Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

(COM(2010) 775 konč. - 2010/0373 (COD))

2011/C 218/13

Poročevalec: Joachim WUERMELING

Evropski parlament in Sveta sta 18. januarja 2011 in 28. januarja 2011 sklenila, da v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

COM(2010) 775 konč. - 2010/0373 (COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 5. aprila 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 5. maja) s 137 glasovi za, 8 glasovi proti in 19 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira Evropsko komisijo pri vzpostavljanju enotnega območja plačil v eurih (SEPA). Možnost brezgotovinskih nakazil med računi po vsej Evropi s pomočjo enotnih plačilnih postopkov je pomemben korak v smeri dokončanja enotnega evropskega trga.

1.2   EESO hkrati meni, da je treba določene točke predloga direktive, ki ga je objavila Evropska komisija, spremeniti, da se zagotovi nemoten prehod na novo shemo, ki je v interesu potrošnikov in podjetij kot uporabnikov ter bank kot ponudnikov storitev.

1.3   Poleg tega EESO meni, da so predvideni roki za obvezen prehod na plačilne postopke SEPA prekratki. Nemoteno delovanje, varnost in prijaznost do uporabnika bo mogoče zagotoviti samo, če bodo imele finančne institucije dovolj časa za pripravo. Rok za prehod na nove postopke za kreditne prenose ne bi smel biti zgolj eno leto, ampak tri leta od začetka veljavnosti direktive. Rok za prehod na nove postopke za neposredne bremenitve ne bi smel biti samo dve leti po začetku veljavnosti direktive, ampak štiri leta.

1.4   Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, opredeljena v predlagani direktivi, bi bilo treba bistveno oklestiti ali odpraviti, saj bo prilagajanje zahtev za plačilne postopke, opredeljene v direktivi, tehničnemu napredku in razvoju dogodkov na trgu imelo precejšnje praktične posledice. O tem mora odločati zakonodajalec, ki bi moral v zakonodajni postopek vključiti tudi posvetovanje z EESO.

1.5   EESO izrecno pozdravlja določbo v predlogu direktive, po kateri naj bi bilo zaračunavanje večstranskih pristojbin za izmenjavo za posamezno neposredno bremenitev v prihodnje prepovedano. To vnaša jasnost in preglednost v zapletena pogodbena razmerja, na podlagi katerih potekajo plačilni postopki, kar koristi zlasti malim in srednje velikim podjetjem.

2.   Ozadje mnenja

2.1   Dokončanje enotnega območja plačil v eurih je ena od prednostnih nalog Komisije v okviru dokončne vzpostavitve enotnega trga. Uporabniki plačilnih instrumentov lahko z novimi evropskimi postopki SEPA za kreditne prenose in neposredne bremenitve izvršujejo domača in čezmejna brezgotovinska nakazila z uporabo enega samega postopka. To posledično lajša plačila, zmanjšuje upravne stroške in ustvarja prihranke za vse udeležence v trgovanju znotraj Skupnosti, kar velja tako za potrošnike kot tudi podjetja. V prihodnosti bo nove postopke uporabljalo več kot 500 milijonov državljanov in dobrih 20 milijonov podjetij, kolikor jih posluje na enotnem trgu.

2.2   Prvi pomembnejši pravni okvir za shemo SEPA je bil vzpostavljen v zadnjih nekaj letih. Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu je uvedla usklajene pogoje in pravice za uporabnike plačilnih storitev v EU. S tem se je enotni trg odprl za plačilne storitve, mnogoterost nacionalnih sistemov in raznovrstnost postopkov za domača in čezmejna plačila pa zaenkrat ostajata. Kljub vsemu pa je bila vzpostavljena pravna podlaga za uvedbo enotnega postopka za vsa čezmejna plačila.

2.3   Uredba (ES) 924/2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti določa, da morajo biti stroški čezmejnih plačil v osnovi enaki stroškom neposrednih bremenitev v državi članici. Istočasno je bil postavljen temelj za vzpostavitev infrastrukture za plačila SEPA.

2.4   EESO je pripravil mnenji o obeh zakonodajnih postopkih (1). Ob tem je pozdravil namen, da se po uvedbi eura vzpostavi tudi enotno območje plačil v eurih.

2.5   V okviru plačilnega prometa banke ponujajo kreditne prenose SEPA od 28. januarja 2008 dalje. Od novembra 2009 čas izvršitve plačila ne sme trajati dalj kot tri bančne delovne dni. Od leta 2012 naj bi bil čas izvršitve plačila skrajšan na en bančni delovni dan.

2.6   Neposredne bremenitve v okviru SEPA so možne od 2. novembra 2009. Predvidena sta dva postopka: osnovni sistem neposrednih bremenitev SEPA kot običajni postopek (SEPA Core Direct Debit) in sistem neposrednih bremenitev SEPA med podjetji (SEPA Business to Business Direct Debit) kot postopek za plačilni promet med poslovnimi partnerji. Od novembra 2010 morajo vse banke omogočati osnovni sistem neposrednih bremenitev SEPA.

2.7   Uporaba plačilnih postopkov SEPA je zaenkrat še omejena. Na začetku leta 2011, torej tri leta po uvedbi sistema SEPA, je delež kreditnih prenosov v okviru SEPA znašal okrog 4 odstotke. Če bo šlo tako naprej, bo minilo več kot 25 let, preden bodo prišle prednosti sistema SEPA povsem do izraza.

2.8   Evropska komisija meni, da je napredek, dosežen na podlagi tega povsem tržnega pristopa k projektu SEPA, nezadosten. Zato sedaj predlaga zakonodajne ukrepe, katerih cilj je pravno zavezujoča uvedba plačilnih instrumentov SEPA. Obstoječe nacionalno določene instrumente naj bi do določenega datuma zamenjali plačilni postopki SEPA.

2.9   Evropska komisija je naročila izdelavo izračunov, ki kažejo, da bodo morale na strani ponudbe banke odpisati 52 milijard EUR za prehod na plačilne postopke SEPA. Po drugi strani izračuni kažejo, da bo prehod na strani povpraševanja uporabnikom prinesel koristi v obliki nižjih cen in operativnih prednosti.

2.10   Predlog Evropske komisije z dne 16. decembra 2010 torej določa končne datume, ko bodo plačilni instrumenti SEPA v celoti zamenjali nacionalno določene instrumente, ki se uporabljajo za kreditne prenose in neposredne bremenitve. Po začetku veljavnosti uredbe v državah članicah euroobmočja bodo nacionalno določeni kreditni prenosi možni še 12 mesecev, nacionalno določene neposredne bremenitve pa 24 mesecev.

2.11   Ena pomembnejših razlik med prenosi in neposrednimi bremenitvami v okviru SEPA ter obstoječimi nacionalno določenimi postopki je ta, da bodo morali potrošniki in podjetja namesto nacionalne oznake vrste banke in številke računa tudi za domača plačila uporabljati mednarodno številko bančnega računa (IBAN) in bančno identifikacijsko kodo (BIC). IBAN je standardizirana mednarodna številka bančnega računa, sestavljena iz največ 34 znakov. BIC je mednarodna oznaka finančne institucije, sestavljena iz največ 11 znakov.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO podpira predlog Evropske komisije. Predlagana uredba je bistven korak v smeri uresničitve pravilno delujočega enotnega območja plačil v eurih.

3.2   Enotni trg je eno glavnih gonil gospodarske rasti v EU. Uvedba eura je bila pomemben korak, ki je državam članicam omogočil skupno rast. EESO zato meni, da projekt uspešne vzpostavitve vseevropskega enotnega območja plačil ni nič drugega kot logičen razvoj dogodkov.

3.3   Kljub temu pa se mu zdi, da predlagana uredba določa preveč ambiciozne roke za zamenjavo nacionalno določenih plačilnih postopkov. Odločilnega pomena mora biti uspešna uresničitev projekta in ne hitrost izvedbe. Vprašanje plačilnega prometa ni zelo občutljivo zgolj za potrošnike, temveč tudi za vse druge gospodarske subjekte. Podobno kot pri uvajanju eura se je treba na prehod pripraviti na najboljši možen način, vključno s preskusi, poskusnimi obdobji, informacijskimi kampanjami itn., da se izključijo možnosti izpada storitev, okvar, napačno nakazanih plačil, izgube nakazanih zneskov itd. Za to mora biti na voljo dovolj časa. EESO zato svari pred pretirano naglico, ki bo lahko ogrozila uspeh projekta v javnosti. Hkrati je treba upoštevati, da bi predolgo predhodno obdobje lahko povzročilo dodatne stroške.

3.4   Poleg tega niso rešena vsa vprašanja, da bi lahko zagotovili nemoten prehod na plačilne postopke SEPA. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je veliko odprtih vprašanj mogoče rešiti samo med udeleženci v projektu SEPA na nacionalni ravni. Zlasti je treba najti pravo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, tj. med interesi bank in interesi uporabnikov.

3.5   Tako potrošniki kot podjetja se pogosto sprašujejo, zakaj je treba zaradi sheme SEPA opustiti uveljavljene nacionalno določene postopke. Vsi akterji zaupajo nacionalno določenim postopkom, v katerih se že dolga leta uporabljajo stare številke računov in oznake bank. Dejstvo je, da novi plačilni postopki SEPA poenostavljajo čezmejne kreditne prenose in neposredne bremenitve. Vendar bo SEPA postala obvezna tudi za nacionalne transakcije, ki so najštevilnejše. V zvezi s tem se od Evropske komisije in bank zahteva, da bolje predstavijo prednosti plačilnih postopkov SEPA tako z vidika hitrosti kot stroškov.

3.6   Uspeh projekta SEPA bo precej odvisen od tega, kako bo sprejet med potrošniki in gospodarstveniki. Zato je treba najprej povečati seznanjenost s plačilnimi instrumenti SEPA in njihovimi sestavinami IBAN in BIC. Finančni sektor mora v zvezi s tem izvesti intenzivno informacijsko kampanjo. Dosedanja prizadevanja nekaterih držav članic na tem področju niso bila zadostna. Zahteve v zvezi z novimi produkti SEPA zato niso dovolj znane ne samo med različnimi segmenti prebivalstva, ampak tudi med mnogimi malimi in srednje velikimi podjetji.

3.7   Oznako IBAN, ki je lahko sestavljena iz največ 34 znakov, bi lahko naredili prijaznejšo do uporabnika z vključitvijo ločila (razmika, vezaja, novega polja) med vsako skupino štirih znakov. Upoštevati je treba, da imajo lahko zlasti starejši uporabniki težave z novimi podatki in številkami. Banke bi zato morale zagotoviti pomoč za uporabnike, na primer v obliki programov za pretvorbo podatkov.

3.8   Nove plačilne instrumente je treba tudi ustrezno preizkusiti. To doslej ni bilo možno pri vseh produktih SEPA, saj so denimo neposredne bremenitve po shemi SEPA širšemu prebivalstvu na razpolago od novembra 2010, ko so jih morale banke začeti obvezno uporabljati. Samo praktična uporaba bo udeleženim akterjem (bankam in uporabnikom) omogočila, da ugotovijo in odstranijo težave pri uvajanju in naknadne ovire pri izvajanju. Z ustrezno dolgimi uvajalnimi obdobji je treba zagotoviti predvsem samodejno izvajanje novih plačilnih postopkov SEPA, ki bodo tako postali zanimivi za množice.

3.9   EESO meni, da mora obvezno uvajanje plačilnih postopkov SEPA iti z roko v roki z ustreznimi varnostnimi ukrepi, hkrati pa je treba zagotoviti praktično uporabnost postopkov, zlasti v primeru množičnega poslovanja. Plačnik, prejemnik plačila in ponudnik plačilnih storitev morajo imeti jamstvo, da bodo plačila izvedena pravilno, točno in zanesljivo.

3.10   Nenazadnje se lahko pri prehodu na plačilne postopke SEPA pojavijo težave pri izvajanju na nacionalni ravni. Tako na primer v Nemčiji, državi z daleč največjo uporabo neposrednih bremenitev v celotni EU, še ni jasno, ali bo možno obstoječa pooblastila za neposredne bremenitve uporabljati tudi za neposredne bremenitve SEPA. V zvezi s tem je treba najti učinkovito in pravno varno rešitev, ki ne bo po nepotrebnem postavljala v neugoden položaj potrošnikov ali podjetij. Bilo bi nesprejemljivo, če bi bilo treba vsem potrošnikom poslati dopis in jih prositi za nova pooblastila. To bi povzročilo nesorazmerne velike upravne obremenitve in stroške. Od poplave dopisov poslovnih partnerjev pa potrošniki ne bi imeli nikakršnih koristi.

3.11   Poleg tega bi se bilo treba pri oblikovanju plačilnih postopkov pogosteje posvetovati z uporabniki na evropski in nacionalni ravni. To ne velja zgolj za sedanjo fazo uvajanja plačilnih instrumentov SEPA, ampak tudi za nadaljnji razvoj postopkov. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta z ustanovitvijo Sveta SEPA naredili prvi korak v smeri boljšega vključevanja uporabnikov v razvojni proces. Žal uporabniki, zastopani v Svetu SEPA, ne predstavljajo ustrezno vseh akterjev v projektu SEPA. Zato bi bilo koristno, če bi znotraj Sveta SEPA ustanovili paritetno strokovno skupino s predstavniki ponudnikov in uporabnikov, ki bi opredelila potek nadaljnjega tehničnega razvoja plačilnih postopkov SEPA.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Člen 5(1) in (2) – Ustrezni roki za prehod na SEPA

4.1.1   EESO meni, da so roki, ki jih Evropska komisija predlaga za dokončen prehod na plačilne postopke SEPA, prekratki. Najprej je treba zagotoviti, da bodo novi produkti SEPA enako učinkoviti in varni kot obstoječi nacionalno določeni plačilni postopki.

4.1.2   Rok za prehod na nove postopke za kreditne prenose sredstev ne bi smel biti zgolj eno leto, ampak tri leta od začetka veljavnosti direktive.

4.1.3   Rok za prehod na nove postopke za neposredne bremenitve ne bi smel biti samo dve leti po začetku veljavnosti direktive, ampak štiri leta.

4.1.4   Daljši roki so potrebni predvsem zato, da se pridobi zaupanje potrošnikov v nove plačilne postopke SEPA. Stopnjo poznavanja sheme SEPA je treba povečati. To zlasti velja za poznavanje oznak IBAN in BIC. Poleg tega je treba okrepiti tudi prizadevanja za ponazoritev prednosti, ki jih prinaša SEPA. Novi produkti se morajo v praksi izkazati kot učinkoviti in varni. Rešiti je treba tudi probleme na nacionalni ravni, kot je pretvorba pooblastil.

4.1.5   Z vidika podjetij so daljši roki zaželeni zaradi mukotrpnega spreminjanja postopkov. Podjetja morajo zagotoviti dodatne naložbe in ustrezno prilagoditi svoje delovne prakse in poslovne sisteme. To vključuje na primer prilagoditev celotne zbirke podatkov o strankah za uporabo na podlagi IBAN in BIC. Evropska komisija je v oceni učinka izjavila, da investicijski cikel za sisteme IT v podjetjih običajno traja od tri leta do pet let.

4.2   Člen 5(4 i). Člen 5(4) v povezavi s členom 12 – Preprečitev prevelikega prenosa pristojnosti

4.2.1   EESO meni, da mora ključne odločitve o nadaljnjem razvoju sheme SEPA v prihodnje še naprej sprejemati evropski zakonodajalec v sodelovanju s posvetovalnimi organi, vključno z EESO. Splošno pooblastilo Evropske komisije za sprejetje delegiranih aktov, ki omogočajo prilagajanje tehničnih zahtev tehničnemu in tržnemu razvoju, gre po mnenju Odbora predaleč. Celo male spremembe postopkov za evropske plačilne transakcije imajo lahko velik vpliv na potrošnike, podjetja in ponudnike plačilnih storitev, zaradi česar jih je treba temeljito proučiti in o njih odločati v skladu z ustreznim zakonodajnim postopkom.

4.2.2   Člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se pooblastilo lahko prenese za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta.

4.2.3   Zahteve, ki veljajo za kreditne prenose in neposredne bremenitve SEPA, navedene v prilogi k predlagani uredbi, so ključna merila za prihodnje produkte SEPA. Celo male spremembe teh zahtev imajo lahko velik vpliv na tehnične postopke, v skladu s katerimi ravnajo ponudniki plačilnih storitev in uporabniki. Na koncu seznama zahtev je tudi zahteva po ukinitvi nacionalno določenih postopkov, saj ti ne izpolnjujejo več zahtev SEPA. Spremembo zahtev brez zadostne vključitve Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba zato zavrniti.

4.3   Člen 6 – Jasnost prihodnje strukture stroškov

4.3.1   EESO pozdravlja določbo, po kateri naj bi bile večstranske pristojbine za izmenjavo za neposredne bremenitve v prihodnosti prepovedane. Zagotoviti je treba, da bodo v prihodnosti pristojbine pregledne in da jih bo mogoče jasno povezati s konkretnimi storitvami, ki jih opravljajo banke.

4.3.2   Evropska komisija že od samega začetka projekta poudarja, da novi plačilni postopki SEPA ne smejo biti dražji od starih nacionalno določenih postopkov. EESO se v celoti strinja s to zahtevo in poziva Komisijo, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da novi plačilni postopki SEPA ne bodo dražji od starih nacionalno določenih postopkov, in sicer tako, da zviša nacionalne pristojbine, kakor je bilo storjeno pri uvedbi eura. V nasprotnem primeru ni mogoče zagotoviti, da bodo udeleženi akterji, zlasti potrošniki, sprejeli nove plačilne postopke. Poleg tega večstranske pristojbine niso praksa v vseh državah euroobmočja. Zato bi bilo povsem napačno, če bi se te pristojbine v posamezne države euroobmočja uvedle skupaj s plačilnimi postopki SEPA.

4.3.3   EESO poleg tega poudarja, da je treba za neposredne transakcije, ki jih izvajalec plačilnih storitev ne more pravilno izvesti, ker je bil plačilni nalog zavrnjen, odklonjen, vrnjen ali razveljavljen (R transakcije), potrošnikom zaračunati večstransko pristojbino za izmenjavo samo takrat, kadar na njihovih računih v trenutku, ko zapade plačilo z neposredno bremenitvijo, ni zadostnih sredstev. V vseh drugih primerih takšno pristojbino plača prejemnik plačila. Prejemniku plačila, njegovi banki ali banki plačnika se ne sme dovoliti, da na plačnika prenese pristojbine za R transakcije, ki jih plačnik ni povzročil.

(1)  UL C 318 z dne 23.12.2006, str. 51, in. UL C 228 z dne 22.9.2009, str. 66.