23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/1

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o učinku gospodarske in finančne krize na razporeditev delovne sile po proizvodnih sektorjih s posebnim poudarkom na MSP

(raziskovalno mnenje)

2011/C 218/01

Poročevalec: g. PEZZINI

Soporočevalec: g. HAVLÍČEK

Stalni predstavnik Republike Madžarske pri Evropski uniji, Péter GYÖRKÖS, je 15. novembra 2010 v imenu prihodnjega madžarskega predsedstva Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosil za raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Učinek gospodarske in finančne krize na razporeditev delovne sile po proizvodnih sektorjih s posebnim poudarkom na MSP.

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 4. aprila 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 4. maja) s 153 glasovi za, 5 glasovi proti in 11 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO pozdravlja pozornost, ki jo madžarsko predsedstvo posveča učinku sedanje gospodarske in finančne krize na razporeditev delovne sile po proizvodnih sektorjih, pri čemer poudarja pomen malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ta tema je dejansko zelo pomembna za organizirano civilno družbo.

1.2   EESO tudi poudarja, da se je že večkrat imel možnost izreči o problematiki MSP, ki so poleg javnega sektorja in socialnega gospodarstva povezovalno tkivo gospodarstva in zaposlovanja v Evropi.

1.3   Posledice svetovne gospodarske in finančne krize so močno prizadele MSP, čeprav so se nanjo pogosto odzvala z veliko prožnostjo in zagotavljanjem inovativnih rešitev.

1.4   EESO meni, da bi EU poleg dajanja načelnih izjav lahko tudi več storila za podporo MSP. Zdaj je resnično nujno, da EU sprejme usklajene in povezane ukrepe, usmerjene v vrsto prednostnih nalog, podpre izboljšanje pogojev delovanja notranjega trga in se osredotoči tudi na internacionalizacijo MSP.

1.4.1   Med prednostne ukrepe EESO uvršča razvoj potenciala novih podjetnikov, zlasti podjetnic, zaposlovanje mladih in podporo vodilni pobudi Mladi in mobilnost.

1.4.2   EESO priporoča redno organiziranje letne konference o MSP, na kateri bi ocenili položaj evropskih MSP, zlasti z vidika zaposlovanja. Takšna vzorčna konferenca bi morala povezati različne nacionalne in evropske poklicne organizacije ter vse evropske institucije.

1.5   EESO zlasti poziva k izvedbi časovnega načrta, da se nemudoma zagotovijo pogoji za razvoj novih inovativnih podjetij in podpora obstoječim MSP, s čimer bi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, potrebnih za izhod iz krize, in k oživitvi trajnostne rasti. Predvidene ukrepe je treba načrtovati na evropski, nacionalni in regionalni ravni, v proces pa vključiti tako komercialna in nekomercialna podjetja kot tudi podjetja socialnega gospodarstva. Poleg časovnega načrta je treba predvideti tudi usposabljanje brezposelnih in mladih, da se jim zagotovi dostop do novih delovnih mest.

1.5.1   EU bi lahko v soglasju z državami članicami podprla uporabo strukturnih skladov za podporo MSP v konvergenčnih regijah.

1.6   Po mnenju EESO je treba pospešiti proces internacionalizacije MSP z zagotovitvijo boljšega dostopa MSP do novih trgov, s čimer bi se povečale njihove zmogljivosti ustvarjanja novih delovnih mest.

1.6.1   Za dostop do novih trgov je treba najprej predvideti trdne trgovinske sporazume, ki bi določali enostavne protokole o postopkih, ki bi jih lahko neposredno uporabljala MSP.

1.7   EESO meni, da je bistvenega pomena razširjati podjetniško kulturo in iniciativnost v okolju, ki podpira podjetnike, se zaveda tveganj na trgu in ceni človeški kapital.

1.8   Spodbujati je treba usposabljanje, prenos znanj in kvalifikacij, nove delovne metode in sposobnost prilagajanja spremembam, še zlasti v času krize, da se ohranijo delovna mesta in poveča vloga zaposlenih pri krepitvi podjetij.

1.9   EESO poudarja pomen javnih naročil, ki upoštevajo socialne in okoljske standarde, kot sredstva podpore za preživetje podjetij in ohranitev lokalnih delovnih mest. Načelo „najprej pomisli na male“ bi morali nujno upoštevati v obdobju sedanje krize, ko je ogroženo veliko število delovnih mest: s pravilno, odgovorno in premišljeno uporabo javnega povpraševanja bi morali spodbuditi odprto konkurenco in inovacije.

1.10   Po mnenju EESO je treba okrepiti grozde in sektorske skupine MSP. Izmenjava pogodb in znanj med velikimi in malimi podjetji s pomočjo mrež bi omogočila inovativne preskoke, zlasti na sektorski ravni.

1.11   EESO predlaga, naj se s tehnološkega vidika ter z vidika zaposlovanja, naložb in optimizacije človeških virov bolje usklajuje oblikovanje vodilnih pobud na sektorski ravni, da bi v čim večji meri izkoristili njihov potencial.

1.12   Priznati je treba potrebo po razvoju novih finančnih mehanizmov. EESO meni, da so se finančni izzivi in drugi dejavniki krize za MSP zaradi nezmožnosti načrtovanja novih ukrepov močno povečali, zato je treba okrepiti instrumente, kot so Jeremie, Jasper in Jessica.

1.13   Po mnenju EESO bi Komisija morala spodbuditi nadzor kakovosti obstoječe zakonodaje in s tem dati zgled državam članicam, da bi zmanjšali kumulativne učinke zakonodaje ter omejitve in stroške.

1.14   EESO meni, da bi morali izvesti predhodno oceno novih zakonodajnih predlogov in sicer v okviru ocene učinka na operativni ravni, na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi predvideli njihov učinek na konkurenčnost.

1.15   EESO Komisijo poziva, naj sprejme več ukrepov za spodbujanje tehnologij z nizkimi emisijami CO2 in zelenega gospodarstva, ki so vir novih in bolj kakovostnih delovnih mest.

1.16   Podpreti in spodbujati bi bilo treba širitev mednarodnih mrež, zlasti na sektorski ravni, za akterje na področju ustvarjalnosti in inovativnosti. Zato predlaga, da mreža „Enterprise Europe Network“ ne opravlja zgolj nalog splošnega obveščanja in svetovanja, temveč tudi sektorske naloge in da se ji dodelijo upravne naloge službe, kjer je mogoče urediti vse na enem mestu.

1.17   EESO poziva, naj se čim prej sprejme evropski statut MSP in na ravni držav članic uveljavi Akt za mala podjetja (Small Business Act), o čemer se je Odbor že izrekel.

2.   Uvod

2.1   Z gospodarsko krizo leta 2008 se je pozitiven trend, ki so ga med letoma 2002 in 2008 zabeležila MSP, nenadoma prekinil in v obdobju 2009–2010 je bilo po ocenah izgubljenih 3,25 milijona delovnih mest (1).

2.2   Stopnja brezposelnosti v EU je bila leta 2010 9,6-odstotna, še posebej visoka pa je bila v sektorjih javne uprave, prometa in telekomunikacij. V maloprodajnem sektorju in proizvodni industriji se je stopnja zaposlenosti nekoliko povečala, trg dela mladih, starih od 15 do 24 let, pa je še naprej pod pritiskom s stopnjo brezposelnosti približno 21 %, kar je najvišja stopnja od začetka krize.

2.2.1   Poleg tega je gospodarska kriza, pa tudi dejavniki, kot so globalizacija, tehnološki napredek, staranje prebivalstva in postopen prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in trdnih delcev, bistveno prispevala k hitrim spremembam glede potrebnih kvalifikacij ter znanj in veščin na trgu dela ter k velikemu številu novih poklicev.

2.3   Zdi se, da se zaradi recesije na sektorski ravni zdaj vse bolj uveljavlja trend preusmerjanja delovnih mest iz primarnih in temeljnih gospodarskih panog v storitveni sektor. Kot kažejo napovedi, se bo znatno zmanjšalo število delovnih mest v primarni industriji in kmetijstvu, v obdobju 2010–2020 pa se pričakuje izguba delovnih mest v proizvodni industriji. Število delovnih mest naj bi se povečalo v storitvenem sektorju, zlasti na področju storitev za industrijo in tržnih storitev, pa tudi na področju distribucije, prometa ter hotelirstva, gostinstva, turizma, zdravstva, izobraževanja in varnosti.

2.4   Glede strokovnih profilov bi se moral do leta 2020 uveljaviti in povečati trend spodbujanja srednje in visokokvalificirane delovne sile (40 %), tj. vodstvenih delavcev ter samostojnih in tehničnih poklicev; to so delovna mesta, ki zahtevajo visoko stopnjo znanj in sposobnosti.

2.4.1   Najbolj naj bi se število delovnih mest zmanjšalo za manj kvalificirane zaposlene. Zdi se, da delovna mesta v sektorjih, ki proizvajajo investicijsko blago, bolj ogrožajo splošne gospodarske krize, saj so zanje sposobnosti še posebej pomembne – pogosto so za delo v teh sektorjih potrebne posebne sposobnosti.

2.5   Odbor je že večkrat poudaril (2), da „je pomen malih in srednje velikih podjetij (MSP) za gospodarstvo Evropske unije splošno priznan“, ter opozoril (3) na naslednje: „Ker gospodarska proizvodnja, inovacije in zaposlovanje vse bolj slonijo na MSP, mora biti spodbujanje podjetniškega duha med mladimi pomembna naloga.“

2.6   V EU je več kot 20 milijonov samostojnih podjetij – od teh je 99 % MSP z manj kot 250 zaposlenimi. Večina teh podjetij (92 %) so mikropodjetja z manj kot 10 zaposlenimi. Poleg tega MSP predstavljajo 67 % delovnih mest v EU (4). Številna od teh MSP so krizo preživela zgolj zahvaljujoč zavezanosti zaposlenih.

2.7   Treba je tudi upoštevati, da obstajajo številne ovire, kot so:

—	okolje, ki ni naklonjeno razvoju in kulturi podjetništva;

—	težave pri dostopu do posojil;

—	težave glede internacionalizacije in dostopa do trgov;

—	nezadovoljiv prenos znanj in sposobnosti upravljanja ter

—	pomanjkljivo varstvo pravic intelektualne lastnine.

To bi lahko oviralo nastanek nove kulture podjetništva ter ustanavljanje in hiter razvoj inovativnih MSP, pa tudi izvajanje politike polne zaposlenosti.

2.8   Leta 2009 je bilo število velikih podjetij, v katerih se je delež delovnih mest zmanjšal, dvakrat večje kot število malih podjetij in trikrat večje kot število mikropodjetij. To potrjuje dejstvo, da so mikropodjetja in mala podjetja sposobna prevzeti stabilizacijsko vlogo gospodarskih ciklov.

2.9   Na razvoj trga dela v EU pa še vedno močno vplivajo znatne razlike med državami z nesprejemljivo visokimi stopnjami brezposelnosti mladih. Povprečna stopnja brezposelnosti v EU v obdobju 2010–2011 je sicer dosegla kritično raven nad 10 %, vendar je razporeditev delovne sile po gospodarskih sektorjih, območjih in predvsem po starostnih skupinah veliko večji razlog za zaskrbljenost.

2.9.1   Najnovejše poročilo o zaposlovanju v Evropi leta 2010 navaja, da so mladi glavne žrtve krize; stopnja brezposelnosti v starostni skupini od 15 do 24 let v nekaterih državah znaša 30 % in več.

2.10   Ugotovitve na podlagi analize gibanja razporeditve evropske delovne sile po posameznih sektorjih (5), vključno z razporeditvijo po starosti, spolu in vrsti podjetja, so naslednje:

—	splošna stopnja zaposlenosti v EU-27 (6) se je z 62,2 % v letu 2000 zvišala na 64,6 % v letu 2009;

—	stopnja zaposlenosti mladih (7) se je v istem obdobju znižala s 37,5 % na 35,2 %;

—	stopnja zaposlenosti žensk se je na splošno povišala s 53,7 % na 58,6 %, v primeru mladih žensk pa se je znižala s 34,1 % na 33,1 %;

—	stopnja zaposlenosti v EU-27 se je v industrijskem sektorju s 26,8 % v letu 2000 znižala na 24,1 % v letu 2009;

—	stopnja zaposlenosti v storitvenem sektorju se je s 65,9 % v letu 2000 zvišala na 70,4 % v letu 2009;

—	stopnja zaposlenosti v kmetijstvu se je s 7,3 % v letu 2000 znižala na 5,6 % v letu 2009.

2.11   Podatki kažejo, da je položaj v EU-15 nekoliko boljši, tako glede splošne stopnje zaposlenosti (povišanje s 63,4 % na 65,9 %) kot tudi glede stopnje zaposlenosti žensk (povišanje s 54,1 % na 59,9 %).

2.12   Eden od ciljev pobude Mladi in mobilnost je mladim obeh spolov zagotoviti boljše sposobnosti in nove kvalifikacije, čeprav se zdi ta cilj morda skromen glede na obsežnost problematike in ga je treba dopolnjevati z drugimi pobudami za oblikovanje novih dejavnosti in ustanavljanje novih podjetij.

2.13   Odbor je zlasti s pomočjo posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) imel možnost pripraviti mnenja o učinku krize z vidika zaposlovanja v proizvodnem sektorju, avtomobilski, tekstilni, kovinskopredelovalni in letalski industriji, v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, pomorski in ladjedelniški industriji, premogovniškem in jeklarskem sektorju ter v sektorju električnih gospodinjskih aparatov in drugih sektorjih, na primer v gozdarskem, kmetijskem in storitvenem sektorju.

2.14   V vseh sektorjih so poleg velikih podjetij opazno prisotna MSP, na primer v proizvodnem sektorju (od 2 376 000 evropskih podjetij je 2 357 000 MSP), v gradbenem sektorju (2 914 000 MSP od skupno 2 916 000), v veleprodajnem in maloprodajnem sektorju, na področju popravil avtomobilov in motorjev ter v sektorju potrošniškega blaga za gospodinjstva (skupaj 6 491 000 MSP od 6 497 000 vseh podjetij), pa tudi v sektorju nepremičninskih storitev ter v gostinskem, hotelirskem in prometnem sektorju.

2.15   EESO poudarja popolno komplementarnost velikih, srednje velikih in malih podjetij, ki se pogosto kaže v kakovostnem podizvajanju, učinkoviti eksternalizaciji in ustvarjanju inovativnih odcepljenih podjetij.

2.16   Možnost ustvarjanja novih delovnih mest kot sredstvo za spoprijemanje s krizo in podporo trajnostni in konkurenčni gospodarski rasti po zaslugi MSP v javnem in zasebnem sektorju ter socialnega gospodarstva, je še zlasti zanimiva za določena področja storitev: (8)

—	odcepljena podjetja na področju raziskav in razvoja,

—	sektor informacijske tehnologije in z njo povezanih dejavnosti,

—	dejavnosti vzdrževanja in restavriranja stavbnega fonda,

—	pomožne dejavnosti pri finančnem posredovanju,

—	sektor hotelirstva in gostinstva,

—	sektor turizma in kulture,

—	sektor pošt, telekomunikacij in prometa,

—	sektor oskrbe z elektriko, plinom in vodo,

—	sektorji, zajeti v pobudi o vodilnih trgih: e-zdravje, trajnostna gradnja, zaščitni tekstil, bioproizvodi, recikliranje, obnovljiva energija in zeleno gospodarstvo.

2.17   Glede geografske porazdelitve prispevka MSP k dodani vrednosti in zaposlovanju v EU v obdobju 2002–2007 opazimo, da pri zaposlovanju ni velikih razlik, pri dodani vrednosti pa se njihov prispevek zelo razlikuje med EU-12 in EU-15, saj je produktivnost dela v primerjavi z velikimi podjetji višja v novih kot v starih državah članicah.

2.18   Poleg tega, da ustvarjajo dodatna delovna mesta, MSP v veliki meri prispevajo tudi k dinamiki gospodarstva in njegovim zmogljivostim na področju inovacij, saj so pomembni prenašalci znanstvenih in tehnoloških dognanj v prakso s pomočjo prenosa in trženja idej in odkritij. Pri tem je treba poudariti, da na evropski ravni novi pristopi, napovedani v načelih „misli najprej na male“ ali v Aktu za mala podjetja, še niso bili v celoti uresničeni, zlasti ne na regionalni in nacionalni ravni.

2.19   Po mnenju Odbora bi bilo treba izkoristiti „inovacijske skupine (‚grozde‘) MSP z velikim razvojnim potencialom“ za sprožanje tehnoloških preskokov s pomočjo mrežnih sistemov, ki bi lahko na trg hitro uvajali visokokakovostne izdelke in prinesli veliko koristi.

2.20   Ključni element krepitve razvoja in konkurenčnosti MSP je spodbujanje njihove internacionalizacije na svetovnih trgih in razvijanje njihovega potenciala na notranjem trgu z zagotavljanjem enakopravnih pogojev konkurence in delovanja.

2.21   Medtem ko MSP v povprečju ustvarijo 50 % nacionalnega BDP, je njihov povprečni delež v izvozu iz EU zgolj 30 %, četudi je njihov prispevek pogosto le v vmesnih členih globalne vrednostne verige.

2.22   Poleg tega se je pogosto poudarjalo, da je potreben enostavnejši dostop do posojil. EU je v času krize podprla vlade, finančne ustanove in velika podjetja, le malo ali skoraj nič pa si ni prizadevala za spodbujanje MSP in ustvarjanje produktivnih in trajnih delovnih mest na lokalni ravni. Treba bi bilo okrepiti programe, kot so Jeremie, Jessica ali Jasper.

2.23   EESO meni, da bi morale vlade EU odločno podpreti:

—	nacionalne in regionalne programe podpore podjetništvu,

—	instrumente za ohranjanje dejavnosti MSP,

—	razvoj novih dejavnosti, povezanih s pametnimi proizvodi in storitvami,

—	zmanjšanje upravnih obremenitev,

—	usposabljanje nezaposlenih in mladih, da se jim zagotovi dostop do novih delovnih mest,

—	stalno usposabljanje in izobraževanje delavcev,

—	socialni dialog,

—	boljši dostop do programov EU, s posebnim poudarkom na financiranju MSP,

—	boj proti davčnim utajam in delu na črno,

—	zmanjšanje in poenostavitev upravnih bremen z večjim uveljavljanjem enotnih okenc in sektorskih mrež.

2.24   EESO zlasti priporoča, da se pospeši revizija, ki je v teku, da bi olajšali dostop do programov EU za raziskave in inovacije.

2.25   Vrzeli na trgu je treba zapolniti s spodbujanjem ustvarjanja stalnih delovnih mest, razvijanjem podjetništva, inovacijami, zagotavljanjem trajnostne gospodarske rasti, s pomočjo svežnjev dinamičnih ukrepov, ki bodo upoštevali in spremljali nastajanje podjetij, njihov razmah in izhod iz trga v pogojih, ki bodo ustrezno jasni in pregledni.

3.   Ugotovitve

3.1   EESO pripravlja to raziskovalno mnenje na zaprosilo madžarskega predsedstva. V njem preučuje vprašanje učinka sedanje gospodarske in finančne krize na delavce in njihovo razporeditev v različnih proizvodnih sektorjih, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih.

3.2   EESO meni, da mora Evropa – če hoče najti izhod iz krize in igrati glavno vlogo v procesu globalizacije – takoj začeti s skupnim, skladnim in usklajenim ukrepanjem, osredotočenim na vrsto prednostnih nalog, ki bo preseglo zgolj namero in bo dejansko v korist izboljšanja pogojev dela, tako na notranjem kot na svetovnih trgih, ter spodbujalo inovativnost malih in srednje velikih podjetij, dalo nov zagon podjetništvu, znalo odkriti nove načine izobraževanja zaposlenih ter jih usposobiti, trg dela pa prilagoditi novim izzivom.

3.3   Za popolno uresničitev njihovega pozitivnega prispevka k zaposlovanju – tudi v novem okviru globalizacije in kljub mednarodni krizi, ki jo doživljajo industrializirane države – se morajo MSP razvijati v okolju, ki bo v vseh pogledih pravično, predvsem pa je treba:

—	izdelati časovni načrt za vzpostavitev želenih razmer, da bi MSP lahko celovito prispevala k ustvarjanju delovnih mest,

—	razvijati sposobnosti inovacij MSP in podpirati mreže, proizvodna okrožja, storitve in tehnološke parke (9),

—	zagotavljati dostop do zunanjih trgov, financiranja in krepitve zavarovanj in jamstev za plačila v mednarodnem poslovanju,

—	predvideti pametne strukture gospodarske podpore trgom (10) in zagotoviti popolnoma vzajemno odprtost evropskega trga in tujih trgov,

—	zagotoviti upoštevanje socialnih in okoljskih predpisov ter predpisov o industrijski in intelektualni lastnini,

—	sprejeti ukrepe proti nesimetričnemu obveščanju o dostopu do kreditov z zagotavljanjem ustrezne ponudbe kreditov, posojil in dostopa do tveganega kapitala,

—	vzpostaviti sisteme stalnega usposabljanja, tako za razvijanje podjetništva in upravljanje podjetij kot za pridobivanje kvalificirane delovne sile v okviru prožne varnosti, o kateri se pogajajo socialni partnerji,

—	na nacionalni in na evropski ravni ohranjati socialni dialog, ki bo priznaval posebnost MSP in jim zagotavljal ustrezno zastopanost na ravni Unije, pa tudi dialog, ki bo socialnim partnerjem omogočal, da se ustrezno odzivajo na posledice krize,

—	boriti se proti sivi ekonomiji in krepiti politiko konkurence v razmerju do državnih pomoči.

3.4   EESO meni, da je treba racionalizirati in poenostaviti upravne in zakonske obveznosti, ki se nanašajo na ustanavljanje podjetij, zlasti na ravni držav članic. S tem bi omogočili, da bi obstoječa podjetja lahko izkoristila tehnološko in tržno odprtost za svoj razvoj in da bi nova MSP lahko ustvarjala nova delovna mesta, pri čemer bi v celoti in konkretno upoštevali načelo „misli najprej na male“ in Akt za mala podjetja.

3.4.1   Treba je sprejeti tudi statut evropskih MSP in preučiti vprašanje evropske zadruge, da bi povečali njeno razširjenost.

3.5   Olajšati bi bilo treba proces internacionalizacije MSP s povečanjem udeležbe podjetij v raziskovalnih partnerstvih in zagotavljanjem dostopa MSP na zunanje trge.

3.5.1   Ta cilj bi bilo treba uresničevati tudi s strategijo, ki bi spodbujala vzpostavljanje mednarodnih mrež glavnih akterjev v sektorju ustvarjalnosti in inovativnosti: vodilnih delavcev, raziskovalcev, zaposlenih v svobodnih poklicih, da bi spodbujali sinergije in močnejšo internacionalizacijo svobodnih poklicev.

3.6   Poleg tega je treba tudi širiti podjetniško kulturo ter krepiti inovativnost in podjetništvo med ženskami z razvijanjem sposobnosti na področju strategije in vodenja ter z izboljšanjem usposabljanja.

3.6.1   Treba bi bilo uvesti tudi primerjalno preglednico polletnih statistik o ekonomskih in socialnih spremenljivkah evropskih MSP.

3.7   Stalno izobraževanje vodstvenih delavcev in zaposlenih mora zagotavljati kvalificirano in z novostmi seznanjeno delovno silo, pri čemer je treba spodbujati enakost spolov. EESO poziva k temu, da se na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni izvaja prednostni ukrep boja proti brezposelnosti med mladimi, tako da se večajo možnosti za kakovostno vajeništvo in pripravništvo, sponzoriranje diplomantov, zlasti v znanstvenih disciplinah, ter organizira kampanja za promocijo industrijske in obrtniške dejavnosti ter podjetništva, zlasti ženskega.

3.8   EESO je prepričan, da je treba okrepiti zmogljivosti uvajanja inovacij: okrepiti je treba mreže sposobnosti in znanj ter razvijati industrijska okrožja nove generacije, kakor tudi infrastrukturo za prenos tehnologij in mobilnost delovne sile med industrijo, raziskovalnimi središči in univerzami, zlasti v okviru Evropskega tehnološkega inštituta (IET), ki mora vključiti MSP.

3.9   Po mnenju Odbora je treba bolje usklajevati razvijanje vodilnih sektorskih pobud, tako z vidika tehnologije in naložb, kakor tudi usposabljanja in optimizacije človeških virov.

3.10   Evropski trgi dela bodo iz krize izšli korenito spremenjeni: zato morajo biti delavci in podjetniki pripravljeni (biti morajo usposobljeni in imeti ustrezno podporo) na prilagajanje spremembam: „Kriza je izničila napredek, ki je bil dosežen v preteklosti, zato moramo nujno reformirati trge dela, poskrbeti, da bodo znanja ustrezala potrebam in da bodo delovni pogoji ugodni za ustvarjanje novih delovnih mest.“ (11)

---

(1)  Poročilo 2010 – „SMEs under pressure“ (MSP pod pritiskom).

(2)  Glej mnenje EESO o različnih političnih ukrepih, razen primernega financiranja, za prispevek k rasti in razvoju malih in srednje velikih podjetij (UL C 27, 3.2.2009, str. 7), mnenje EESO Kako podpreti MSP pri prilagajanju spremembam na svetovnem trgu (UL C 255, 22.9.2010, str. 24) in mnenje EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (UL C 182, 4.8.2009, str. 30).

(3)  Glej mnenje EESO o lizbonski strategiji po letu 2010 (UL C 128, 18.5.2010, str. 3).

(4)  Vir: Eurostat.

(5)  Eurostat: Kazalniki trga dela – Evropska unija 27 – 2010.

(6)  Eurostatova razvrstitev - starostna skupina od 15 do 64 let.

(7)  Eurostatova razvrstitev - starostna skupina od 15 do 24 let.

(8)  Glej Hartmut Schrör: Enterprise births, survivals and deaths - employment effects (Ustanovitve, preživetje in ukinitve podjetij – Učinki zaposlovanja) (EUROSTAT, Statistike na kratko, 44/2008).

(9)  Glej mnenja EESO: „Evropska industrijska okrožja in nove mreže znanja“, UL C 255, 14.10.2005, str. 1, „Tehnološki parki v industrijski preobrazbi novih držav članic EU“, UL C 65, 17.3.2006, str. 51 in „Spremembe v industriji, teritorialni razvoj in odgovornost podjetij“, UL C 175, 28.7.2009, str. 63.

(10)  Glej dostop in poenostavljane strukture baze podatkov „Dostop na trg“ (MADB)

(11)  László Andor, evropski komisar, pristojen za zaposlovanje, IP/10/1541, 23. november 2010.

---