18.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 85/3

1.

Maja 2015 je bila sprejeta nova direktiva EU o preprečevanju pranja denarja (1). Navedeni cilj novega predpisa je izboljšati orodja za boj proti pranju denarja, ker tokovi nezakonitega denarja grozijo, da bodo škodovali integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozili notranji trg Unije in mednarodni razvoj.

2.

Zaščita trdnosti, integritete in stabilnosti kreditnih in finančnih institucij ter zaupanje v finančni sistem niso edini politični cilji direktive o preprečevanju pranja denarja. Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF (2)) je junija 2003 revidirala svoja priporočila, tako da je vanje zajela financiranje terorizma, in oblikovala podrobnejše zahteve v zvezi z identifikacijo in preverjanjem strank. Opozorila je na primere, v katerih lahko večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma upravičuje okrepljene ukrepe politike, in primere, v katerih lahko manjše tveganje upravičuje manj strog nadzor.

3.

Zato direktiva o preprečevanju pranja denarja vsebuje oblikovan sklop meril za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma prek nezakonitih finančnih tokov. Določa na tveganju temelječo uporabo skrbnega preverjanja strank glede sumljivih transakcij. Opira se na pridobivanje in analizo informacij o dejanskem lastništvu ter na usklajena preiskovalna dejanja finančnih obveščevalnih enot (FIU), ustanovljenih v državah članicah.

4.

Evropska komisija je 2. februarja 2016 objavila sporočilo, v katerem je določila akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma, vključno s spremembami direktive o preprečevanju pranja denarja, ki so usmerjene v preprečevanje pranja denarja prek platform za prenos in virtualnih valut, ter preoblikovanje vloge FIU (3).

5.

Zdi se, da so finančni škandali (4) in povečano tveganje davčne utaje opozorili Komisijo, da je treba ponovno uskladiti delovanje direktive o preprečevanju pranja denarja in ga usmeriti bolj neposredno v obravnavanje davčnih utaj, ki so v sedanji različici direktive obravnavane le kot vir nezakonitih sredstev, ne predstavljajo pa neposrednega cilja direktive.

6.

Komisija je 5. julija 2016 zaradi vzpostavitve pravičnejšega in učinkovitejšega davčnega sistema objavila vrsto predlogov za spremembe (v nadaljnjem besedilu: predlog) direktive o preprečevanju pranja denarja in Direktive 2009/101/ES, ki so v okviru usklajenega delovanja s skupino G-20 in OECD namenjene pravnim in fizičnim osebam za neposredno in odločno preprečevanje davčnih utaj (5). V zvezi s tem opozarjamo, da v nasprotju z uvodno izjavo (42) pred sprejetjem predloga ni bil opravljen posvet z ENVP (6).

7.

Svet Evropske unije je kasneje pridobil mnenje ENVP in je 19. decembra sprejel kompromisno besedilo predloga (v nadaljnjem besedilu: stališče Sveta) (7). Namen stališča Sveta je sprememba direktive o preprečevanju pranja denarja (ne pa Direktive 2009/101/ES) in se osredotoča zlasti na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Medtem ko se namen boja proti utaji davkov izrecno ne omenja več, pa ostajajo orodja, ki so bila v predlogu oblikovana za doseganje tega namena (npr. dostop javnosti do informacij o dejanskem lastništvu in dostop davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja), v veljavi, čeprav so bila nekoliko spremenjena.

8.

To mnenje vključuje analizo vpliva predloga na temeljne pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Upoštevamo tudi, kako se ta vpliv spremeni po sprejetju stališča Sveta.

9.

V mnenju se ocenjujeta tudi nujnost in sorazmernost obdelave osebnih podatkov, ki se izvajata na podlagi predlaganih sprememb direktive o preprečevanju pranja denarja glede na namene politike, opredeljene z zakonom. Kadar se sklicujemo na predlog, ga obravnavamo kot eno celovito orodje politike, čeprav vsebuje predloge za spremembo dveh različnih direktiv.

10.

Medsebojno vplivanje javne politike in temeljnih pravic je že vzbudilo pozornost sodišč. Sodišče v zadevi Digital Rights Ireland  (8) priznava, da predstavljata boj proti mednarodnemu terorizmu in hudo kaznivo dejanje cilj splošnega interesa (9). Ker pa pravna orodja, ki so bila sprejeta zaradi uresničevanja tega cilja, posegajo v temeljne pravice do zasebnosti in varstva podatkov, je treba po mnenju Sodišča oceniti sorazmernost takšnih ukrepov (10).

11.

Namen tega mnenja zato ni soditi o uspešnosti izbire političnih ciljev, ki jih je izbral zakonodajalec. Namesto tega je naša pozornost usmerjena v orodja in načine delovanja, ki jih sprejme zakonodaja. Naš namen je zagotoviti, da se zakoniti politični cilji zasledujejo učinkovito in pravočasno, ob kar najmanjšem poseganju v izvajanje temeljnih pravic in polnem upoštevanju zahtev iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

65.

Komisija predlaga nove spremembe direktive o preprečevanju pranja denarja, da bi ujela korak s tehničnimi in finančnimi inovacijami ter z novimi sredstvi za izvajanje pranja denarja in financiranje terorizma. Istočasno je cilj predloga izboljšati preglednost finančnih trgov, za kar obstajajo številni razlogi, ki jih ugotavljamo med drugim v zvezi z bojem proti utaji davkov, zaščito investitorjev in bojem proti zlorabam finančnega sistema.

66.

Predlog smo pregledali in po našem mnenju bi moral: