15.2.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 43/73

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020

COM(2010) 612 konč.

2012/C 43/17

Poročevalka: Evelyne PICHENOT

Evropska komisija je 9. novembra 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednji temi:

Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020

COM(2010) 612 konč.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 22. novembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 476. plenarnem zasedanju 7. in 8. decembra 2011 (seja z dne 7. decembra) s 185 glasovi za, 1 glasom proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropska komisija je to sporočilo objavila ob koncu leta 2010, torej v času, ko se je mednarodna trgovina soočala s korenitimi spremembami, zaradi katerih se sedanji proces globalizacije razlikuje od prejšnje faze. Kot eden od zunanjih vidikov strategije Evropa 2020 (1) bi trgovinska politika EU morala zagotavljati, da trgovina prispeva k trajni rasti, ki je za rešitev iz krize trenutno še prenizka, ter s tem ohranja socialno tržno gospodarstvo in spodbuja k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

1.2   Odbor z zanimanjem ugotavlja, da ta „prenovljena trgovinska politika“, kot je predstavljena v sporočilu o trgovini, rasti in svetovnih zadevah, (2) pomeni pomemben korak in prinaša koristna pojasnila o naslednjih prednostnih nalogah s področja trgovine, povezanih s strategijo Unije Evropa 2020:

—	liberalizacija trgovine, prilagojena geografskemu premiku trgovanja proti Aziji;

—	ključna povezava z zanesljivostjo preskrbe s surovinami in z energijo;

—	precejšnje ovire (netarifne in regulativne) za trgovino in naložbe, vključno z dostopom do javnih naročil;

—	zahteva po vzajemnosti v večstranskih in dvostranskih pogajanjih s strateškimi gospodarskimi partnerji Unije, med drugim tudi glede vidikov intelektualne lastnine;

—	uporaba mehanizmov trgovinske zaščite.

1.3   Po mnenju Odbora mora EU v nekaterih primerih pojasniti obstoječe pravo, zlasti na področju subvencij in državnih pomoči, ter vztrajati pri svojih vrednotah in standardih. Pri tem mora po potrebi uporabiti mehanizme organa Svetovne trgovinske organizacije za poravnavo sporov ter tako prispevati k ustvarjanju sodne prakse, ki je bolj v skladu z njeno predstavo pravične konkurence, zlasti s hitro razvijajočimi se državami.

1.4   EU zaradi vse večjega števila in težavnosti dvostranskih pogajanj ne sme zmanjšati svojih zahtev na socialnem in okoljskem področju. Ta vidika je treba v pogajanjih upoštevati v celoti in enako kot gospodarski vidik. Pri tem Odbor posebno pozornost namenja vsebini in spremljanju poglavja o trajnostnem razvoju. Poudarja, da je priprava tega poglavja tesno povezana s kakovostjo ocen učinka in ustreznostjo spremljevalnih ukrepov.

1.5   EESO priporoča OZN, da pripravi svetovno listino, ki določa minimalne pravice v skladu s pobudo Mednarodne organizacije dela (MOD) za minimalno raven socialne zaščite in ki bi jo lahko vključili v pregled razvojnih ciljev tisočletja, predviden za leto 2015. Ta listina bi tako bila vodilo, skladno z zavezami na področju trgovine in razvoja. Najprej pa je treba MOD priznati status opazovalke pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in jo postopoma vključevati v njen mehanizem za pregled trgovinske politike.

1.6   EESO poziva, da se večja pozornost nameni tematiki razvojnega sodelovanja, solidarnosti v svetovnem merilu in razpravi o razvojnih ciljih tisočletja. Predlaga, da se leto 2015 razglasi za leto „razvoja in sodelovanja“ (začasno poimenovanje). Ker so se tudi EU in države članice zavezale, da bodo te cilje dosegle do leta 2015, Odbor predlaga, da se to evropsko leto izkoristi za to, da se pri vseh državljanih, v civilni družbi ter na nacionalni in evropski ravni poveča ozaveščenost in okrepi občutek skupne odgovornosti za uresničitev zastavljenih ciljev in novih ciljev, ki bodo določeni po letu 2015.

1.7   Mednarodna trgovina je v zvezi z vprašanji prehranske varnosti na svetovni ravni hkrati del težav in del rešitve. Pravila mednarodne trgovine morajo spodbujati prehransko varnost, zlasti v najmanj razvitih državah, in jim v skladu z načelom posebne in različne obravnave zagotavljati prost dostop do trgov razvitih pa tudi hitro se razvijajočih držav.

1.8   Za razvoj zelenega gospodarstva v globaliziranem konkurenčnem okolju in ohranitev vodilne vloge na tem področju bi morala Evropa v svojem lastnem interesu in v interesu podnebja vztrajati pri ambicioznem cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Odbor predlaga, da se pripravijo ocene učinka (na konkurenčnost, zaposlovanje in okolje) in organizirajo javne razprave, da bi bilo mogoče napovedati spremembe v letih med 2020 in 2050 ter utrditi napovedi gospodarskih akterjev in državljanov.

1.9   Dolgoročno bi Unija morala prispevati k reformi STO, ki je zasnovana kot večstransko upravljanje globalizacije v skladu s prvotno namero Mednarodne trgovinske organizacije, kot je bila opredeljena leta 1948 v havanski listini, in tako izrecno zajeti vprašanji zaposlovanja in naložb.

1.10   Odbor poudarja vse večji pomen vključevanja civilne družbe v izvajanje in spremljanje trgovinskih sporazumov EU, zlasti glede poglavij o trajnostnem razvoju, kot v primeru nedavno sklenjenega prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo. EESO je pripravljen aktivno sodelovati pri uporabi določb tega sporazuma, pa tudi prihodnjih trgovinskih sporazumov. Predlaga sodelovanje pri mehanizmu za spremljanje in je pripravljen za letno poročilo zbrati ugotovitve evropske civilne družbe, ki vključuje vse udeležene strani. Predlaga tudi, da pri sodelovanju s civilno družbo partnerske države prevzame vlogo posrednika in poskrbi za to, da se konkretni učinki teh sporazumov zares upoštevajo. Po mnenju EESO bi hitra uvedba mehanizmov spremljanja za prve sporazume zelo koristila napredku prenovljene trgovinske politike. To bi ustvarilo ozračje medsebojnega zaupanja med partnerskimi državami in poenostavilo vključitev civilne družbe v trgovinska pogajanja, ki potekajo.

2.   Priprava na velike spremembe v globalizaciji

2.1   Pravična in odprta mednarodna trgovina je svetovna javna dobrina, ki jo je treba ohraniti in okrepiti. Vsaka država ali zveza držav mora prispevati k trajnostni ureditvi te dobrine, ki temelji na tem, da ima vsaka stran prednosti v skladu s svojimi prizadevanji. To je podlaga za zavzemanje EU za liberalizacijo trgovine v večstranskem okviru, ki ga danes predstavlja STO. V tem smislu EESO od leta 2006 podpira trgovinsko politiko Unije. (3)

2.2   Evropska komisija je novo sporočilo objavila ob koncu leta 2010, torej v času, ko se je mednarodna trgovina soočala s korenitimi spremembami, zaradi katerih se sedanji proces globalizacije razlikuje od prejšnje faze. Izziv za trgovinsko politiko EU kot enega od zunanjih vidikov strategije Evropa 2020 je zagotoviti, da trgovina prispeva k trajni rasti in ohranitvi socialnega tržnega gospodarstva ter pri tem spodbuja prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

2.3   Pri analizi trenutnih sprememb globalizacije Odbor poudarja pet glavnih teženj desetletja, ki bi morale usmerjati razprave tako v forumu civilne družbe STO kot v forumu civilne družbe GD za trgovino in ki naj bi trgovinsko politiko EU naredile bolj strateško in dolgoročno usmerjeno:

—

Razširitev področja konkurence. Nove tehnologije – od tistih s področja informatike in prometa do prihodnjih zelenih tehnologij – spreminjajo načine ustvarjanja blaginje in porazdelitve dodane vrednosti ter povečujejo konkurenčnost med državami. Izboljšujejo mobilnost blaga, storitev in proizvodnih dejavnikov, zlasti kapitala, (4) ter tako povečujejo število gospodarskih in družbenih sektorjev, ki so odprti za mednarodno konkurenco.

—

Znanje in inovacije ostajajo gonilo rasti, vendar danes postavljajo na glavo koncept mednarodne trgovine, kot so ga oblikovale klasične teorije. Države ne izmenjujejo več vina za lan kot v časih Ricarda. V približno zadnjih desetih letih se države osredotočajo na naloge, pri katerih ima njihova delovna sila konkurenčne prednosti, včasih za ceno socialnega ali davčnega dampinga. „Trgovanje z nalogami“ se postopoma pridružuje trgovanju z industrijskim blagom, ki še vedno prevladuje. Delež storitev v trgovanju (20 %) je vse večji in je bolj primerljiv z deležem, ki ga imajo storitve v nacionalni blaginji držav (70 % evropskega BDP).

—

Omogočanje konkurence med vse večjim številom panog in gospodarskih akterjev vodi do spodbujanja inovativnosti, več gospodarskih priložnosti in s tem do učinkovitosti na svetovni ravni. Vendar pa prispeva tudi k večjim neenakostim znotraj držav. K temu spadajo neenakosti glede priložnosti in plač med mobilnimi in nemobilnimi delavci, med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, lastniki kapitala in tistimi, ki lahko nudijo le svojo delovno silo, med zaposlenimi v sektorju tržnega blaga in storitev in tistimi, ki so zaposleni v drugih sektorjih.

—

Zaradi premeščanja dejavnosti in virov glede na stroške in cene deluje mednarodna trgovina kot povečevalno steklo: izpostavlja kakovosti neke države, hkrati pa razkriva njene šibkosti. Zato trgovinske politike ni mogoče oblikovati neodvisno od drugih politik Unije – politik v zvezi s prehajanji in prilagajanjem na trgu dela, politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, politike socialne in teritorialne kohezije, zlasti politike enotnega trga, ter razvojne politike in politike sodelovanja.

—

V svetu, ki znova odkriva pomanjkanje, se vprašanje zanesljivosti oskrbe  (5) pridružuje bolj tradicionalnemu vprašanju stabilnosti dostopa do zunanjih trgov. Stalni pritisk na vire energije in hrane ter vse večja konkurenčnost pri dostopu do naravnih virov postajata ključna dejavnika trgovinske in varnostne politike.

3.   Ključne točke za nov odprt trgovinski sistem, ki je združljiv s pravičnim prehodom

3.1   Vpliv na prihodnjo reformo STO

3.1.1   Velike spremembe, povezane z globalizacijo, in njihove posledice za Unijo niso omejene samo na trgovinsko politiko, temveč so izziv za celotno Unijo. Zato bi morala Unija spodbuditi načrtovanje in sprožiti javno razpravo o pogojih pravičnega prehoda. EESO v zvezi s tem pozdravlja poročilo skupine za razmislek o prihodnosti EU leta 2030, (6) ki deluje v okviru Evropskega sveta, v katerem so opredeljeni in predelani „strateški koncept“ in dolgoročne prednostne naloge zunanjega delovanja Unije.

3.1.2   Evropa mora svojo trgovinsko politiko oblikovati kot vzvod prihodnje reforme STO. EESO podpira predlog Komisije za ustanovitev „skupine uglednih osebnosti iz razvitih držav in držav v razvoju, da bi prišli do neodvisnih priporočil, ki bi prispevala k oblikovanju našega evropskega pogleda na prihodnjo agendo in delovanje STO v času po Dohi“. Odbor želi pri tem sodelovati in bi pozdravil zaprosilo za raziskovalno mnenje o tej temi.

3.1.3   Po mnenju EESO si mora Unija zadati dolgoročno nalogo, da bo prispevala k preoblikovanju STO in na novo razmislila o multilateralizmu v skladu s svojim prvotnim projektom. Mednarodna trgovinska organizacija, kot je bila opredeljena leta 1948 v havanski listini, naj bi bila večstranska organizacija, ki se ukvarja z vsemi vidiki mednarodne trgovine brez izjeme, kar vključuje tudi vprašanja zaposlovanja in naložb.

3.1.4   Zaradi zastoja pogajanj v Dohi in zamude pri pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu mora Evropa na novo razmisliti o povezavah med razvojem in trgovino. EESO opozarja na pomen rezultatov pobude „Vse, razen orožja“ in sporazumov o gospodarskem partnerstvu za reformo strategije EU na področju trgovine in razvoja. Trgovinska politika je zasnovana kot celota in Odbor pozdravlja dodatno delo, ki je bilo izvedeno v okviru že objavljenega sporočila o reformi splošnega sistema preferencialov in načrtovanega sporočila o trgovini in razvoju.

3.2   Prehranska varnost je prednostna naloga

3.2.1   Odbor je v raznih mnenjih (7) podal zamisli za oblikovanje bolj strateškega pristopa k trgovinski politiki. Poleg tega je EESO ob zaključku konference o prehranski varnosti, ki je bila organizirana maja 2011, predstavil svoja priporočila kot prispevek k delu skupine G20. Izrazil je mnenje, da je mednarodna trgovina eden odločujočih dejavnikov za zagotavljanje prehranske varnosti in spoštovanja pravice do hrane. Učinki trgovine na prehransko varnost in razvoj so razvidni iz sklepnih ugotovitev te konference (8):

3.2.2   zagotoviti je treba, da pravila mednarodne trgovine spodbujajo prehransko varnost;

3.2.3   skrbeti je treba za to, da se pri reformah, ki se nanašajo na trgovino, in trgovinskih pogajanjih ustrezno upošteva potreba po zmanjšanju negotove preskrbe s hrano in živili za najbolj ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju;

3.2.4   bistveno je treba zmanjšati državne pomoči, ki povzročajo izkrivljanje trgovine, in odpraviti izvozne subvencije:

—	bolje je treba opredeliti, kdaj in kako bi bilo mogoče uporabiti izvozne omejitve, in hkrati izboljšati postopke posvetovanja in obveščanja; zlasti je treba oceniti negativne posledice takih ukrepov na prehransko varnost v drugih državah;

—	odpraviti je treba ovire za izvoz, prevoz in uvoz humanitarne pomoči v hrani v državah prejemnicah in sosednjih državah;

3.2.5   poskrbeti je treba za to, da bodo države v razvoju imele več koristi od trgovinskih ureditev:

—

državam v razvoju je treba omogočiti in jih spodbujati, da bodo v zadostni meri uporabljale predpise o posebni in različni obravnavi, kar jim pomaga ščititi njihove trge s hrano. Zlasti jim je na večstranski, regionalni in dvostranski ravni treba olajšati uporabo ukrepov za izjeme, ki jim omogočajo, da ukrepajo v primeru velikega povečanja uvoza, ki lahko ogrozi lokalno proizvodnjo živil;

—

za kmetijske proizvode iz držav v razvoju je treba zagotoviti boljši dostop do trgov razvitih držav. Druge razvite države bi morale slediti zgledu Evropske unije in sprejeti sisteme, podobne pobudi „Vse, razen orožja“. Bistveno bi morali zmanjšati tudi carinske tarife za predelane proizvode iz držav v razvoju, da bi podprli vzpostavljanje lokalne predelovalne infrastrukture;

—

poskrbeti je treba za to, da bodo na voljo dodatni viri za pobudo „Pomoč trgovini“ (Aid for Trade), da bodo države v razvoju imele več možnosti za udeležbo v mednarodni trgovini z živili in iz nje pridobile koristi. Treba bi bilo tudi izboljšati tehnično pomoč državam v razvoju pri izpolnjevanju obstoječih predpisov in standardov v zvezi s kmetijstvom in živili;

—	treba je spodbujati regionalna gospodarska združenja in s tem regionalno povezovanje ter trgovino in sodelovanje jug-jug. Mednarodna skupnost in EU s svojimi dragocenimi izkušnjami bi morali podpreti ta proces.

3.2.6   Odbor upa, da bo Komisija pri pripravi sporočila o trgovini in razvoju upoštevala te predloge.

3.2.7   Za uveljavitev teh priporočil in namenitev večje pozornosti tematiki razvojnega sodelovanja, solidarnosti na svetovni ravni in razpravi o razvojnih ciljih tisočletja Odbor predlaga, da se 2015 razglasi za „leto razvoja in sodelovanja“ (začasno poimenovanje). Ker so se tudi EU in države članice zavezale, da bodo te cilje dosegle do leta 2015, Odbor predlaga, da se to evropsko leto izkoristi za to, da se pri vseh državljanih, v civilni družbi ter na nacionalni in evropski ravni poveča ozaveščenost in okrepi občutek skupne odgovornosti za uresničitev zastavljenih ciljev in novih ciljev, ki bodo določeni po letu 2015.

4.   Razvoj učinkovitih instrumentov za pravičnejšo konkurenco

4.1   Na področju konkurence ima svetovno upravljanje velike pomanjkljivosti. STO obravnava konkurenco samo deloma in nezadovoljivo. Zlasti težave zaradi zasebnih monopolov, zlorabe vodilnega položaja in netarifnih ovir, ki jih povzročijo zasebne pobude (predpisi in standardi), ne spadajo v njeno področje pristojnosti. Razlaga trgovinskega prava glede dampinga, subvencij in državnih pomoči je še vedno prepuščena sodni praksi organa za reševanje sporov.

4.2   Ker EU sama ne more odpraviti pomanjkljivosti svetovnega upravljanja, si mora prizadevati za pojasnitev obstoječega prava ter upoštevanje njenih vrednot in standardov v instrumentih, ki ščitijo in zagotavljajo pošteno konkurenco, in sicer tako, da:

—	sodeluje s sekretariatom STO pri usklajevanju ocenjevanja konkurenčnih pogojev za izvoz v okviru mehanizma za proučitev trgovinske politike;

—	spodbuja pripravo letnega poročila o ovirah za trgovino in naložbe;

—

podpira različne pobude za vključitev tako imenovanih singapurskih vprašanj (naložbe, javna naročila, konkurenca) v novo večstransko agendo in da vztraja pri olajševanju trgovine. Zlasti je treba ponovno poudariti potrebo po večstranskem sporazumu o javnih naročilih in jo po potrebi podpreti z ukrepi nagrajevanja (npr. prenos tehnologije) ali kazni (omejitev dostopa do javnih naročil EU);

—

omejuje izkrivljanje konkurence med državami članicami EU, ko njihova domača podjetja osvajajo tuje trge, in sicer z usklajevanjem politik in ukrepov za spodbujanje in zavarovanje izvoza ter izvozne kredite in s postopnim povezovanjem trgovinskih zbornic in njihovih predstavništev v tretjih državah. S krepitvijo in razvojem evropskih centrov za podporo MSP v tretjih državah, t. i. „evropskih poslovnih centrov“ (European Business Centre  (9)) ter polno operativnostjo delovnih skupin za dostop do trgov (Market Access Teams  (10)) bi EU na tem področju dobila učinkovita orodja;

—	skrbi za spoštovanje pravic intelektualne lastnine v skladu s sporazumom STO o intelektualni lastnini („trgovinski vidiki pravic intelektualne lastnine“ – TRIP), sporazumom proti ponarejanju (ACTA) in dvostranskimi sporazumi;

—	uporabi mehanizme organa STO za reševanje sporov takoj, ko se pojavi potreba, da bi prispevali k razvoju sodne prakse v skladu s stališči in vrednotami Unije.

5.   Učinkovita podpora trgovine za vključujočo strategijo in spodbujanje socialne razsežnosti v trgovini

5.1   Socialna razsežnost globalizacije je še vedno pereče vprašanje, za katerega je dolgoročno treba najti rešitev, ki bo izhajala iz pogajanj v večstranskih forumih in zlasti v STO. Trenutno pa je nujno treba MOD dodeliti status opazovalke pri STO, EU pa mora še naprej poskušati o tem prepričati države, ki temu nasprotujejo. MOD bi poleg tega lahko tudi postopoma vključevali v delo mehanizma za proučitev trgovinske politike držav članic STO, in sicer s prispevki o socialni politiki posameznih držav.

5.2   EESO poudarja, da ima Evropa konstruktivne izkušnje z upoštevanjem socialne razsežnosti v trgovini, ki lahko na mednarodni ravni služijo kot konkretna referenca, ne da bi to bilo mogoče kritizirati kot skriti protekcionizem. Zato si Odbor stalno prizadeva za uvedbo poglavja o trajnostnem razvoju, vključno s socialno razsežnostjo, v vse trgovinske sporazume, upoštevanje temeljnih konvencij MOD v socialnem poglavju, pogojenost pomoči v okviru splošnega sistema preferencialov (SSP) in obstoj evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji.

5.3   Poleg tega nedavnega razvoja so bile pripravljene tudi ocene učinka, ki naj bi s spremenjeno metodologijo omogočile boljše napovedovanje posledic za zaposlovanje in boljšo pripravo spremljevalnih ukrepov. (11) EESO namenja posebno pozornost ustanavljanju odborov za spremljanje, predvidenih v trgovinskih sporazumih, ki jih je podpisala EU, nadzirali pa naj bi socialno in okoljsko razsežnost teh sporazumov.

5.4   Unija in države članice morajo še naprej finančno prispevati k spodbujanju in izvajanju osmih temeljnih konvencij MOD, vendar se morajo zavedati, da ta mehanizem ne more zagotoviti takojšnje odprave težav na področju konkurenčnosti in zaposlovanja v Evropi. Pozorno je treba spremljati tudi pobudo MOD za določitev minimalne ravni socialne zaščite in za podporo programov za dostojno delo, saj to omogoča nove priložnosti za povezavo med trgovino in zaposlovanjem. EESO pričakuje, da se bo skupina G20 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko lotila vprašanja možnih načinov financiranja minimalne ravni splošne socialne zaščite.

5.5   Unija mora glede opredelitve ukrepov za prilagajanje učinkom njenih odločitev na trgovinskem področju v ocenah učinka dati več pomena socialnemu dialogu v posameznih sektorjih. V svoji trgovinski politiki mora izrecno upoštevati tudi posledice horizontalne socialne klavzule (12) iz Lizbonske pogodbe. Pri pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi je treba ohraniti Evropski socialni sklad in ga usmeriti v vprašanja preobrazbe industrije, povezana s spremembami in prestrukturiranjem. Pogoje za dostop do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je treba znižati, da bo do njega upravičenih čim več delavcev, ki so postali žrtve sprememb v industriji, pa tudi v kmetijskem sektorju. Ta sklad bi lahko spodbudil tudi socialno eksperimentiranje.

5.6   EESO priporoča, da se v poglavje o trajnostnem razvoju v sporazumih vključi razsežnost človekovih pravic in spremljevalni ukrepi sporazuma povežejo z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice. Boljše izvajanje vodilnih načel Združenih narodov bo prispevalo k izpolnjevanju ciljev Unije v zvezi s specifičnimi vprašanji človekovih pravic. V skladu s sporočilom o družbeni odgovornosti podjetij (oktober 2011) (13) so ta načela bistveni dejavnik za trgovino in razvoj.

6.   Uresničevanje okoljskih zavez v trgovinski politiki

6.1   Pogajanja o blagu in storitvah iz okolja v okviru kroga pogajanj v Dohi lahko prispevajo k uresničevanju ciljev Unije, povezanih z boljšim dostopom do okolju prijaznega blaga in tehnologij. Za veliko število proizvodov, zlasti za obnovljive vire energije, so tarifne ovire sicer nizke ali zmerne, vendar pa netarifne ovire še vedno resno omejujejo širitev proizvodov. Nov predlog Komisije, ki ga podpira tudi EESO, je, da je treba v STO čim prej doseči ločen sporazum o trgovini z okoljskim blagom in storitvami s tarifnimi in netarifnimi vidiki zaščite.

6.2   Za razvoj zelenega gospodarstva v globaliziranem konkurenčnem okolju in ohranitev vodilne vloge na tem področju bi Evropa v lastnem interesu in v korist podnebja morala obdržati cilj 80-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, na primer z vmesnim ciljem 40 % v letih med 2020 in 2030. Odbor predlaga, da se pripravijo ocene učinka (na konkurenčnost, zaposlovanje in okolje) in organizirajo javne razprave, da bi bilo mogoče napovedati spremembe v letih med 2020 in 2050 ter utrditi napovedi gospodarskih akterjev in državljanov.

6.3   Poleg določitve vmesnega cilja je treba sprejeti zakonodajne in davčne ukrepe za spodbujanje višjih naložb v raziskave in razvoj na področju čistih tehnologij. V skladu z analizo Komisije (14) mora biti uporaba ukrepov „prilagajanja CO2“ na mejah strogo omejena na primere, ko je bila dokazana izguba konkurenčnosti ali selitev virov CO2, pri tem pa je treba upoštevati predpise STO.

6.4   Glede na počasen in negotov napredek načrtov za vzpostavitev sistemov trgovanja z emisijami CO2 v svetu bodo države članice EU še nekaj let med redkimi državami, ki so določile ceno za CO2. Ker bo zaradi sistema trgovanja z emisijami v nekaterih evropskih sektorjih, za katere velja sistem EU za trgovanje z emisijami, v prihodnje obstajalo tveganje selitve virov CO2, Odbor priporoča, da se poleg trenutno brezplačne dodelitve pravic do emisij, ki jo je uvedla Komisija, znatno poveča obseg dolgoročnih naložb v dekarbonizacijo gospodarstva ter oblikuje stabilen in predvidljiv okvir za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja na področju čistih tehnologij, ki jih trenutno še ni mogoče tržiti.

6.5   EESO se strinja, da je treba na področju prometa na svetovni ravni sprejeti cilje in jih določiti v Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), in sicer zmanjšanje emisij za 10 % v zračnem prometu in za 20 % v pomorskem prometu. Odločitev za skupna prizadevanja za zmanjšanje emi90sij vpliva tudi na prometni sektor, saj bo zračni promet po letu 2012 postopoma vključen v sistem EU za trgovanje z emisijami. K temu bi lahko prispevala tudi evropska pobuda za določitev ciljev glede energetske učinkovitosti pomorskega prometa.

6.6   EESO v zvezi z ocenami učinka trajnostnega razvoja ponavlja svoja priporočila iz prejšnjega mnenja, (15) da je treba preučiti sedanji mehanizem. Zlasti je treba z večjo vključenostjo sekretariatov večstranskih okoljskih sporazumov izboljšati obveščanje o okoljskem vplivu trgovinskih politik.

6.7   Čeprav morajo pobude glede standardov in oznak „okolju prijazen“ ali „trajnostni“ znotraj EU ostati zasebne in morajo biti organizirane decentralizirano, pa je nujno potreben skupni okvir za merjenje in ocenjevanje, ki bo v pristojnosti Komisije ali ustrezne agencije.

---

(1)  Glej sporočilo EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 z dne 3. marca 2010, tč. 3.3. Uporaba naših instrumentov zunanje politike.

(2)  Trgovina, rast in svetovne zadeve, COM(2010) 612.

(3)  Mnenje CESE UL C 211 z dne 19.8.2008, str. 82; UL C 318 z dne 29.10.2011, str. 150; UL C 255 z dne 22.9.2010 str. 1.

(4)  UL C 318 z dne 29.10.2011, str. 150.

(5)  UL C 132 z dne 3.5.2011, str. 15; UL C 54 z dne 19.2.2011, str. 20.

(6)  Projekt Evropa 2030, izzivi in priložnosti, poročilo Hermanu Van Rompuyu z dne 9. maja 2010: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/sl_web.pdf.

(7)  UL C 318 z dne 29.10.2011, str. 150; UL C 248 z dne 25.8.2011, str. 55; UL C 218 z dne 23.7.2011, str. 25; UL C 21 z dne 21.1.2011, str. 15; UL C 255 z dne 22.9.2010, str. 1; UL C 128 z dne 18.5.2010, str. 41; UL C 211 z dne 19.8.2008, str. 82

(8)  http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/food-for-everyone-conclusions-en.pdf.

(9)  Na Kitajskem, v Tajski, Indiji in Vietnamu.

(10)  UL C 218 z dne 23.7.2011, str. 25.

(11)  UL C 218 z dne 23.7.2011, str. 19.

(12)  Mnenje EESO Krepitev kohezije EU in bolj usklajena socialna politika EU (še ni objavljeno v UL).

(13)  COM(2011) 681 konč.: Sporočilo Komisije o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14.

(14)  Trgovina kot gonilo blaginje (na voljo samo v angleškem jeziku), SEC(2010) 269: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2010/november/tradoc_146940.pdf.

(15)  UL C 218 z dne 23.7.2011, str. 19.

---