Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem mikrofinančnem instrumentu za zaposlovanje in socialno vključenost (Mikrofinančni instrument Progress)

(COM(2009) 333 konč. – 2009/0096 (COD))

2009/C 318/15

Glavna poročevalka: Gabriele BISCHOFF

Svet Evropske unije je 17. julija 2009 sklenil, da v skladu s členom 152 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predsedstvo Odbora je 14. julija 2009 strokovno skupino za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Odbor je na 456. plenarnem zasedanju 30. septembra in 1. oktobra 2009 (seja z dne 1. oktobra) sklenil, da v skladu s členom 20 poslovnika za glavno poročevalko imenuje Gabriele BISCHOFF ter mnenje sprejel s 171 glasovi za in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Povzetek sklepov in priporočil Odbora

1.1   Ustrezni instrumenti financiranja podjetij so glavni pogoj za gospodarsko rast. To velja tudi za mikropodjetja socialne ekonomije. Zato Odbor pozdravlja razvoj mikrokreditov, saj ti lahko pomenijo nov način spodbujanja podjetniškega duha in ustvarjanja delovnih mest v mikropodjetjih (to so podjetja z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom in/ali letno bilančno vsoto manj kot dvema milijonoma EUR). Tako se upošteva dejstvo, da so bili mikrofinančni instrumenti v Evropi doslej na voljo le v majhnem obsegu.

1.2   Dajanje mikrokreditov mikropodjetjem socialne ekonomije in prikrajšanim skupinam je v primerjavi z običajnimi krediti veliko bolj zapleteno in dražje, vendar je dodatne stroške mogoče zmanjšati z razvojem standardiziranih in tehniziranih storitev, boljšim trženjem in na splošno s profesionalizacijo mikrofinančnih storitev, pa tudi z jamstvi in sofinanciranjem. Med glavne naloge predlaganega mikrofinančnega instrumenta tako sodi razvoj mikrofinančnih storitev, tudi v sodelovanju z uveljavljenimi ponudniki finančnih storitev. Pri tem je pomemben razvoj organizacijskih struktur, ki omogočajo standardizirano obdelavo velikega števila vlog. Brez ustrezne programske opreme in uporabe spletnih tehnologij bo težko zagotoviti čim večjo profesionalnost.

1.3   Prikrajšanim osebam, ki ustanavljajo lastno podjetje, bi bilo treba zagotoviti dostop do mikrofinanciranja ne le takrat, ko ustanavljajo podjetje, temveč tudi v prvih letih po ustanovitvi.

1.4   Približno 1 % sredstev mikrofinančnega instrumenta Progress je namenjenih za upravne odhodke. Sem ne sodijo sredstva, ki jih posredniške banke in mikrofinančne ustanove dobijo za to, da ciljnim skupinam zagotavljajo kredite. Odbor želi izvedeti, kakšen delež sredstev dobijo posredniške banke in mikrofinančne ustanove za to, da dajejo te kredite. Poleg tega bi bilo treba med drugim z rednim nadzorom na evropski ravni in objavljanjem kreditnih pogojev na spletni strani pristojnih nadzornih organov zagotoviti, da bodo banke ugodne obrestne pogoje, ki so jih deležne same, zagotavljale tudi ciljnim skupinam.

1.5   Učinke na zaposlovanje in socialno politiko, ki naj bi jih dosegli z uvedbo evropskega mikrofinančnega instrumenta, bi bilo treba natančno oceniti po posameznih ciljnih skupinah. Obe ciljni skupini – mikropodjetja socialne ekonomije in posamezni prosilci za kredit (brezposelni, mladi, socialno prikrajšane skupine) – potrebujeta različno svetovanje in podporo, kar je pomembno tudi z organizacijskega vidika, pri čemer je treba upoštevati še povezave z drugimi zadevnimi programi.

1.6   EESO priporoča, da se preveri, kateri drugi finančni viri – poleg programa Progress – so še na voljo za financiranje novega mikrofinančnega instrumenta.

2.   Uvod in povzetek predloga Komisije

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija s predlogom o oblikovanju mikrofinančnega instrumenta nadaljuje prizadevanja za ustvarjanje novih delovnih mest in želi še bolj spodbuditi prikrajšane skupine k podjetništvu. Kljub temu je treba opozoriti, da je bilo doslej na voljo razmeroma malo izkušenj z uporabo mikrofinančnih instrumentov v Evropi in da bo potreben temeljit razmislek, če želimo zagotoviti upravne postopke za vodenje mikrokreditov in drugih sredstev ter dolgoročno uporabnost tega instrumenta. Ravno zaradi izjemnih uspehov, doseženih z mikrofinančnimi storitvami na področju razvojnega sodelovanja (za katere sta banka Grameen Bank in njen ustanovitelj, Muhammad Yunus, leta 2006 prejela Nobelovo nagrado za mir), je treba opozoriti na možnosti, vendar tudi težave pri prenosu teh izkušenj na evropska tla. To velja tudi zato, ker se bodo pri tem prenosu izgubile nekatere bistvene prednosti prvotne zasnove (npr. umestitev v lokalno, poklicno ali etnično skupnost, kar ustvari zaupanje, zaradi katerega so stroški nadzora in število neodplačanih kreditov nižji). Zato je sporno, ali je tovrstne izkušnje sploh mogoče prenesti na razvite države.

3.2   Tudi v Evropi so precejšnje potrebe po mikrofinančnih storitvah; le približno polovica manjših podjetij na splošno pozitivno ocenjuje vlogo bank pri dostopu do kreditov (7). Program JEREMIE (Skupna evropska sredstva za mikro- do srednje velika podjetja), ki se financira predvsem iz strukturnih skladov, je skupna pobuda GD za regionalno politiko in skupine EIB, s katero naj bi podprli in izboljšali financiranje mikro-, malih in srednje velikih podjetij (8).

3.3   Priložnosti, ki jih ponuja uporaba mikrofinančnih storitev, izhajajo iz čim bolj neformalnih in hitrih oblik financiranja, ki so odločilnega pomen za – med drugim – ustanovitev podjetja. Pretežni del sredstev, potrebnih za ustanovitev podjetja, zagotovijo ustanovitelj ali sorodniki, prijatelji in sosedje (12). To kaže na omejitve pri običajnih bančnih kreditih: čim manjši so zneski, za katere prosijo stranke, tem višji je odstotek zavrnitev, saj je skrbna preučitev takšnih vlog preveč dolgotrajna. Mikrofinančne storitve lahko zapolnijo vrzel med neformalnimi načini financiranja (katerih učinkovitost je omejena) ter financiranjem, ki ga ponujajo banke. Če bo uspelo, da bo odobravanje mikrokreditov in drugih mikrofinančnih storitev potekalo podobno hitro, nezapleteno in prožno, kot je to pri neformalnem financiranju, lahko mikrokrediti odločilno prispevajo h gospodarski dinamiki in podjetništvu.

3.4   Osebe iz ciljne skupine, ki ustanavljajo podjetje, bi morale imeti dostop do mikrofinanciranja ne le med ustanavljanjem podjetja, temveč tudi v prvih letih po ustanovitvi. Ti podjetniki so namreč precej odvisni od manjših zneskov, ki jih potrebujejo za financiranje svojih projektov.

3.5   Ne glede na sedanjo gospodarsko in finančno krizo je odobravanje mikrokreditov v primerjavi z običajnimi krediti zelo zapleteno in drago, ker so zneski posojil razmeroma nizki, ker praviloma ni običajnih bančnih jamstev in ker so stroški obdelave zelo visoki. Zato so veliko število vlog, primerna organizacijska struktura, ustrezne tehnologije in na splošno čim večja profesionalnost ključne za uspeh pobud v zvezi z mikrofinanciranjem. Izkušnje s podobnimi pobudami in programi (CIP, JEREMIE, pilotni projekt EIB, JASMINE), ki so morebiti že na voljo, bi bilo treba na vsak način že vnaprej upoštevati.

3.6   Ker je potrebna velika profesionalnost, bo nujno, da bo poslovanje z mikrokrediti čim bolj standardizirano in množično, saj bo le tako mogoče izkoristiti ekonomijo obsega in prednosti porazdelitve tveganja. Kot kažejo angleške in kanadske izkušnje, je takšno veliko število strank visoko zastavljen cilj (13). To pomeni, da sta potrebna visoka raven seznanjenosti (ki jo je mogoče doseči npr. z oglaševalskimi kampanjami, kot je „Teden mikrokreditov“ francoskega združenja ADIE) in lahek dostop (npr. prek interneta). Ugotoviti je treba, ali je to mogoče doseči in kako ter kakšno vlogo (tehnična podpora) imajo lahko drugi programi (npr. Evropski socialni sklad). Poleg tega je treba poiskati skupne točke s temi programi in pobudami, da se zagotovi doslednost.

3.7   Organizacija poslovnih procesov pomeni, da je treba zagotoviti organizacijsko strukturo za načrtovano množično poslovanje, da bodo lahko vloge obravnavane hitro in prožno, s primernimi oblikami zavarovanja, in da bodo lahko uporabljene standardne sankcije ter oblike porazdelitve tveganja v primeru kršitev pogodb (zamude pri plačilih). Kot pri potrošniških kreditih se tudi tukaj postavlja vprašanje, kako čim enostavneje, hitro in zanesljivo oceniti kreditno sposobnost strank.

3.8   Med tehnične zahteve za takšno množično poslovanje sodi tudi domišljena programska oprema za sklepanje, obdelavo in spremljanje pogodb. S tem bi lahko ustvarili ravnovesje med standardiziranim množičnim poslovanjem in individualno obdelavo vlog ter prispevali k širšemu izkoristku tržnega segmenta, ki ga pomenijo mikrofinančne storitve.

3.9   Mikropodjetja socialne ekonomije in posamezni prosilci iz držav članic in regij, kjer že obstajajo posebne mikrofinančne ustanove, lahko verjetno lažje in hitreje pridejo do sredstev kot pa prosilci iz držav ali regij, kjer tovrstnih ustanov še ni ali pa se še razvijajo. Po mnenju Odbora bi bilo treba v okviru programa zagotoviti, da to na splošno ne bo pomenilo neenakih možnosti dostopa.

3.10   Glavno vprašanje je, ali naj bi kredite odobravale običajne kreditne institucije ali posebne mikrofinančne ustanove, ki jih je morda šele treba ustanoviti, katerih namen običajno ni doseganje dobička in ki so zelo majhne. Po eni strani se ob podpori Komisije že nekaj let razvija mreža ponudnikov mikrofinančnih storitev v Evropi, pri čemer pa zgolj petina teh ponudnikov (manj kot 20) podeli več kot 400 mikrokreditov letno (14). Po drugi strani pa bo skoraj nemogoče uspešno razširiti mikrofinančne storitve brez visoko profesionalnega, v dobiček usmerjenega upravljanja – tu pa imajo banke (ki že sedaj odobrijo večino mikrokreditov) precejšnje prednosti. Ne zdi se smiselno, da bi se sredstva podeljevala izključno prek manjših ponudnikov mikrofinanciranja, ki delujejo v splošnem interesu in se osredotočajo na osebe brez stalnih dohodkov, ženske, mlade, starejše in priseljence; takšen sistem bank, ki izkoriščajo tržne niše, bi namreč pomenil marginalizacijo teh ljudi na še enem področju. Ker je torej treba zagotoviti, da bo bančni sektor prevzel mikrokredite kljub pričakovanemu minimalnemu dobičku, so verjetno potrebne dodatne tržne spodbude ali podporni instrumenti za razvoj ustrezne infrastrukture.

3.11   Jasen cilj pobude o mikrofinanciranju so učinki na področju zaposlovanja in socialne politike, zato bi bilo treba učinkovitost programov nujno oceniti s teh vidikov in ločeno po obeh ciljnih skupinah (mikropodjetja socialne ekonomije in prikrajšani posamezniki). Doslej sta se kot merili upoštevala le obseg posojil in število upravičencev. Odbor priporoča, da se ocenijo tudi vključevanje na redni trg dela, ustvarjeni prihodki in neposredni dodatni učinki na zaposlovanje za različne skupine, navedene v sporočilu Komisije. Le tako se lahko dokaže uspeh pobude tudi s teh vidikov (15).

3.12   Kot pozitivno je treba poudariti dejstvo, da predlog Komisije predvideva tudi podporne ukrepe, kot so obveščanje, spremljanje, nadziranje, revizije in ocene (člen 4(1)). Vendar pri tem ostaja nejasno, ali gre predvsem za svetovanje osebam, ki ustanavljajo podjetja, ali za svetovanje mikrofinančnim ustanovam, kakšna bi morala biti organizacija teh ustanov in kako porazdeliti celotna sredstva, ki so na voljo, na jamstva, lastniške in dolžniške instrumente ter podporne ukrepe.

3.13   Odbor priporoča, da se zagotovi, da bodo ugodnih obrestnih pogojev deležni tudi posojilojemalci. Hkrati bi bilo treba ugotoviti, kakšen delež sredstev, ki jih dobijo posredniške banke oz. mikrofinančne ustanove, naj bi bil namenjen financiranju obdelave.

3.14   Kot je navedeno v mnenju INT/495, Odbor podpira pobudo o oblikovanju novega mikrofinančnega instrumenta za ciljne skupine, vendar dvomi, ali je financiranje tega novega instrumenta s sredstvi, ki se prerazporedijo iz programa Progress, smiselno in ali vodi k cilju. Zato priporoča, da se preveri, kateri drugi finančni viri – poleg programa Progress – so še na voljo za financiranje novega mikrofinančnega instrumenta.

(1)  Glej COM(2007) 708, str. 2.

(2)  Enako, str. 11.

(3)  Enako, str. 2.

(4)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(5)  COM(2009) 257, 3.6.2009.

(6)  COM(2009) 333.

(7)  Glej raziskavo Eurobarometer (2005): Dostop MSP do financiranja (SME Access to Finance), Flash Eurobarometer 174.

(8)  Glej COM(2006) 349, str. 9.

(9)  Glej COM(2005) 121, str. 6.

(10)  Glej COM(2007) 708, str. 3.

(11)  UL C 110, 9.5.2006.

(12)  Glej www.gemconsortium.org/download.asp?fid=608

(13)  Glej http://ssrn.com/abstract=976211

(14)  Več informacij o mikrofinanciranju v EU je na voljo na spletnih straneh www.nantiklum.org/Overview_final_web.pdf in www.european-microfinance.org/data/file/Librairy/ISSUE%20PAPER.pdf

(15)  Za primer tovrstnega postopka glej ftp://repec.iza.org/RePEc/Discussionpaper/dp3220.pdf.