23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/19

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o kmetijskih strojih, gradbeni opremi in opremi za manipuliranje z blagom: poti iz krize (mnenje na lastno pobudo)

2011/C 218/04

Poročevalec: Virgilio RANOCCHIARI

Soporočevalec: Patrizio PESCI

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 15. julija 2010 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Kmetijski stroji, gradbena oprema in oprema za manipuliranje z blagom: poti iz krize.

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 4. aprila 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 4. maja) s 151 glasovi za, 3 glasovi proti in 8 vzdržanimi glasovi.

1.   Zaključki in priporočila

1.1   Evropska sektorja gradbene opreme in kmetijskih strojev je kriza še posebej prizadela prav v času velikih sprememb v svetovnem povpraševanju. Sektorja sta kljub temu del zelo konkurenčne in tehnološko napredne panoge.

Vendar je na ravni EU potrebna vrsta ukrepov za zagotovitev trajnosti in konkurenčnosti sektorja, ki bodo dolgoročno preprečili presežno proizvodnjo v EU. Ti ukrepi so:

—	zakonodajni okvir, ki ne omejuje sposobnosti proizvajalcev za razvoj inovacij in opreme v skladu z zahtevami strank;

—	enaki konkurenčni pogoji v Evropi s pomočjo učinkovitega tržnega nadzora: organi tržnega nadzora in carinski organi bi morali izvajati Uredbo (ES) št. 765/2008 in poostriti kontrole na evropskem trgu;

—	zakonodaja o proizvodih in trgovinska politika, ki zagotavljata prosti dostop do svetovnih trgov;

—

evropska zakonodaja, ki upošteva razmeroma pojemajoč pomen evropskih trgov. Središče svetovnega trga se vse bolj pomika proti Južni Ameriki in Aziji, zato je treba predvideti vse potrebne ukrepe, vključno z zmanjšanjem birokracije in spodbujanjem prostovoljnih ukrepov industrije, da bodo tovarne evropskih proizvajalcev ostale v EU;

—	uskladitev zahtev glede varnosti v cestnem prometu in varstva okolja znotraj Evrope in po svetu;

—	izboljšanje delovnih razmer in izvajanje ukrepov v vsej EU, da bi preprečili presežke v prihodnosti ter pognali razvoj novih proizvodov in zamisli o organizaciji dela na podlagi znanja vseh vpletenih strani;

—	program financiranja in spodbud za podpiranje konkurenčnosti MSP.

1.2   Po posvetovanju v okviru mednarodne razstave kmetijskih strojev (International Agricultural Machinery Exhibition – EIMA) 11. novembra 2010 v Bologni, ki so se je udeležile številne zainteresirane strani, so bila pripravljena še druga podrobna priporočila, ki jih obravnavamo v nadaljevanju.

2.   Ozadje mnenja

2.1   Evropska industrija kmetijskih strojev in gradbene opreme nudi tehnične rešitve za učinkovito zadovoljitev temeljnih človekovih potreb, na primer nahraniti rastoče svetovno prebivalstvo ter zagotoviti stanovanja in potrebno infrastrukturo.

2.2   Visoke cene zemljišč v Evropi vodijo v povpraševanje po zelo učinkovitih in inovativnih rešitvah za kmetijstvo in gradbeništvo, zato je evropska industrija v svetovnem vrhu na področju tehnologije.

2.3   Medtem ko povpraševanje v Evropi stagnira, trgi v Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in Skupnosti neodvisnih držav rastejo in bodo še naprej hitro rasli. Pojavili so se torej drugi svetovni akterji, ki postajajo konkurenčni celo zunaj svojih domačih trgov.

2.4   Svetovna finančna kriza je opazno prizadela oba sektorja. Po zlomu nepremičninskega trga je prišlo v drugi polovici leta 2008 do nenadnega upada v sektorju gradbene opreme. Leta 2009 je sledilo izrazito zmanjšanje naložb v gradbenem sektorju in 42-odstotni upad prometa. Do tega zmanjšanja je zlasti prišlo zaradi pomanjkanja finančnih možnosti strank in zmanjšane gradbene dejavnosti.

2.5   Sektor kmetijskih strojev je učinke krize občutil pozneje in čeprav je bil upad leta 2009 manj izrazit (– 22 %), se okrevanje ni začelo leta 2010 kot v drugih industrijskih sektorjih in za leto 2010 se ocenjuje 9-odstotni upad prometa. Glavno gonilo upada je bilo tudi tokrat pomanjkanje finančnih možnosti strank v povezavi z negotovostjo.

2.6   Prihaja do vse večjega premika v povpraševanju po proizvodih. Medtem ko trgi zunaj Evrope z veliko milejšimi pravnimi zahtevami rasejo, pa upada povpraševanje po proizvodih EU, ki morajo biti v skladu z vse strožjo varnostno in okoljsko zakonodajo. To še dodatno poveča že zdaj kompleksno paleto proizvodov. Poleg tega vodi v selitev proizvodnih obratov, zato se proizvodi, namenjeni trgom zunaj EU, proizvajajo bližje viru povpraševanja, kar povzroča izgubo delovnih mest v EU.

3.   Kmetijski in gradbeni stroji: strateški pomen sektorja, prihodnji izzivi, struktura trga

3.1   Majhne količine, velika raznovrstnost proizvodov – velika odvisnost od dobaviteljev

Sektorja sta si v marsičem podobna, in sicer v velikosti in proizvodni paleti svojih proizvajalcev.

Gre za velika multinacionalna podjetja s široko paleto proizvodov, ki vključujejo najbolj razširjene vrste opreme, kot so kmetijski traktorji, bagri ali nakladalniki na kolesih.

Poleg teh obstajajo še proizvajalci, od dokaj velikih regionalnih podjetij pa vse do MSP, ki proizvajajo najobičajnejše vrste opreme, vendar uspejo preživeti tako, da trgu dobavljajo izjemno specializirane nišne proizvode.

Obseg specializiranosti in raznolikosti proizvodov, ki jih proizvajalec ponuja na trgu, sta pogosto nesorazmerna z njegovo dejansko velikostjo. Proizvajalci, ki ponujajo 200 različnih modelov in opremo za zelo specifične namene ter prodajo manj kot 1 000 kosov opreme na leto, so nekaj povsem običajnega; mnogi proizvajalci preživijo celo z letno prodajo manj kot 100 kosov posameznega modela.

3.2   Zaposlovanje in proizvodnja

3.2.1   Trg kmetijskih strojev natančno odraža trende v kmetijskem sektorju.

Sodoben, učinkovit in konkurenčen kmetijski sektor ne bi mogel obstajati brez najnovejših strojev. Danes v kmetijstvu dela več kot 10 milijonov ljudi. Čeprav število delavcev v tem sektorju upada, je še vedno mogoče opaziti velike razlike med državami EU-15 in „novimi“ državami članicami, ki so k EU pristopile po letu 2004.

V EU-15 so v tem sektorju zaposleni „samo“ 4 % delavcev, medtem ko v 12 novih državah članicah predstavljajo kar 13,4 % delovne sile.

Zato po mnenju EESO tako kmetje kot industrija potrebujejo močno SKP, ki jim bo tudi v prihodnje omogočala, da vlagajo v raziskave in razvoj ter pri tem spoštujejo pravne omejitve in hkrati zadovoljujejo povpraševanje.

V sektorju kmetijskih strojev je okoli 4 500 proizvajalcev, katerih promet je leta 2008 znašal približno 28 milijard EUR. V tem sektorju dela 135 000 ljudi, v distribuciji in vzdrževanju pa še 125 000 ljudi.

Dve tretjini proizvodnje EU-27 sta skoncentrirani v Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji in Združenem kraljestvu, 12 „novih“ držav članic pa prispeva le 7 % proizvodnje strojev v EU.

3.2.2   Gradbeni sektor v EU zaposluje 7,1 % aktivnega prebivalstva.

Za proizvodnjo gradbene opreme je značilen enak vzorec kot za proizvodnjo kmetijskih strojev, saj so skoraj tri četrtine skupne evropske proizvodnje v Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji in Združenem kraljestvu. V Evropi je skupaj okoli 1 200 podjetij, katerih skupni promet je leta 2008 znašal 31 milijard EUR, leta 2009 pa padel na 18 milijard EUR, kar je 42-odstotni upad.

V sektorju je neposredno zaposlenih 160 000 delavcev. Posredno pa je v skladu z ocenami od njega odvisnih 450 000 delovnih mest v dobavni, distribucijski in vzdrževalni mreži. Sektor ocenjuje, da se je leta 2010 število neposrednih delovnih mest zmanjšalo za 35 %, posrednih pa za 20 %.

Vendar je moč opaziti pomanjkanje usposobljenih in mladih delavcev. Raziskava o delovni sili, ki jo je opravila zveza finske tehnološke industrije (Teknologia teollisuus), je pokazala, da je vse težje pridobiti kvalificirane delavce. Pomanjkanje vlada predvsem v poklicih, ki so bili v preteklih desetih letih na vrhu seznama: varilec, metalurg, strojnik in inženir.

3.3   Odvisnost od dobaviteljev sestavnih delov in motorjev

Evropski proizvajalci v obeh sektorjih so bili po naprednosti tehnologije in kakovosti opreme vedno vodilni na svetovni ravni. V teh sektorjih je nujno potrebna najsodobnejša napredna tehnologija, ki obsega vse od visoko avtomatiziranih procesov in GPS z visoko ločljivostjo za precizno kmetijstvo do brezstopenjskih menjalnikov in elektronike.

Po drugi strani pa morajo stroji delovati v izrednih razmerah (prah, blato, led, izjemna vročina in mraz), kar pomeni, da nespecializirani sestavni deli ne bodo izpolnjevali zahtev ali omogočali posebnega nadaljnjega razvoja, ki bi bil potreben.

V sektorju vse bolj narašča zaskrbljenost, da v prihodnosti ne bodo več na voljo evropski partnerji v sektorju sestavnih delov, ki bi s pomočjo skupnega razvoja zagotavljali tehnološko vodstvo.

Motorji so ključni za razvoj proizvodov in spoštovanje zakonodaje, vendar imajo v nasprotju z avtomobilskim sektorjem le velika multinacionalna podjetja zmogljivosti za proizvodnjo motorjev.

Število neodvisnih proizvajalcev motorjev upada, na trgu pa imajo le obroben položaj. Večina proizvajalcev opreme je pogosto odvisna od proizvajalcev motorjev, ki jih nadzorujejo njihovi konkurenti.

3.4   Pomen distribucijske in vzdrževalne mreže

Distribucijska in vzdrževalna mreža je eden odločilnih dejavnikov proizvajalčevega uspeha. Tovrstni izjemno zapleteni stroji predstavljajo veliko tveganje za varnost in zdravje, če se ne uporabljajo in vzdržujejo na ustrezen način. Zahtevajo sistem dobro usposobljenih distributerjev, ki pomagajo pri izbiri najustreznejše tehnologije ter nudijo visokokakovostno vzdrževanje in popravila, s tem pa zagotavljajo hitre in zanesljive storitve za kompleksno opremo, izpolnjujejo visoka pričakovanja strank glede delovanja opreme ter oskrbujejo sektorje, ki jih določajo podnebne razmere, sezonske konice in strogi roki.

3.5   Učinek gospodarske krize na rast in proizvodnjo

Gospodarska kriza je močno prizadela oba sektorja v času, ko je bilo svetovno povpraševanje zelo visoko. Povpraševanje po gradbeni opremi je po vsem svetu močno upadlo v zadnjem četrtletju 2008. Leta 2009 je skupna prodaja evropskih proizvajalcev padla za 42 %, kar je vodilo v izjemen porast zalog in slabo izkoriščenost zmogljivosti. Kot že navedeno, je bil v celem letu 2010 zabeležen dodaten 9-odstotni upad, na koncu leta 2010 pa je v Aziji znova začelo naraščati povpraševanje.

V sektorju kmetijskih strojev je kriza začela učinkovati pozneje, saj je kmetijstvo manj odvisno od splošne gospodarske klime. Toda leta 2009 je prodaja padla za 22 %, leta 2010 pa še za 9 %.

V obeh sektorjih je leta 2010 moč pričakovati enomestno rast, kar je veliko manj, kot bi bilo potrebno za vrnitev v čas pred krizo.

Glavna ovira v času krize je bilo pomanjkanje razpoložljivosti kreditov, zlasti za stranke, ki so želele financirati nove stroje, in tudi za proizvajalce. Poleg tega je seveda upad dejavnosti, še posebej v gradbeništvu, omejil povpraševanje po novi opremi. Povpraševanje v obeh sektorjih je bilo zelo spremenljivo.

4.   Težave in izzivi po krizi

Gospodarska kriza je izpostavila nekatere posebnosti obeh sektorjev in vodila v zelo težaven položaj, zaradi česar bo treba ukrepati na politični ravni.

4.1   Pomanjkanje dobaviteljev in strokovnega znanja

Treba je poudariti, da je sektor gradbene opreme ravno sredi velikih in korenitih sprememb.

Težišče svetovnega trga se vse bolj pomika v Južno Ameriko in Azijo.

Leta 2005 je evropski delež skupnega svetovnega povpraševanja po gradbeni opremi znašal 20 %, leta 2014 pa bo znašal le še 14 %. (1)

Do najizrazitejših sprememb bo prišlo na Kitajskem in v Indiji. Pričakuje se, da bo kitajsko povpraševanje po gradbeni opremi, ki je leta 2005 znašalo le 18 %, leta 2014 znašalo 34 % skupnega svetovnega povpraševanja, kar pomeni, da se bo povpraševanje v devetih letih podvojilo.

Posledice takšne spremembe so izjemnega pomena, saj bo povpraševanje ZDA in EU skupaj znašalo le 29 %.

Zaradi krize se je bistveno pospešil trend masovnih selitev proizvodnje bližje novim trgom zunaj Evrope. To pa vodi v izjemen upad števila dobaviteljev ključnih sestavnih delov v Evropi, kar ne pomeni le selitve proizvodnih obratov, temveč tudi strokovnega znanja.

Ker se potrebe in specifikacije tujih trgov razlikujejo od evropskih, narašča zaskrbljenost zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih evropskih dobaviteljev ključnih sestavnih delov, ki bi v prihodnosti lahko zadovoljevali evropske potrebe.

Drug problem je razpoložljivost jekla v okrevajočem svetovnem gospodarstvu, v katerem bi zvišanja cen in zaščitni ukrepi negativno vplivali na ta sektor, kar kažejo podatki iz obdobja pred krizo.

4.2   Posledice za zaposlovanje: staranje delovne sile, pomanjkanje usposobljenih delavcev in beg možganov

V sektorju strojništva je zaposlenih 3,6 milijona ljudi v Evropi. (2)

10 % teh delavcev je zaposlenih v sektorjih kmetijskih strojev in gradbene opreme. Zanju je na splošno značilno staranje delovne sile – le 20,1 % delavcev je mlajših od 30 let, medtem ko imajo drugi nefinančni sektorji v povprečju okoli 25 % delavcev v tej starostni skupini.

Tudi uporabniki – torej kmetje – se soočajo s podobnimi problemi: le 7 % evropskih kmetov je mlajših od 35 let. Kmetijstvo in gradbeništvo pritegneta manj ljudi kot drugi sektorji, ker je delo težje in slabše plačano kot na številnih drugih delovnih mestih v Evropi.

Slaba javna podoba sektorja, zaradi katere ljudje ne prepoznajo njegovega pomena za celotno skupnost, pomanjkanje usposobljenih delavcev in inženirjev, neskladje med potrebnim in razpoložljivim strokovnim znanjem na trgu dela, raznolikost in neskladnost poimenovanja kvalifikacij in spričeval na raznih stopnjah v posameznih državah, pomanjkanje vrhunskega izobraževanja v naravoslovju in inženirstvu – vse te neugodne značilnosti sektorja je gospodarska kriza še okrepila.

Sektor je poskušal čim bolj omejiti zmanjševanje števila zaposlenih. Vendar je obseg delovne sile sektorja gradbene opreme za 35 % manjši v primerjavi z letom 2008. (3)

Kriza je povzročila tudi beg možganov na Bližnji vzhod in v Južno Ameriko, kjer so trgi uspešnejši, učinki krize pa manj dramatični.

5.   Potrebni ukrepi na ravni EU

5.1   Zagotoviti izvajanje ukrepov za boj proti nelojalni konkurenci

Uvoz neskladne gradbene opreme v EU ter njena prodaja in uporaba so še vedno velik problem evropskega sektorja gradbene opreme. Oprema, ki pride prvič na trg EU, mora izpolnjevati vse veljavne varnostne in okoljske zahteve. Stroji, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, so neskladni in države članice bi morale preprečiti njihovo dajanje na trg EU.

So vir nelojalne konkurence in ogrožajo zmožnost dobrovernih podjetij za izvajanje raziskav in razvoja. To pa nato ogroža konkurenčnost evropskega sektorja gradbene opreme in njegova delovna mesta. Pri neskladnih strojih obstaja večja verjetnost, da bodo povzročili nesreče, poleg tega pa pogosto ne izpolnjujejo okoljskih standardov, ki jih zahteva EU.

Proizvajalci, ki izpolnjujejo zakonodajo EU, se trenutno soočajo in spopadajo s proizvodi, ki so dani na trg EU pod nepoštenimi pogoji in po ceni, ki predstavlja le delec tržne cene skladnih proizvodov. Oblasti nimajo sredstev in virov, da bi se borile proti tem razmeram, zakonodaja pa ni vedno jasna glede zaščite zakonitih proizvodov.

Vse več neskladnih strojev je nezakonito danih na trg EU, proti čemur organi tržnega nadzora in carinski organi ne ukrepajo učinkovito, čeprav je 1. januarja 2010 (Uredba (ES) št. 765/2008) začela veljati strožja zakonodaja.

Priporočilo: EESO poziva Evropsko komisijo in oblasti držav članic, naj naredijo vse v svoji moči, da na trgu EU zagotovijo pošteno konkurenco in vzpostavijo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce, ki morajo biti konkurenčni na mednarodni ravni.

5.2   Sprejeti prave odločitve za izboljšanje okolja

Za oba sektorja je, podobno kot za avtomobilski sektor, eden največjih izzivov zakonodaja, ki ureja emisije mobilnih strojev. V primerjavi z avtomobilskim sektorjem so stroški usklajevanja na enoto za mobilne stroje izjemno visoki, saj sta proizvodnja in prodaja veliko nižji, število različnih modelov pa veliko.

Z naslednjo stopnjo emisij, ki začne veljati leta 2011 (III B), in stopnjo za njo, ki se načrtuje že za leto 2014 (stopnja IV), bodo glavna onesnaževala v primerjavi z današnjimi stopnjami zmanjšana za več kot 90 %. Spremembe bodo vplivale na motorje, vodile pa bodo tudi v temeljito preoblikovanje celih strojev.

Za tehnologije, ki jih bodo zahtevale te stopnje emisij, bodo potrebna goriva z zelo majhno vsebnostjo žvepla, ki jih je za terenske stroje v Evropi težko dobiti, zunaj Evrope pa sploh niso na voljo. To bo onemogočilo prodajo tako nove kot rabljene opreme zunaj Evrope.

Industrija je kot ukrep za lajšanje posledic krize zaprosila za zakonodajni instrument, ki bi dovolil povečanje števila motorjev, ki so že predvideni v okviru sistema prožnosti veljavnih direktiv. Na ta način bi sektor znatno zmanjšal stroške, pri čemer bi prišlo do enkratnega povečanja emisij za okoli 0,5 %. Evropska komisija je to prošnjo podprla in predložila dva predloga, ki spreminjata zadevne direktive. O predlogih zdaj razpravljata Svet in Parlament. Toda napredek na tem področju je prepočasen, kar bi lahko zmanjšalo predviden pozitivni gospodarski učinek.

EESO priporoča, da se čim prej sprejmejo dodatne določbe o prožnosti za naslednjo fazo zakonodaje o emisijah terenskih mobilnih strojev in podoben predlog za kmetijske traktorje.

Za zmanjšanje emisij saj in NOx bodo v prihodnosti potrebne posebne tehnologije, kar bo vodilo v povečanje porabe goriv in s tem emisij CO2. Prizadevanja proizvajalcev za izboljšanje učinkovitosti celih strojev so preprečila dejansko povečanje porabe goriv. Vsaka nova zakonodaja o omejitvah/zmanjšanju ogljika bi morala biti v skladu z veljavno zakonodajo o emisijah, pred njenim izvajanjem pa je treba omogočiti dovolj dolgo pripravljalno obdobje po izteku sedanjih stopenj emisij.

Priporočilo: Pred razmislekom o pripravi strožje ali nove zakonodaje, ki bi veljala za enake proizvode, je treba na ravni EU opraviti oceno učinka, ki bo obravnavala morebitne negativne posledice za konkurenčnost sektorja na svetovnem trgu in možne manjše izboljšave teh strojev v praksi.

5.3   Visoka starost uporabljane opreme – potreba po sistemu za razgradnjo mobilnih strojev

Mehanizacija, ki se uporablja v kmetijstvu in gradbeništvu, ima dolgo pričakovano življenjsko dobo. Povprečna življenjska doba traktorja je več kot 15 let. Zato ima nenehno izboljševanje okoljske uspešnosti nove opreme le omejen in počasen vpliv na celotno okoljsko uspešnost opreme v uporabi. Hitrejši napredek bi lahko dosegli s pobudami za odpravo zelo stare in onesnažujoče opreme s trga. Ta pristop ima tudi očitne koristi v nasprotju z nameščanjem sistemov za naknadno obdelavo na staro opremo. Prilagoditev stare opreme s filtri ustvarja številne dodatne težave in nezadostnost na področju varnosti in zmogljivosti.

EESO priporoča sistem za razgradnjo, ki bi bil ustrezna rešitev za reševanje problema starih in onesnažujočih strojev ter bi pripomogel k čistejšemu okolju in varnejšim delovnim razmeram.

EESO meni, da so vsi naknadni sistemi za zmanjšanje izpušnih plinov neustrezna rešitev problema onesnažujoče opreme, ki se uporablja na naseljenih območjih. Ti sistemi še zdaleč ne rešijo problema, poleg tega pa ohranjajo hrupne in nevarne stroje v obratovanju ter morebiti celo povečujejo tveganja zaradi nestrokovne namestitve.

EESO priporoča tudi pripravo usklajenih zahtev za nameščanje sistemov za naknadno obdelavo ne le zaradi njihovega potenciala za zmanjšanje izpušnih plinov, temveč tudi za preprečevanje tveganj, ki nastanejo z njihovim nameščanjem na kmetijsko in gradbeno opremo.

5.4   Industrija se lahko postavi po robu izzivu CO2

Največji povzročitelj emisij CO2 v sektorju je, podobno kot v avtomobilski industriji, uporaba goriv. Možnosti za zmanjšanje toplogrednih plinov je treba oceniti glede na specifično delovno storilnost opreme in ne le glede na porabo goriva na kilometer kot v avtomobilskem sektorju.

V preteklih letih je že bil dosežen znaten napredek z učinkovitejšimi stroji. Stroški življenjske dobe, katerih velik del so stroški goriva, postajajo za stranke vse pomembnejši dejavnik pri odločanju o nakupu.

Optimizacija za doseganje čim večjega zmanjšanja CO2 ne bi smela biti osredotočena le na motor kot vir moči temveč na cel stroj, uporabo in proces, pa tudi na učinkovitost obratovanja in morebitno uporabo virov energije z nizkimi emisijami CO2.

EESO poziva institucije EU in predstavnike držav članic, naj podprejo tržno usmerjen in celovit pristop k zmanjšanju emisij CO2 iz mobilnih strojev. Ker pa za vse ne deluje enak pristop, bi bilo pragmatično in smotrno razviti ustrezne rešitve za stroje z največjimi emisijami (traktorje, kombajne itd.) ob upoštevanju njihove celotne učinkovitosti (t.j. poraba goriva na tono požetega žita oz. na kilometer, prevožen po asfaltiranih cestah).

5.5   Uskladitev je ključna za varnost na cestah in za okolje znotraj Evrope in po svetu

Ker se trgi odmikajo iz Evrope, je vse bolj pomembno, da se na svetovni ravni uskladita zakonodaja o proizvodih in njihova standardizacija. To velja tudi za uskladitev zahtev glede varnosti na cesti, ki za gradbeno opremo in nekatera kmetijska vozila še ne obstaja.

Poleg tega se evropska industrija sooča z vse ostrejšimi zahtevami v primerjavi z ostalim svetom, zato postajajo evropske različice strojev bodisi predrage bodisi neskladne.

V zvezi z varstvom okolja bi bilo treba na primer skrbno preučiti posledice vsakega sklepa na ravni EU, preden se v EU sprejme ali izvaja kakršna koli zakonodaja.

Sektor kmetijske in gradbene mehanizacije pomaga ščititi naravo z zniževanjem emisij svojih strojev v skladu z Direktivo 97/68/ES za terensko mobilno mehanizacijo in Direktivo 2000/25/ES za traktorje. To bo vodilo v znatno zmanjšanje trdnih onesnaževal (97 %), NOx (96 %) in CO (85 %).

Sektor si prizadeva tudi za zmanjšanje emisij hrupa, saj si je 10 let prizadeval za skladnost 22 gradbenih strojev z zakonodajo o emisijah hrupa.

Poleg tega že veljajo mednarodni standardi za življenjsko dobo strojev, sektor sam pa podpira standarde za programe recikliranja strojev za zemeljska dela.

Za zagotovitev konkurenčnosti evropskih proizvodov v prihodnosti je torej ključno, da se na svetovni ravni uskladijo zakoni in predpisi.

EESO poziva institucije EU in predstavnike držav članic, naj podprejo razvoj svetovnih standardov ter pri njem sodelujejo in se zanj angažirajo. V ta namen se zdi UN/ECE (4) pravi naslov za razvoj takšnih standardov.

5.6   Delovne razmere in socialni dialog v sektorju

V sektorjih kmetijskih in gradbenih strojev je veliko malih in srednje velikih podjetij, zato potrebujeta posebno ureditev v zvezi s socialnim dialogom. Zastopanje zaposlenih v njiju ima manjši pomen, možnosti za transnacionalne izmenjave informacij pa je manj kot v sektorjih, v katerih obstajajo evropski sveti delavcev. Kljub temu vrsta podjetij v sektorju kaže določeno mero enotnosti ter potrebuje podobno organizirano usklajevanje in izmenjavo. Treba je torej nadgraditi dialog med podjetji in delavci.

V kovinskopredelovalni industriji in tudi v drugih sektorjih se pojavlja negotova zaposlitev. Njene posledice so med drugim pomanjkljivo stalno poklicno usposabljanje ter nenehna nevarnost odhoda izkušenih in usposobljenih delavcev v druge sektorje. Takšna zaposlitev negativno vpliva tudi na delovne razmere.

Priporočilo: Evropska komisija bi morala spodbuditi izvedbo analize sektorja, ki bi bila posebej osredotočena na raven delovnih razmer. EESO priporoča tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v vsej EU. Bilo pa bi tudi izjemno pomembno uvesti ukrepe, ki bi v prihodnosti preprečevali presežke, kakršni so se pojavili med gospodarsko krizo, ter ponovno zagnati razvoj novih proizvodov in novih zamisli o organizaciji dela na podlagi znanja vseh vpletenih strani.

5.7   V Evropi je treba ohranjati mlado in usposobljeno delovno silo

Pomanjkanje usposobljenih delavcev, staranje delovne sile in beg možganov v druge države so le nekateri problemi, ki jih ima sektor kmetijskih strojev in gradbene opreme na področju zaposlovanja. V ta sektor je vse težje pritegniti mlade in usposobljene ljudi. Industrija in institucije bi morale nadaljevati s potrebnimi naložbami v usposabljanje, izobraževanje in vseživljenjsko učenje, saj gre za temeljni sektor evropske industrije.

Brez vrhunske izobrazbe in mladih spretnosti ni prihodnosti, tehnične inovacije pa zahtevajo vrhunsko izobražene in ustvarjalne inženirje. Na različnih ravneh bi bilo treba uvesti programe, usmerjene v delavce, ki bi spodbujali izobraževanje in usposabljanje ter njune koristi za delavce, hkrati pa bi opredelili dodano vrednost in koristi, ki jih imajo delodajalci, če investirajo v delavce in njihovo znanje. Boljše sprejemanje takšnih programov bo doseženo prek vpletenih strani v socialnem dialogu.

Priporočilo: Države članice bi morale nadalje podpreti industrijo pri izobraževanju in usposabljanju, vseživljenjskem učenju ter razvoju spretnosti na področju strojništva. V prihodnosti bodo ključni programi za prekvalificiranje presežnih delavcev, še preden pride do odpuščanj.

5.8   MSP naj ostanejo v osrčju inovativnosti

GD za podjetništvo je v nedavno objavljenem sporočilu o industrijski politiki za dobo globalizacije pravilno ugotovil, da je ena glavnih ovir spodbujanja MSP v raznih sektorjih (vključno s sektorjem gradbene in kmetijske mehanizacije) omejen dostop do finančnih sredstev, kar zahteva politični odziv.

Čeprav pogosto prav MSP uvajajo inovacije na trg, so njihove možnosti za investiranje v inovacije okrnjene z oteženim dostopom do finančnih sredstev. Dostop do financiranja je bil v vseh državah članicah težji v času finančne in gospodarske krize, še posebej pa so poostritev kreditnih pogojev občutila MSP v obravnavanem sektorju. Zato je večina vlad uvedla ali razširila javne jamstvene sheme ali ponudila neposredno državno pomoč, kar pa ne zadostuje.

Zato priporočamo, da države članice in Evropska komisija podprejo MSP v sektorjih kmetijskih strojev in gradbene opreme s projekti in sredstvi, ki zadovoljujejo njihove potrebe.

---

(1)  Podatki Off Highway Research: www.offhighway.co.uk.

(2)  Podatki Eurostata: European Business – Facts and Figures, izdaja 2009.

(3)  Podatki CECE (Committee for European Construction Equipment).

(4)  Ekonomska komisija ZN za Evropo s sedežem v Ženevi (www.unece.org).

---