15.2.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 43/20

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom

COM(2011) 152 konč.

2012/C 43/05

Poročevalec: Edgardo Maria IOZIA

Evropska komisija je 4. aprila 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom

COM(2011) 152 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 10. novembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 476. plenarnem zasedanju 7. in 8. decembra 2011 (seja z dne 7. decembra) s 174 glasovi za in 8 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO meni, da je vesolje nenadomestljiv in strateški vir za zadovoljevanje potreb EU na socialnem, gospodarskem in varnostnem področju, kot gonilo rasti in inovativnosti, ki lahko ustvarja bogastvo z visokokvalificiranimi delovnimi mesti, inovativnimi storitvami in tržnimi priložnostmi, ki jih ponuja tudi v drugih industrijskih panogah, ter podporo, ki jo ustvarja za raziskave, ki tudi same ustvarjajo inovacije za industrijo.

1.2   EESO priznava pomen konkurenčne vesoljske industrije, s celotno vrednostno verigo, ki obsega proizvodnjo, izstrelitve, izvajanje in nadzor poletov ter spremljajoče aplikacije in storitve.

1.3   EESO priznava, da se vesoljska politika uvršča v deljeno pristojnost EU in držav članic, ki na tem področju uresničujejo tudi lastne pobude. Odbor poziva k okrepljenemu partnerstvu z državami članicami – tudi tistimi, ki niso članice agencije ESA –, da bi usklajevali njihove politike in pristojnosti na področju vesolja. Preučiti bi morali tudi možnost, da bi države, ki niso članice ESA, sodelovale pri programih sodelovanja, kot je na primer mednarodna vesoljska postaja (ISS).

1.4   EESO zato odobrava prizadevanja za utrditev temeljev evropske vesoljske politike tako, da se na podlagi ustreznih določb Lizbonske pogodbe ustvari povezava te politike z ustanovnima pogodbama EU, prek strategije Evropa 2020 z evropsko industrijsko politiko ter prek pobude Obzorje 2020 s področjem raziskav in inovacij.

1.5   Evropski program za spremljanje Zemlje GMES je temeljni pogoj za ohranjanje evropske samostojnosti pri zbiranje podatkov in informacij o sistemu Zemlje, tako sproti kot v večdesetletnih časovnih nizih, da se zagotovi spremljanje in varnost okolja in ozemlja ter da bi razumeli nekatere mehanizme podnebnih sprememb. Zato EESO z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da proračunska sredstva za GMES niso bila vključena med postavke večletnega finančnega okvira 2014–2020, in naproša Komisijo, naj določi potrebna finančna sredstva, da bi preprečili propad tega programa.

1.6   EESO je seznanjen z osrednjo vlogo Evropske vesoljske agencije (ESA) kot zbiralnika evropskega tehničnega, znanstvenega in upravljalskega strokovnega znanja, ki je nujno za uspešno upravljanje vesoljskih programov.

1.7   Druge pomembne organizacije so EUMETSAT kot operativni organ, ki zagotavlja vremenoslovne podatke, European Environment Agency  (1) (EEA) in European Centre for Medium-Range Weather Forecasts  (2) (ECMWF).

1.8   EESO opozarja na pomemben prispevek vesolja k varnosti in obrambi. Poudarja, da je treba ustrezno upoštevati potrebe skupne obrambne politike, tudi z razvojem novih programov sodelovanja in infrastrukture. (3)

1.9   EESO priznava potrebo, da se vrednost evropske vesoljske infrastrukture zaščiti z razvojem evropskega sistema za spremljanje razmer v vesolju SSA (Space Situational Awareness).

1.10   Na področju raziskovanju in izkoriščanja vesolja je treba okrepiti sodelovanje z dolgoletnimi partnerji EU, kot so ZDA, Rusija in Japonska, ter si po možnosti prizadevati za sklenitev dvostranskih sporazumov z novonastajajočimi vesoljskimi silami, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

1.11   Mednarodno sodelovanje na področju vesolja je eden ključnih pogojev ne samo za spodbujanje evropske tehnologije in storitev, temveč tudi za razširjanje evropskih socialnih in človekoljubnih vrednot.

1.12   Raziskave za Evropo niso le ena temeljnih vrednot, temveč so odločilnega pomena za razvoj evropske neodvisnosti na področju ključnih tehnologij, ki so potrebne za konkurenčnost evropske industrije na svetovnem trgu.

1.13   Naložbe EU v raziskave morajo postati učinkovitejše z vzpostavitvijo skupnega strateškega okvira za financiranje raziskav in inovacij.

2.   Uvod

2.1   Obravnavano sporočilo opredeljuje pravni, ekonomski, socialni in strateški okvir evropske vesoljske politike ter jo povezuje s temelji Evropske unije: Lizbonsko pogodbo, evropsko industrijsko in raziskovalno politiko ter skupno obrambno politiko.

2.2   Sporočilo določa prednostne dejavnosti, ki opredeljujejo vesoljsko politiko EU, opisuje njeno mednarodno razsežnost in analizira njene potrebe glede upravljanja. Tako utira pot, ki naj bi vodila k pripravi in izvajanju evropskega vesoljskega programa.

2.3   Sporočilo napoveduje, da bo Komisija leta 2011 predstavila predlog evropskega vesoljskega programa in sprejela potrebne ukrepe za izvajanje predlagane strategije (industrijska politika, organiziranost vesoljskih aktivnosti).

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Vesoljska industrija predstavlja približno odstotek proračuna EU in približno 5 % obsega evropske letalske in vesoljske industrije.

3.2   Kljub sorazmerni majhnosti te industrije Komisija in Evropski parlament danes v celoti priznavata ekonomski, strateški in socialni pomen vesolja: Evrope kot območja blaginje si ni mogoče predstavljati brez podpore in spodbud, ki izhajajo iz njenega vodilnega položaja v vesoljski industriji, ki poleg tega, da zagotavlja gospodarski donos (v povprečju dvakratnik vloženih deležev, z vrhunci vse do 4,5-kratnikov, kot v primeru Norveške (vir: OECD 2011), ustvarja tudi dobavitelje nenadomestljivih in družbeno koristnih aplikacij: meteorologija, navigacija, določanje položaja, nadzor zračnega prometa in ladjevja, upravljanje kmetijstva in ozemlja, humanitarne dejavnosti in varstvo pred naravnimi nesrečami, nacionalna varnost, nadzor meja, če jih naštejemo samo nekaj.

3.3   V gospodarsko zelo težkih časih, kot so zdajšnji, bi zmanjševanje naložb na tem področju – ob zelo majhnih koristih v obliki prihrankov v absolutnem smislu – imelo zelo resne posledice, da bi prizadelo nabor znanstvenih dognanj in industrijskih zmogljivosti, ki jih je Evropa zgradila v minulih desetletjih v tem strateškem sektorju.

3.4   Razvoj samostojnosti Evrope na področju ključnih tehnologij in njen neodvisen dostop do vesolja veljata za zelo pomembna cilja, ki zahtevata aktivno podporo.

3.5   Evropa s pojavom novih vesoljskih sil, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in druge, potrebuje strateški načrt za ohranitev svojega pomembnega položaja v vesoljski industriji in svoje verodostojnosti v razmerju do najpomembnejših partnerjev, zlasti ZDA in Rusije.

3.6   Z velikima vodilnima programoma GMES in Galileo lahko Evropa tudi v prihodnosti ostane gonilna sila na strateških področjih, povezanih z uporabo satelitskih navigacijskih sistemov in storitev na podlagi opazovanja Zemlje.

3.7   Rešitev problema financiranja programa GMES je zdaj prednostno vprašanje, ki ga ni mogoče odlagati, saj sicer obstaja konkretna nevarnost, da bi bile zaman desetletne naložbe Evrope na – danes strateško vse pomembnejšem – področju opazovanja Zemlje. Tako Evropi, njeni industriji in njenim raziskavam, odvzeli osvojeni vodilni položaj.

3.8   Sedanja finančna kriza držav EU bi lahko ogrozila tudi programe za raziskovanje vesolja, ki so laboratorij za stalno preskušanje tehnologij prihodnosti. Zato je treba zagotoviti kontinuiteto na tem področju.

3.9   Preglednica 1 prikazuje – le kot primer in ne izčrpno – obseg naložb v vesoljsko industrijo za nekatere članice EU, ki so tudi članice ESA, za leto 2009. Te naložbe v povprečju ustrezajo deležu med 0,01 in 0,05 % BDP (podatki za leto 2009; vir: OECD). Za primerjavo: velesile, kot so Kitajska, Rusija in ZDA, vlagajo bistveno večji delež, in sicer 0,12, 0,20 oziroma 0,31 %. V Rusiji in na Kitajskem se je poleg tega ta delež v obdobju 2005–2009 podvojil. V Evropi z višjim odstotkom naložb izstopa Francija z deležem 0,1 % BDP (vir: OECD).

Preglednica 1

Vesoljski proračun držav, ki največ prispevajo v ESA, za leto 2009

(v milijonih EUR)
Država	Vesoljski proračun (4)	Prispevek ESA (5)
FR	1 960	(716)
DE	1 190	(648)
IT	685	(369)
UK	350	(269)
ES	190	(184)
BE	170	(161)
Skupni proračun ESA za leto 2009	3 600

3.10   ESA ima tehnično znanje in zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje vesoljskih programov ter spodbujanje razvoja novih tehnologij in aplikacij. Sama upravlja mnoge od sistemov, ki jih načrtuje, še posebej na znanstvenem in raziskovalnem področju. Za infrastrukturo velikih operativnih programov, kot sta Galileo in GMES, mora vlogo upravljavca prevzeti Evropska komisija.

3.11   EUMETSAT je eden od pomembnih elementov operativne zmogljivosti Evrope.

3.12   Druga meddržavna organa sta Evropska agencija za okolje (EEA) in Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki sta podpisnika sporazuma za uporabo podatkov in storitev GMES.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Nosilni stebri evropske vesoljske politike so njen pravni okvir, okvir njene industrijske politike, njena mednarodna razsežnost, njeno upravljanje, razmerje do skupne varnostne in obrambne politike ter ustrezen in trajnosten sistem financiranja.

4.2   Pravni okvir evropske vesoljske politike temelji na določbah Lizbonske pogodbe.

4.2.1   Člen 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Uniji široko pristojnost za opredelitev vesoljske politike in za predloge konkretnih ukrepov v tem okviru v obliki evropskega vesoljskega programa.

4.2.2   Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo (GD ENTR) neposredno upravlja vesoljsko politiko EU in program Galileo.

4.2.3   Uredba o uvedbi programa GMES (6) določa pravila za njegovo izvajanje in proračun za njegov razvoj ter njegove začetne operativne dejavnosti v obdobju 2011–2013. Tehnično usklajevanje in izvajanje vesoljske komponente GMES sta prenesena na Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ki po potrebi uporablja prispevek centra EUMETSAT.

4.3   Kontekst industrijske politike

4.3.1   Vesoljska industrija predstavlja približno 5 % evropske letalske in vesoljske industrije (v kateri z 92 % prevladuje letalska industrija). Vrednost celotne proizvodnje letalske in vesoljske industrije je v Evropi (po podatkih za leto 2008; vir: Ecorys Report to the EC) znašala približno 130 milijard EUR, od tega 6 v vesoljski industriji. V letalski in vesoljski industriji je zaposlenih približno 375 000 ljudi, od tega v vesoljski industriji 31 000 (vir: OECD, 2011). Njihova značilnost je visoka usposobljenost, saj je med njimi 35 % visoko izobraženih – inženirjev in menedžerjev.

4.3.2   Vloga vesoljske industrije na področju inovativnosti, zlasti pri razvoju novih tehnologij in materialov, je nenadomestljiva.

4.3.3   Industrijski kontekst, v katerega se uvršča evropska vesoljska politika, je strategija Evropa 2020.

4.3.4   Vodilna pobuda te strategije, orisana v sporočilu COM(2010) 614 konč./4, opredeljuje vesolje kot „gonilno silo inovacij in konkurenčnosti na voljo državljanom“. Sporočilo izrecno navaja programa Galileo/EGNOS in GMES kot že uvedena programa. Njun zaključek in nadaljevanje po letu 2013 bi morala biti v skladu s predlogi za splošni finančni okvir predmet zakonodajnih predlogov v letu 2011. Vesoljska infrastruktura velja za orodje, ki je bistvenega pomena za varnost državljanov, zato jih je treba zaščititi. Kot sistem za nadzor razmer v vesolju deluje program SSA (Space Situational Awareness).

4.3.5   Satelitske komunikacije so eno ključnih področij vesoljske industrije, in sicer tako zaradi svojega prispevka k uresničevanju ciljev Digitalne agende za Evropo kot tudi zaradi svojega učinka na širjenje širokopasovnih povezav.

4.4   Mednarodno sodelovanje

4.4.1   Kot predvideva uredba o njegovi uvedbi, je program GMES evropski prispevek k vzpostavitvi sistema Global Earth Observation System of Systems  (7) (GEOSS), razvitega v okviru skupine Group on Earth Observations  (8) (GEO).

4.4.2   Partnerstvo z Afriko bo z izkoriščanjem EGNOS, GMES in telekomunikacijske infrastrukture vplivalo na najpomembnejša področja, kot so gospodarjenje z viri, varnost, kartografija, geodezija, telekomunikacije in informacije.

4.4.3   Večina institucionalnih vlaganj na področju vesolja še vedno prihaja iz držav G7, ki so leta 2009 vložile 53 milijard USD (vir: OECD). Samo Združene države Amerike so prispevale 44 milijard USD, od tega NASA 17 milijard. Druge države G7 (brez ZDA) so skupaj prispevale preostalih 9 milijard.

4.4.4   Na dlani je pomen, ki ga imajo poleg tradicionalnih protagonistov, kot so ZDA, Rusija in Japonska, nove vesoljske sile Brazilija, Indija in Kitajska s skupnim vesoljskim proračunom 7,26 milijarde USD (9). V nasprotju s tem proračun Ruske federacije znaša 2,5 milijarde USD.

4.4.5   Za primerjavo: ESA je imela za leto 2009 proračun 3,6 milijarde EUR (glej tudi preglednico 1).

4.4.6   Evropa ima „svobodno in odprto“ politiko razširjanja podatkov, ki jo izvaja ESA v okviru programa GMES.

4.5   Upravljanje

4.5.1   V skladu z določbami člena 189 PDEU Unija „vzpostavi ustrezne odnose z Evropsko vesoljsko agencijo“, poleg krepitve partnerstva z državami članicami in usklajevanja potrebnih prizadevanj za raziskovanje in izkoriščanje vesolja.

4.5.2   ESA je meddržavna organizacija in bo kmalu imela 19 držav članic. Članstvo ni omejeno le na države članice EU (članica je npr. Švica) ali evropske države (z agencijo ESA je sklenila partnerstvo tudi Kanada). Upravljanje sredstev ESA temelji na načelu „geografskega vračanja sredstev“ („geographic return“), kar pomeni, da prek industrijskih pogodb za vesoljske programe vlaga v državah članicah zneske sorazmerno z njihovimi deleži za sodelovanje v ESA. To načelo je doslej omogočalo, da so države članice namenjale velika finančna sredstva. Tudi sestava osebja se ravna po podobnem načelu „pravičnega vračila“ ali „pravične protiusluge“ („fair return“), čeprav se to ne zdi tako utemeljeno kot pri industrijskih pogodbah, saj osebje načelno ni dolžno zastopati nacionalnih interesov ali jim ustrezati. Tako se zdaj EU nagiba k temu, da bi presegla načelo vsote nacionalnih interesov v korist evropske dodane vrednosti. (10) V primeru ESA in glede na evropski načrt za vesolje se zdi to načelo še posebej primerno.

4.5.3   Sodelovanje med ESA in EU je bilo opredeljeno z okvirnim sporazumom, ki je začel veljati maja 2004 (UL EU L 261, 6.8.2004). Evropska komisija in ESA usklajujeta svoje ukrepe s pomočjo skupnega sekretariata, ki ga sestavljajo uradniki Evropske komisije in izvršnega organa ESA. Države članice ESA in EU se srečujejo na ministrski ravni v Svetu za vesolje, skupnem zasedanju Sveta Evropske unije in Sveta vesoljske agencije. Svet pripravljajo predstavniki držav članic, zbrani v skupini na visoki ravni za vesoljsko politiko (HSPG). Za lažje stike z evropskimi institucijami ima agencija ESA urad za zvezo v Bruslju.

4.5.4   Svet za vesolje je doslej omogočal razvoj tesnih odnosov med agencijo ESA in Komisijo.

4.5.5   EUMETSAT je meddržavna organizacija z danes 26 državami članicami. Njene odločitve sprejema svet, sestavljen iz predstavnikov meteoroloških služb držav članic, ki tudi financirajo dejavnosti organizacije. Prispevki so sorazmerni z bruto nacionalnim dohodkom posamezne države članice. V letu 2010 je proračun znašal približno 300 milijonov EUR.

4.5.6   Druga meddržavna organa sta Evropska agencija za okolje (EEA) in Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki sta podpisnika sporazuma za uporabo podatkov in storitev GMES.

4.6   Raziskave in inovacije

4.6.1   Raziskave so v evropski kulturi ena temeljnih vrednot. Raziskave in inovacije prispevajo k zaposlovanju, blaginji in kakovosti življenja. Raziskave so tudi bistvenega pomena za neodvisnost Evrope na področju ključnih tehnologij. Vesolje velja za privilegirano področje, kjer prihaja do povezav med akademskimi raziskavami in industrijskimi inovacijami ter razvojem naprednih tehnologij.

4.6.2   Financiranje vesoljskih raziskav je del programov EU za financiranje raziskovanja. Vendar na področju vesoljskih aplikacij Evropa ni dovolj prisotna, zato si je treba prizadevati, da bi evropske raziskovalne zmogljivosti prinesle nove, inovativne aplikacije.

4.6.3   Raziskovalni proračun EU se pretežno financira prek 7. okvirnega programa (2007–2013) s proračunom 50,5 milijarde EUR. Od tega je približno 3 % namenjeno vesolju (1,4 milijarde EUR).

4.6.4   Po predlaganem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 bo financiranje raziskav in inovacij povezano v skupen strateški okvir za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj (ki naj bi se imenoval Obzorje 2020), sredstva za ta namen pa naj bi se v obdobju 2014–2020 povečala na 80 milijard EUR.

4.6.5   EU v strategiji Evropa 2020 določa ambiciozni cilj 3 % BDP, namenjenih raziskavam.

4.7   Skupna varnost in obramba

4.7.1   Vesoljska infrastruktura zagotavlja osnovne storitve za varnost in obrambo, kot je priznano v skupni varnostni in obrambni politiki, zlasti na področjih preprečevanja in obvladovanja kriz.

4.7.2   Varnost vesoljske infrastrukture je ogrožena zaradi vse večjega števila vesoljskih odpadkov. Evropska vesoljska agencija (ESA) na civilnem in Evropska obrambna agencija (EDA) na vojaškem področju sta začeli izvajati programe za sistem poznavanja razmer v vesolju (Space Situational Awareness, SSA). EU si prizadeva za uvedbo mednarodnega kodeksa ravnanja za dejavnosti v vesolju (Code of Conduct for Outer space activities).

4.8   Evropski vesoljski program – proračun

4.8.1   Obravnavano sporočilo predvideva možnost vključitve predloga za evropski vesoljski program v večletni finančni okvir iz junija 2011. Predlog proračuna EU za obdobje 2014–2020, predstavljen junija 2011, je usmerjen v izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020 (11).

4.8.2   Predlog evropskega vesoljskega programa v večletnem finančnem okviru sicer ni izrecno naveden, vendar vsebuje določbe za programa GMES in Galileo:

—	večletni finančni okvir, razdelek 1 (Pametna in vključujoča rast) namenja 7 milijard EUR za Galileo;

—	ni vključeno v večletni finančni okvir: financiranje GMES s proračunom 5,8 milijarde EUR.

Ta predlog za financiranje GMES zunaj večletnega finančnega okvira se zdi povsem v nasprotju tako s priporočili iz delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011) 868 konč., 29.6.2011), ki spremlja sporočilo Proračun za Evropo 2020, kot tudi s sklepi Sveta EU za konkurenčnost z dne 31. maja 2011.

4.8.3   Razjasniti je treba še, kako je mogoče zagotoviti proračunska sredstva, predvidena za GMES, da bi preprečili opustitev programa, ki je bistvenega pomena za prihodnjo konkurenčnost Evrope na strateškem področju opazovanja Zemlje. Ta program je doslej stal desetletje dela in vanj je bilo vloženih 3 milijarde EUR. V skladu z omenjenimi sklepi 3094. Sveta za konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) z dne 31. maja 2011„bo Komisija pripravila predlog za financiranje teh vodilnih programov (GMES in Galilea, op. ur.) kot dela naslednjega večletnega finančnega okvira“ in „oba programa bi bilo treba zato, ker sta evropska programa v pristojnosti EU, financirati iz proračuna EU“.

4.8.4   Pristop, opisan v predlogu večletnega finančnega okvira, naj bi podrobno opredelili pred koncem leta 2011 v zakonodajnih predlogih za načrtovanje izdatkov in instrumentov na posameznih strateških področjih.

---

(1)  Evropska agencija za okolje.

(2)  Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi.

(3)  „Skupna varnostna in obrambna politika vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije. Ta vodi do skupne obrambe, če Evropski svet soglasno tako odloči. V tem primeru državam članicam priporoči sprejetje takšne odločitve v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Politika Unije v skladu s tem oddelkom ne posega v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic in spoštuje obveznosti iz Severnoatlantske pogodbe tistih držav članic, ki vidijo uresničevanje svoje skupne obrambe v Severnoatlantski zvezi (NATO), ter je združljiva s skupno varnostno in obrambno politiko, vzpostavljeno v tem okviru.“ (Pogodba o Evropski uniji, Naslov V, Poglavje 2, Oddelek 2, člen 42(2)).

(4)  Vir: OECD.

(5)  Vir: ESA.

(6)  Uredba (EU) št. 911/2010, UL L 276 z dne 20.10.2010, str. 1.

(7)  Globalni sistem sistemov za opazovanje zemlje.

(8)  Skupina za opazovanje Zemlje.

(9)  Kitajska 6,1 milijarde, Indija 861 milijonov in Brazilija 205 milijonov USD.

(10)  Glej točko 166 resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo: „… da način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal in prava lastna sredstva postopno nadomestil s tako imenovanimi ‚nacionalnimi prispevki‘, nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic in tako nasprotuje načelu solidarnosti EU ter slabi evropski skupni interes in v veliki meri zanemarja evropsko dodano vrednost …“.

(11)  COM(2011) 500 konč./2, Proračun za strategijo Evropa 2020, I. del.

---