področju za napredek v smeri zelenega gospodarstva.

5.8.3

 Dober pridružitveni sporazum bi lahko v ustreznih okvirnih pogojih prispeval tudi k družbeno-gospodarski blaginji obeh regij, kar bi nedvomno spodbudilo ustvarjanje delovnih mest, na primer:

—

z novimi poslovnimi možnostmi za podjetja na netradicionalnih področjih, kot so nove tehnologije, zeleno gospodarstvo in družbena omrežja,

—

z razširitvijo tradicionalnih trgov v telekomunikacijah, avtomobilski in farmacevtski industriji, energetiki in bančnem sektorju,

—

z odprtjem novih trgov za MSP,

—

z oskrbo z naravnimi viri in živili ob hkratni podpori ohranjanja biotske raznovrstnosti in okoljske trajnosti ter

—

s spodbujanjem socialnega, demokratičnega in solidarnostnega gospodarstva kot mehanizma za izboljšanje socialno-ekonomskega tkiva in odkrivanje sive ekonomije.

5.9

 EU bi s pridružitvenim sporazumom z Mercosurjem lahko okrepila svoje gospodarske in geopolitične vezi s strateškim partnerjem. Če bi ta sporazum med regijama sklenili takoj, bi bil prvi pomemben sporazum, ki bi ga podpisal Mercosur, kar bi EU omogočilo, da prehiti druge mednarodne tekmice, kot so ZDA, Kitajska ali celo Indija, Rusija in Južna Koreja. Poleg tega bi se s pridružitvenim sporazumom okrepilo strateško partnerstvo z Brazilijo – ki ne vključuje trgovine – ki je zelo pomembna država na mednarodnem geopolitičnem prizorišču. S tem pridružitvenim sporazumom bi se okrepila evropska prisotnost v Latinski Ameriki, ki je regija s pomembnimi zalogami energije, živil in vode, treh ključnih virov 21. stoletja. Sporazum bi lahko okrepil gospodarske in geopolitične vezi atlantskega in pacifiškega prostora.

5.10

 Pridružitveni sporazum z EU bi bil s strateškega vidika koristen tudi za Mercosur. Na eni strani bi mu omogočil krepitev položaja v regiji in olajšal sedanja prizadevanja za približanje Pacifiški zvezi, na drugi pa bi izboljšal njegovo zmožnost za mednarodna pogajanja in bi lahko ponovno vzpostavil ravnotežje med državami Mercosurja (in Latinske Amerike na splošno) v trgovinskih in finančnih odnosih z drugimi mednarodnimi tekmeci. Mercosurju bi koristili prenosi na področju tehnologije, znanosti in izobraževanja, na multilateralni ravni pa bi pridobil pomembno zaveznico pri vprašanjih, ki ga močno zadevajo, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj in boj proti svetovnim grožnjam.

5.11

 EESO pozdravlja politično voljo obeh strani za sodelovanje in ju poziva k učinkoviti uporabi razpoložljivih finančnih instrumentov za krepitev sodelovanja na naslednjih področjih:

—

izobraževanje, usposabljanje ter visokošolske izmenjave: Erasmus EU-Mercosur;

—

sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij med univerzami, javnimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji; namenjanje prednosti prenosu tehnologije;

—

projekti na področju trajnostnega razvoja in trajnostnih podjetij ter

—

socialna kohezija: boj proti revščini in neenakosti.

6.   Civilna družba in pridružitveni sporazum (9)

6.1

 EESO meni, da je dvoregionalna narava vsebine pridružitvenega sporazuma eden od temeljnih in značilnih elementov teh pogajanj ter referenčna točka za politične in ekonomske odnose v vse bolj globaliziranem svetu. Ker je EESO prepričan o izjemnem pomenu dialoga s civilno družbo nasprotnih strank v zunanji politiki EU, že več kot dvajset let sodeluje z organizacijami iz Mercosurja, tako pri spremljanju pogajanj kot ohranjanju stalnega strukturiranega dialoga, ki bi olajšal vzajemno razumevanje in omogočil kritičen, toda konstruktiven prispevek k odnosom med regijama.

6.2

 EESO odnose med EU in Mercosurjem ocenjuje kot nedvomno pozitivne. Ti odnosi, ki imajo že dolgo tradicijo, temeljijo na močnih zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih vezeh ter so usmerjeni v krepitev regionalnega povezovanja, skupno upravljanje skupnih izzivov, ki izvirajo iz globalizacije, in ohranitev neločljive povezanosti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Civilna družba obeh strani je vzpostavila mrežo trdnih odnosov, ki so prispevali k večjemu usklajevanju znotraj posameznih sektorjev (podjetniškega, sindikalnega in tretjega sektorja).

6.3

 V zadnjih letih so bila ta prizadevanja priznana tako, da so evropski pogajalci v splošnem sprejeli potrebo po vključitvi določb o sodelovanju civilne družbe v vsak sporazum in ga povezali s spodbujanjem trajnostnega razvoja (10). EESO pozdravlja ta razvoj, vendar obžaluje, da je za civilno družbo v veljavnih sporazumih predvidena le omejena vloga. Vsaka stran (in kadar gre za regijo vsaka država podpisnica na neevropski strani) je ustanovila notranjo svetovalno skupino, pri čemer sporazumi formalno ne predvidevajo možnosti za sodelovanje teh skupin. Položaj dodatno poslabšuje dejstvo, da je ustanovitev teh skupin v državah nasprotne strani izključno prepuščena volji vlad, zaradi česar je prišlo do neuravnotežene zastopanosti različnih sektorjev, premajhne reprezentativnosti in neodvisnosti od vlade ter nezanimanja ali celo jasnega zavračanja vlad, ki bi jih morale ustanoviti.

6.3.1

 EESO zavrača možnost, da bi tudi pogajanja o pridružitvenem sporazumu privedla do sistema participacije, ki temelji na notranjih svetovalnih skupinah.

6.4

 EESO želi znova spomniti, da ima Mercosur tako kot EU svojo predstavniško in posvetovalno institucijo civilne družbe, Ekonomsko-socialni posvetovalni forum Mercosur (FCES). V njem so enakovredno zastopani gospodarstveniki, delojemalci in druge organizacije civilne družbe. Njegovi člani redno zasedajo in za politične oblasti v regiji pripravljajo skupna stališča. EESO podpira FCES vse od njegove ustanovitve in s tem poudarja pomen krepitve te institucije kot ključnega dejavnika pri socialno-ekonomski integraciji regije.

6.5

 EESO ponovno poudarja načeli preglednosti in udeležbe tako pri pogajanjih kot pri pripravi pridružitvenega sporazuma, da bi okrepili zaupanje v institucije, legitimnost in prevzemanje odgovornosti civilne družbe za pogajanja, ki jo neposredno zadevajo. Zato obžaluje pomanjkljivo preglednost v teh pogajanjih, ki ne sledijo dobremu zgledu pogajanj o sporazumu o prosti trgovini z ZDA ter poziva, naj se civilno družbo vseh strani v pogajanjih, zlasti tistih, ki so povezane z Mercosurjem, sistematično in vsebinsko obvešča o pomembnih informacijah.

6.6

 V skladu s skupnimi stališči EESO in FCES ter predhodnimi sporazumi, sklenjenimi med pogajanji pred letom 2004, in tistimi, ki so bili dogovorjeni pozneje, v katerih je določeno, da bosta obe instituciji v okviru pridružitvenega sporazuma prevzeli skupni mandat, EESO poziva k ustanovitvi mešanega odbora civilne družbe za spremljanje v okviru pridružitvenega sporazuma. Ta mešani spremljevalni odbor bi moral:

—

biti sestavljen iz enakega števila članov EESO in FCES;

—

enakovredno zastopati vse tri sektorje (gospodarski sektor, delojemalce in druge organizacije);

—

imeti pristojnosti obveznega posvetovanja, ki zajemajo vsa tematska področja sporazuma, vključno s trgovinskim poglavjem in spremljanjem vprašanj v zvezi s trajnostnim razvojem;

—

prejemati pravočasne in posodobljene informacije obeh strani o učinkih pridružitvenega sporazuma;

—

imeti možnost razpravljanja z drugimi skupnimi organi iz pridružitvenega sporazuma (pridružitvenim svetom, pridružitvenim odborom, skupnim parlamentarnim organom ter odborom za trgovino in trajnostni razvoj);

—

od omenjenih organov prejemati zaprosila za posvetovanje in izražati stališča na lastno pobudo;

—

sprejeti svoj poslovnik in

—

za izvajanje svojih nalog prejemati primerna finančna sredstva od ustreznih političnih oblasti (11).

6.7

 Mešani odbor za spremljanje s takimi lastnostmi bi olajšal reševanje sporov, ki se lahko pojavijo po podpisu pridružitvenega sporazuma, in morebitnih pat položajev. Mešani odbor za spremljanje bi moral tako kot že obstoječi organi v podobnih sporazumih spremljati učinke pridružitvenega sporazuma na izboljšanje na področju človekovih, delovnih, socialnih in okoljskih pravic (na primer, nadzirati, da ne bi prišlo do socialnega ali okoljskega dampinga zaradi trgovinskih koristi) in strogo spoštovanje mednarodnih sporazumov in konvencij, ki sta jih podpisali (12). Organizacije civilne družbe, iz katerih bo odbor sestavljen, so zaradi svoje narave najustreznejše, da zagotavljajo, da je pridružitveni sporazum koristen za vse strani, in da posredujejo pri komunikaciji z zadevnimi sektorji ali jo olajšajo. Zato mora mešani odbor za spremljanje imeti možnost posredovanja informacij o posameznih primerih ter svojih priporočil skupnim organom pridružitvenega odbora, da bi prejel odgovore.

6.8

 EESO meni, da je treba v pridružitveni sporazum vključiti socialno razsežnost, ki presega trgovino in katere splošni cilj je povečati socialno kohezijo. To velja zlasti za učinke sporazuma na zaposlovanje, zaščito interesov lokalnega prebivalstva in najbolj prikrajšanih skupin, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, varstvo okolja, pravice priseljencev in delavcev na splošno, varstvo potrošnikov in spodbujanje socialnega gospodarstva. V tem smislu bi moral sporazum vključevati zavezo pogodbenic, da bodo uporabljale temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, tako da se kršitve temeljnih načel in pravic iz dela ne smejo navajati ali uporabljati kot primerjalna prednost v mednarodni trgovini. Tudi vključitev poglavja o socialnih in delavskih pravicah, ki bi zajemalo probleme s področja dela in spodbujalo dialog med delodajalci in delavci, bi bila lahko orodje za to, da bi s sporazumom ustvarjali kakovostna delovna mesta, izboljšali socialne razmere delavcev in znatno prispevali k večji porazdelitvi bogastva.

V Bruslju, 23. maja 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  Mnenje na lastno pobudo Novi kontekst strateških odnosov med EU in CELAC ter vloga civilne družbe (UL C 434, 15.12.2017, str. 23).

(2)  Poročilo španskega kraljevega inštituta Elcano Por qué importa América Latina (Zakaj je Latinska Amerika pomembna?).

(3)  Pacifiška zveza je pobuda regionalnega povezovanja, v katero so vključene štiri države: Čile, Kolumbija, Mehika in Peru. Uradni kandidatki za članstvo sta tudi Kostarika in Panama.

(4)  V skladu s priporočili EESO v mnenju Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini (UL C 227, 28.6.2018, str. 27).

(5)  Srednja Amerika, Ukrajina, Gruzija in Moldavija.

(6)  An Assessment of the Economic Impact of Brexit on the EU27 (Ocena ekonomskih posledic brexita na EU27), P/A/IMCO/2016, 13. marec 2017, PE 595.374 EN.

(7)  REX/501 Večstransko sodišče za naložbe (v pripravi).

(8)  Neposredne tuje naložbe EU v Mercosurju so leta 2016 znašale EUR 447 700 milijonov, kar je več kot so znašale neposredne tuje naložbe EU v Rusiji (EUR 162 000 milijonov), na Kitajskem (EUR 177 700 milijonov) in v Indiji (EUR 72 900 milijonov) skupaj. Vir: Eurostat.

(9)  Glej tudi pretekle predloge EESO v mnenjih UL C 347, 18.12.2010, str. 48, UL C 248, 25.8.2011, str. 55 in UL C 434, 15.12.2017, str. 23, ter sklepne izjave z bienalnih srečanj organizirane civilne družbe EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav.

(10)  Tovrstne določbe so v bolj ali manj razviti obliki že vključene v sporazume s Srednjo Ameriko, Kolumbijo/Perujem/Ekvadorjem, Čilom in Cariforumom, vključene pa bodo tudi v revidirani sporazum z Mehiko.

(11)  V zvezi s tem glej skupno sporočilo, ki sta ga FCES in EESO predložila pogajalcem EU in Mercosurja 23. februarja, ko je potekal krog pogajanj v Asunciónu (Paragvaj).

(12)  Na primer razvojni cilji tisočletja in Agenda 2030, Pariški sporazum o podnebnih spremembah, temeljne konvencije MOD, deklaracije, ki se uporabljajo na področju človekovih pravic, mednarodne konvencije o ohranjanju biotske raznovrstnosti itd.

Top