52017AE5489

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52017AE5489 - EN

Document 52017AE5489

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Nadaljnji koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije: načrt [COM(2017) 821 final] – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje v okviru Unije [COM(2017) 822 final] – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Evropski minister za gospodarstvo in finance [COM(2017) 823 final] – Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah [COM(2017) 824 final – 2017/0335 (CNS)] – Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada [COM(2017) 827 final – 2017/0333 (APP)]

EESC 2017/05489

UL C 262, 25.7.2018, p. 28–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

25.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 262/28

[COM(2017) 821 final]

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje v okviru Unije

[COM(2017) 822 final]

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Evropski minister za gospodarstvo in finance

[COM(2017) 823 final]

Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah

[COM(2017) 824 final – 2017/0335 (CNS)]

Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

[COM(2017) 827 final – 2017/0333 (APP)]

(2018/C 262/05)

Poročevalec:	Mihai IVAŞCU
Soporočevalec:	Stefano PALMIERI

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 2. 2018 in 28. 2. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 3. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 4. 2018
Plenarno zasedanje št.	534
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	152/3/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlagani načrt za dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije (EMU), vendar ga ne podpira v celoti in tudi ne s posebnim navdušenjem, saj cela vrsta socialnih, političnih in ekonomskih vprašanj, na katera je opozoril v prejšnjih mnenjih, v tem načrtu ni upoštevana. Za dokončanje EMU so v prvi vrsti potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje in boljša uporaba razpoložljivih finančnih sredstev, če naj bi resnično zmanjšali tveganje in ga porazdelili med države članice. Zato EESO poudarja, da je treba načeli odgovornosti in solidarnosti na ravni EU uporabljati sočasno.

1.2

EESO je zelo razočaran, ker sporočilo ni naslovljeno na institucionalni posvetovalni telesi EU, tj. EESO in OR, in ker vloga Evropskega parlamenta ostaja precej omejena. Poleg tega nikjer ni omenjeno tesnejše sodelovanje socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri oceni evropskega semestra.

1.3

EESO je že večkrat opozoril, da ni jasne strateške vizije za prihodnost in tudi ne zmožnosti za ustrezen odziv na nove gospodarske in finančne krize. Pri oceni in izvajanju svežnja o EMU bi bilo treba upoštevati, da Evropejci potrebujejo več Evrope, ki mora biti boljša.

1.4

Socialna unija, za kakršno se zavzema EESO, ni na seznamu unij, ki sestavljajo EMU; zaveze za vključitev evropskega stebra socialnih pravic v besedilu ni najti.

1.5

EESO je prisiljen znova posvariti, da bo blaginja Evrope vse bolj ogrožena, dlje kot se bo nadaljevala sedanja politika varčevanja brez učinkovitega naložbenega načrta.

1.6

„Streha se popravlja, kadar sije sonce“: to spoznanje je odločilno in delo je treba opraviti hitro, takoj ko bodo znova ocenjeni vzroki in ugotovljena odgovornost za to, da je „streha sploh začela puščati“. EESO opozarja, da je nujno razviti nove finančne instrumente za preprečevanje kriz in blažitev procikličnih ukrepov.

1.7

Dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov bi morala biti še naprej ena najpomembnejših prednostnih nalog. Sedanji predlog sploh ne omenja evropskega sistema jamstva za vloge, čeprav je EESO že pripravil mnenje o tej temi (1). Poleg tega so potrebni ukrepi za takojšnjo in učinkovito obravnavo problema slabih posojil.

1.8 Evropski denarni sklad (EDS)

1.8.1

Predlagana naloga novega Evropskega denarnega sklada – delovati kot skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje – je izredno pomembna in jo je treba v celoti podpreti. Vendar pa je treba po mnenju EESO poskrbeti za to, da ta ukrep ne bo nekakšno „zlato padalo“, ki banke spodbuja k prevzemanju nepotrebnih in nevarnih tveganj.

1.8.2

Izredno pomembno je, da se Evropskemu denarnemu skladu v kontekstu EU nameni aktivnejša vloga, primerljiva s pomenom Mednarodnega denarnega sklada na mednarodni ravni: podpirati gospodarski razvoj ter blažiti šoke, ne pa zgolj preprečevati bančne krize.

1.9 Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU)

1.9.1

Pogodbo PSUU bi bilo treba vključiti v pravo EU, skupaj s preoblikovanjem evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v Evropski denarni sklad, ne da bi imele države članice pri tem priložnost izbirati tisto, kar jim je najbolj všeč.

1.9.2

EESO se sicer zaveda možnosti prožnega tolmačenja Pakta za stabilnost in rast, vendar meni, da je nezadostno, in priporoča začetek razprave na ravni EU o izključitvi strateških javnih naložb z dodano vrednostjo iz področja uporabe Pakta. Teh naložb se ne sme obravnavati kot stroškov, temveč kot vir prihodka v bodoče, ki omogoča nemotene poslovne cikle, zagotavlja ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšuje neenakosti. To je v skladu s pozivi iz prejšnjih mnenj EESO (2) in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj (3).

1.9.3

Javne naložbe, vključno s socialnimi, bi kratkoročno dejansko okrepile povpraševanje, dolgoročno pa tudi povečale potencial rasti, s čimer bi pripomogle k reševanju vprašanja vzdržnosti javnega dolga.

1.10 Novi proračunski instrumenti

1.10.1

EESO popolnoma podpira predlog za uvedbo namenskega konvergenčnega instrumenta za države članice na poti k uvedbi eura. Tehnična podpora mora biti usmerjena v doseganje resnične konvergence.

1.10.2

Makroekonomska stabilizacija je posebej pomembna za zmanjšanje sedanjih razhajanj med gospodarstvi EU, saj so države članice zaradi omejitev, povezanih z EMU, vse manj zmožne delovati samostojno.

1.11 Minister za gospodarstvo in finance

1.11.1

EESO podpira uvedbo funkcije ministra za gospodarstvo in finance za EMU kot prvi korak do večje skladnosti politik, ki so trenutno razdrobljene. Oseba na tej funkciji bi morala zastopati euroobmočje v mednarodnih organih, popolnoma pregledno upravljati poseben proračun za euroobmočje ter opredeljevati njegovo zaželeno skupno fiskalno naravnanost in način, kako jo doseči.

1.11.2

Vendar pa obstaja nevarnost, da bo predlog Komisije vodil k pretiranemu kopičenju izvršilne moči v rokah ene osebe. EESO zato poziva k nadaljnjemu razmisleku o predlagani funkciji ministra in k povečanju njene demokratične odgovornosti.

2. Uvod in splošne ugotovitve

2.1

Po letih kriznega upravljanja, ko se je za premostitev institucionalnih pomanjkljivosti nedokončane ekonomske in monetarne unije dajalo prednost medvladni metodi, EESO pozdravlja prenovljeni pristop z uporabo metode Skupnosti, saj se le tako lahko zagotovi demokratična legitimnost procesa odločanja na ravni EU in poglobi povezovanje EU. V tem okviru so za dokončanje EMU potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje in boljša uporaba razpoložljivih finančnih virov.

2.2

EESO ceni dejstvo, da je predlagani načrt zastavljen ambiciozno, tako z vidika obsega kot časa, in da je korak v pravo smer, kar je navedel že v prejšnjih mnenjih (4). Vendar pa ga ne podpira v celoti in tudi ne s posebnim navdušenjem, saj v svežnju ni upoštevana vrsta socialnih, političnih in gospodarskih vprašanj, na katera je ravno tako opozoril v prejšnjih mnenjih.

2.3

Prvič, Evropski parlament ima še naprej preveč omejeno vlogo in obe institucionalni posvetovalni telesi EU – EESO in OR – nista omenjeni. Ravno tako ni omenjen okrepljen socialni in civilni dialog o evropskem semestru z bolj aktivnim vključevanjem socialnih partnerjev in civilne družbe. EESO je v enem od prejšnjih mnenj pozval, da bi morali biti „za vzpostavitev demokratične preglednosti in prevzemanje odgovornosti (…) v proces evropskega semestra vključeni Evropski parlament, nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba. Socialno razsežnost je treba izenačiti z gospodarsko razsežnostjo“ (5).

2.4

Naglo in učinkovito dokončanje bančne unije je izredno pomembno za zagotovitev konkurenčnega evropskega poslovnega okolja in za vzpostavitev resnično enotne evropske valute.

2.5

Toda socialna unija, za katero se zavzema EESO, ni na seznamu unij, ki jih zajema EMU. Ravno tako ni zaveze za vključitev evropskega stebra socialnih pravic v upravljanje euroobmočja, kar je bilo napovedano novembra 2017 v Göteborgu (6). Socialne pravice bi morale biti enako pomembne kot ekonomske svoboščine, da se uveljavi koncept socialnega tržnega gospodarstva, opredeljen v Pogodbi.

2.6

Poleg tega se zdi, da Komisija ne želi uporabiti izraza „politična unija“ ali pa jo je tega strah, saj izraz nadomešča s šibkejšimi in manj eksplicitnimi, kot sta „demokratična odgovornost“ in „okrepljeno upravljanje“. To pa ni upravičeno, če se jasno razloži, da politična unija ne pomeni nujno ene same politične enote, temveč gre za več majhnih korakov, s katerimi se prizna potreba po skupnem političnem upravljanju na ravni EU na nekaterih področjih. EESO je ta koncept v svojih mnenjih zelo jasno opisal (7).

2.7

Pri oceni in izvajanju svežnja o ekonomski in monetarni uniji bi bilo treba upoštevati, da Evropejci potrebujejo več Evrope, ki mora biti boljša. EESO je že večkrat opozoril, da ni strateške vizije za prihodnost in tudi ne zmožnosti za ustrezen odziv na gospodarsko in finančno krizo. Glavno načelo gospodarskega upravljanja EU bi moralo biti, da je na ravni EU mogoče doseči večjo dodano vrednost, kot pa če države članice ukrepajo same (8).

2.8

Kljub sedanjemu obdobju gospodarske oživitve so posledice gospodarske krize v našem vsakdanjem življenju in v politikah držav članic še vedno vidne. EESO je že opozoril, da dlje kot se izvaja sedanja politika varčevanja, ki je usmerjena predvsem v zmanjševanje izdatkov, brez učinkovitega naložbenega načrta za ustvarjanje dohodka z rastjo, socialno kohezijo in solidarnostjo, bolj je jasno, da vse večje socialne neenakosti ogrožajo gospodarsko povezovanje in blaginjo Evrope (9).

2.9

Tudi trgi kapitala so še zelo daleč od tega, da bi bili povezani, in še niso zmožni blažiti simetričnih in asimetričnih šokov kot v Združenih državah. Glede na potek pogajanj o brexitu in ker bo eden največjih trgov kapitala na svetu v prihodnosti zapustil enotni evropski trg, lahko pričakujemo še večjo razdrobljenost. Potrebni so ukrepi za preprečitev takšnega razvoja.

3. Ustanovitev Evropskega denarnega sklada

3.1

EESO pozdravlja preoblikovanje evropskega mehanizma za stabilnost v Evropski denarni sklad in meni, da bo njegova predlagana institucionalna umestitev povečala zaupanje v sposobnost EU, da se odzove na prihodnje finančne in gospodarske krize.

3.2

Po mnenju EESO je nujno razviti nove finančne instrumente za preprečevanje kriz in spodbujanje proticikličnih ukrepov. Rek, da se „streha popravlja, kadar sije sonce“, velja tako tukaj kot tudi za celoten sveženj. Ker bo Evropski denarni sklad nasledil evropski mehanizem za stabilnost, vključno z njegovo sedanjo finančno in institucionalno strukturo, je zelo pomembno razvijati njegove zmožnosti in potencial, pod neposrednim nadzorom Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta ter v tesnem sodelovanju z Evropsko centralno banko.

3.3

Zelo pomembna novost v predlogu Komisije je zmožnost Evropskega denarnega sklada, da deluje kot skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, o čemer so se države članice dogovorile leta 2013. Čeprav je res, da bo varovalni mehanizem povečal kredibilnost bančnega sektorja, pa EESO opozarja, da je treba poskrbeti, da predlagani ukrep ne bo zgolj „zlato padalo“, ki bo banke spodbujalo k prevzemanju nepotrebnih in nevarnih tveganj.

3.4

EU ni treba okrepiti finančnega nadzora nad državami članicami, temveč mora zgolj povečati učinkovitost in vzdržnost sedanjih finančnih instrumentov. Evropski denarni sklad bi moral imeti v kontekstu EU aktivnejšo vlogo, primerljivo s pomenom Mednarodnega denarnega sklada na mednarodni ravni: podpirati gospodarski razvoj v vsej EU ter blažiti simetrične in asimetrične šoke, ne pa zgolj preprečevati kriz v bančništvu.

3.5

Evropski denarni sklad bi moral biti predvsem zmožen hitrega poseganja in obvladovanja kakršnih koli asimetričnih šokov, ki jih ni možno ublažiti na ravni držav članic in ki bi se lahko razširile na druge države EU, s tem pa ogrozile integriteto euroobmočja ter enotnega trga. Države članice, ki nimajo eura, vendar so del bančne unije, bi morale ravno tako imeti možnost uporabiti Evropski denarni sklad, pod pogojem, da svoj prispevek vpišejo v odobreni delniški kapital.

3.6

Vse večji delež slabih posojil še naprej obremenjuje bančne bilance in je veliko breme za prihodnje financiranje gospodarstva EU. Zmanjšuje ponudbo kreditov, izkrivlja njihovo odobravanje, slabi tržno zaupanje in upočasnjuje gospodarsko rast. Ukrepi za zmanjšanje obsega slabih posojil so nujni takoj in bi morali še naprej soditi med glavne prednostne naloge evropskih institucij.

3.7

Nujno povečanje kredibilnosti novega Evropskega denarnega sklada bi morali spremljati ukrepi za preprečevanje kriz in zaščito davkoplačevalcev pred odgovornostjo za dolgove nesolventnih bank.

3.8

Pri uporabi Evropskega denarnega sklada bi bilo treba sodelovati z Evropsko centralno banko, saj sklad lahko odvrača od špekulativnih napadov na države članice, ECB pa lahko zgolj aktivira finančna sredstva za obrambo pred napadi na večje gospodarske sisteme. Glede tega EESO izraža obžalovanje, da Komisija v svežnju ni predlagala začetka razprave o izboljšanju statuta ECB, da bi rast in polna zaposlenost – poleg cenovne stabilnosti – postala drugi cilj monetarne politike.

3.9

EESO podpira posvetovalno vlogo, ki jo je dobil Evropski parlament pri imenovanju upravnega direktorja Evropskega denarnega sklada, in obveznost letnega poročanja Parlamentu, Svetu in Komisiji.

3.10

Sedanji predlog na nobenem mestu ne omenja evropskega sistema jamstva za vloge; Komisija je sicer novembra 2015 pripravila zadevni predlog, toda zakonodajalca se doslej o njem nista mogla dogovoriti, čeprav je EESO že pripravil mnenje o tej temi (10).

4. Vključitev Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v pravni okvir EU (PSUU)

4.1

EESO je trdno prepričan, da sta bila Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter evropski mehanizem za stabilnost uvedena na vrhuncu krize kot medvladni rešitvi, ki v veliki meri poosebljata načeli odgovornosti in solidarnosti na ravni EU. Po mnenju EESO sta ti načeli tesno povezani; brez obeh ne moremo napredovati pri nobenem. Zato ju je treba prevzeti skupaj in jima dati enako veljavo v pravu EU, ne da bi lahko države članice izbirale le tisto, kar jim je všeč. Odgovornost in solidarnost bi morali biti skupaj v enem svežnju.

4.2

V predlagani direktivi za vključitev PSUU v pravo EU je sicer upoštevana prožna razlaga pravil Pakta za stabilnost in rast, ki jo je podala Komisija, toda EESO je že opozoril, da ta prožnost ni dovolj in da bi bilo treba začeti razpravo na ravni EU o obsežnem pravilu, običajno poimenovanim „zlato pravilo“, s katerim se javne naložbe z dodano vrednostjo izključijo iz področja uporabe Pakta.

4.3

EESO zato meni, da je predlog za vključitev PSUU, zlasti fiskalnega pakta, v pravni okvir EU brez kakršne koli dodatne prožnosti, problematičen, zlasti z vidika javnih naložb ali socialnih vprašanj. Tovrstne naložbe bi morale biti po možnosti usmerjene v izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti s financiranjem projektov na področju raziskav in razvoja, fizične in socialne infrastrukture, digitalizacije gospodarstva ter stalnega razvoja znanja in spretnosti, da se omogočita obvladovanje tehnoloških sprememb in odprtost v svetovnem merilu.

4.4

Uravnoteženi proračuni, ki ne dopuščajo financiranja javnih naložb z zadolževanjem, negativno vplivajo na gospodarski razvoj (zaradi povečanja davkov in zmanjšanja javne porabe). Javne naložbe, ki so v EU dosegle najnižjo raven v zadnjih 20-ih letih, ne bi smele veljati za stroške in torej za del javnega primanjkljaja, temveč bi jih bilo treba obravnavati kot vir prihodnjih dohodkov, ki zagotavlja nemotene poslovne cikle, rast in zaposlovanje.

4.5

EESO podpira poročilo delovne skupine na visoki ravni, ki jo vodita Romano Prodi in Christian Sautter, o spodbujanju naložb v socialno infrastrukturo v Evropi, z namenom pospešiti ustvarjanje delovnih mest in izboljšati blaginjo, zdravje, stanovanjsko situacijo ter znanje in spretnosti ljudi (11).

4.6

Če bo dosežen dogovor o ugodnejši obravnavi produktivnih javnih naložb, usmerjenih v prihodnost, potem lahko vključitev PSUU, skupaj z Evropskim denarnim skladom, v pravni okvir EU okrepi fiskalne instrumente EU in spodbudi učinkovitejše ter bolj legitimno in demokratično upravljanje EMU.

5. Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje

5.1

Makroekonomska stabilizacija je posebno pomembna, saj je bila njena odsotnost eden od razlogov za strateško krizo v EU. Na eni strani imajo države članice manjšo možnost, da neodvisno ukrepajo ter spreminjajo trg dela in sistem socialne varnosti, na drugi strani pa na ravni EU še ni mreže socialne zaščite, ki bi omogočila, da bi rast in svetovna konkurenca koristila vsem državljanom (12).

5.2

EESO popolnoma podpira predlog za uvedbo namenskega konvergenčnega instrumenta za države članice na poti k uvedbi eura. To bi okrepilo vlogo euroobmočja na mednarodni ravni in povečalo uporabo eura kot valute. Tehnična podpora mora biti namenjena doseganju resnične konvergence, da se obvladajo in ublažijo vsa tveganja za splošno blaginjo državljanov in gospodarstev držav kandidatk za pristop k euroobmočju.

5.3

Pot v prihodnost vodi preko trdnih fiskalnih politik in porabe, usmerjene v naložbe, pri čemer je treba upoštevati, da so neugodna razmerja med javnim dolgom in BDP pogosto rezultat gospodarske krize in recesije. EESO zato poziva k učinkovitemu mehanizmu, ki ga je mogoče hitro uporabiti v primeru upada gospodarske rasti, in meni, da je predlagani delež BDP v višini 1 % primeren.

5.4

EESO podpira oblikovanje proračuna euroobmočja, ki bi bil del proračuna EU, saj bi se s tem izognili ustvarjanju novih institucij, kar bi lahko politično razdvojilo države euroobmočja in države, ki temu območju še ne pripadajo. Resna reforma proračuna EU je v vsakem primeru nujna.

5.5

Samostojen in obsežen proračun euroobmočja, z lastnimi namenskimi prihodki od davkov, bi omogočal začasen, vendar znaten prenos virov v primeru regionalnih pretresov in boj proti hujšim recesijam v celotnem euroobmočju, zagotavljal potrebno finančno stabilnost ter deloval kot makroekonomski stabilizator za zaščito naložb ter boj proti brezposelnosti in negotovosti. Za to se je EESO zavzemal že v preteklosti (13).

6. Evropski minister za gospodarstvo in finance

6.1

EESO je že večkrat opozarjal (14), da EMU nujno potrebuje ministra za gospodarstvo in finance kot prvi korak do večje usklajenosti politik, ki so trenutno zaradi velikega števila različnih vpletenih institucij razdrobljene. Oseba na tej funkciji bi morala zastopati EMU v mednarodnih organih. Imeti bi morala lasten proračun, ki bi temeljil na načelih enostavnosti, preglednosti, pravičnosti in demokratične odgovornosti. Poleg tega bi morala biti pristojna za opredeljevanje zaželene skupne fiskalne naravnanosti euroobmočja in načina, kako jo doseči.

6.2

Naloge in lastnosti evropskega ministra za gospodarstvo in finance, kot jih Komisija opisuje v sporočilu, so bolj podobne funkciji finančnega ministra za euroobmočje kot pa ministra za celotno EU. Toda ta funkcija v predlogu Komisije ne pomeni resničnega in učinkovitega finančnega ministra; napačno poimenovanje bi lahko povzročilo zmotna pričakovanja in zmedo.

6.3

Po mnenju EESO bi bila združitev funkcije zastopanja euroobmočja na ravni EU s funkcijami predsednika Euroskupine, predsednika sveta guvernerjev novega Evropskega denarnega sklada in podpredsednika Evropske komisije pretirano kopičenje izvršilne moči v rokah ene osebe. Poleg tega je po mnenju EESO nedemokratično predlagati, da se predsedniku Euroskupine samodejno dodelita dva mandata zaradi uskladitve mandata Euroskupine z mandatom Evropske komisije.

6.4

EESO izraža bojazen, da bo predlagana struktura, takšna, kot je zdaj, vodila k zamenjevanju vloge Komisije z vlogo Sveta, kar bi omajalo občutljivo ravnotežje med interesi Skupnosti in nacionalnimi interesi, na katerem je zgrajena EU. EESO zato poziva k nadaljnjemu razmisleku o predlagani funkciji ministra in k povečanju njene demokratične odgovornosti.

6.5

Poleg tega v sporočilu ni jasno, ali bo vzpostavljenih še več ministrskih funkcij ali gre le za en sam primer. Takšna funkcija bo smiselna samo, če bo EU imela lasten proračun in lastne prihodke od davkov, ki jih bodo spremljali instrumenti in politike za obvladovanje proračuna, ter bo torej zmožna spodbujati gospodarsko rast in socialno enakost.

V Bruslju, 19. aprila 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Evropski sistem jamstva za vloge (UL C 177, 18.5.2016, str. 21).

(2) Ekonomska politika euroobmočja (2016) (UL C 177, 18.5.2016, str. 41); Ekonomska politika euroobmočja (2017) (UL C 173, 31.5.2017, str. 33) in Ekonomska politika euroobmočja 2017 (dodatno mnenje) (UL C 81, 2.3.2018, str. 216).

(3) Cilji trajnostnega razvoja.

(4) Instrument za konvergenco in konkurenčnost/pomembne reforme ekonomske politike (UL C 271, 19.9.2013, str. 45); Dokončno oblikovanje EMU/naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10) in Dokončno oblikovanje EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8).

(5) Poglobitev EMU do leta 2025, točka 1.5 (UL C 81, 2.3.2018, str. 124).

(6) Evropski steber socialnih pravic

(7) Dokončno oblikovanje EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8) in Poglobitev EMU do leta 2025 (UL C 81, 2.3.2018, str. 124).

(8) Razmislek o prihodnosti financ EU, točki 1.2 in 1.3 (UL C 81, 2.3.2018, str. 131).

(9) Metoda Skupnosti za demokratično in socialno EMU (UL C 13, 15.1.2016, str. 33).

(10) Evropski sistem jamstva za vloge (UL C 177, 18.5.2016, str. 21).

(11) L. Fransen, G. del Bufalo in E. Reviglio: Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi, poročilo delovne skupine na visoki ravni o naložbah v socialno infrastrukturo v Evropi, European Economy Discussion Paper, št. 74, januar 2018.

(12) Razmislek o prihodnosti financ EU, točka 3.3.1 (UL C 81, 2.3.2018, str. 131).

(13) Razmislek o prihodnosti financ EU, točka 3.3 (UL C 81, 2.3.2018, str. 131).

(14) Rast in državni dolg v EU, točka 3.2 (UL C 143, 22.5.2012, str. 10); Dokončno oblikovanje EMU: politični steber, točki 4.3.1 in 4.3.4 (UL C 332, 8.10.2015, str. 8); Ekonomska politika euroobmočja (2016), točka 3.5 (UL C 177, 18.5.2016, str. 41); Ekonomska politika euroobmočja (2017), točka 1.13 (UL C 173, 31.5.2017, str. 33) in Poglobitev EMU do leta 2025, točka 1.11 (UL C 81, 2.3.2018, str. 124).

Top