Poročevalec: Nicola CAPUTO (IT/Renew Europe), deželni odbornik, Kampanija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Sedanje stanje in izzivi v prihodnosti

1.

poudarja, da skupna kmetijska politika (SKP) in naknadna nadomestila škode že približno 35 let prispevajo k odpravljanju ali blažitvi učinkov številnih dejavnikov, ki pomenijo tveganje za evropske kmete in odpornost podeželskih območij Unije. Zato poudarja potrebo po sistemih za pravočasno povračilo škode pri pridelkih in živini, ki bodo v celoti upoštevali splošni gospodarski učinek, vključno s stranskimi učinki na proizvodno zmogljivost;

2.

priporoča pripravo vseevropskih smernic za premoženjsko in osebno odškodnino. To vključuje prenos upravnih odgovornosti na javne ustanove in zagotavljanje enakega dostopa do priložnosti za posameznike z nižjimi kvalifikacijami, ki pogosto prebivajo na revnih in odročnih območjih;

3.

meni, da je napočil čas, ko je treba uvesti nov model javnih ukrepov v korist primarnega sektorja, ki bo temeljil na ustvarjanju pozitivnih zunanjih učinkov in bo vse bolj povezan s teritorialno namesto s sektorsko razsežnostjo financiranja, glede na to, da se raven zaščite kmetov v tem sektorju postopoma znižuje. Nujna je sprememba, da bi se obravnavalo postopno zmanjševanje ravni zaščite kmetov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti specifičnim potrebam gorskih območij, manj razvitim regijam ter okolju prijazni ekstenzivni živinoreji; poudarja, da se v mnogih regijah EU širi trend opuščanja kmetij, ki povzroča opuščanje zemljišč in zmanjšanje kmetijskih površin; ta pojav je opaziti zlasti pri malih in/ali živinorejskih kmetijah, ki so družbena in gospodarska hrbtenica podeželskih območij v EU in so strateškega pomena za zaščito ozemlja pred hudimi in razširjenimi požari, ohranjanje biotske raznovrstnosti in boj proti eroziji tal;

4.

je prepričan, da je pomembno, vendar pogosto podcenjeno dejstvo, da se v kmetijskih gospodarstvih, na podeželskih in oddaljenih območjih ter pri državljanih pojavljajo nove potrebe in novi izzivi, med drugim v povezavi z depopulacijo, begom možganov in generacijsko pomladitvijo v kmetijstvu, ki bodo zagotovo spodbudili in usmerjali proces preoblikovanja naslednje SKP, ki bi moral nadalje upoštevati mlade kmete in modele družinskih kmetij ter še naprej krepiti konkurenčnost agroživilskega sektorja. Med novimi izzivi in potrebami je tudi velika nesimetričnost v pravnih obveznosti glede prehranske varnosti in zaščite potrošnikov med kmeti iz EU in tistimi iz tretjih držav. To spodkopava položaj kmetov iz EU na svetovnem trgu, saj lahko, če ni dovolj ustreznih orodij za sledljivost in obveščanje, pride do resnih motenj v živilskem sektorju, zavajajočih praks za potrošnike in izgube konkurenčnosti evropskih kmetov. Poudarja, da je treba v okviru te reforme obravnavati edinstvene izzive, s katerimi se soočajo gorska območja, manj razvite regije ter tradicionalna, okolju prijazna ekstenzivna živinoreja;

5.

meni, da je treba v poklicnem ribolovu v primarnem sektorju nujno zavreči nekatera ribiška plovila, zlasti majhna lesena plovila z vlečnimi mrežami, in jih nadomestiti, saj ni strokovnjakov, ki bi jih popravljali, ali zavarovalnic, ki bi jamčile za tveganja, ki so jim izpostavljena stara in majhna lesena plovila. Javno financiranje za posodobitev in povečanje trajnosti flote in ribolovnih dejavnosti malih podjetij bi olajšalo ustvarjanje dostojnih dohodkov v primarnem živilskem sektorju;

6.

ugotavlja, da je Evropski parlament nedavno (z resolucijo 2022/2829(RSP) z dne 15. septembra 2022) (1) pozval EU, naj poveča prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in predvsem njihovim posledicam;

7.

opozarja, da je obvladovanje tveganj postalo del evropske razprave o SKP šele v zadnjih desetletjih, pri čemer je bilo na ravni Unije v zakonodajni okvir vključeno šele s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2) (pregled zdravstvenega stanja), ki je državam članicam prvič ponudila možnost, da del finančnih sredstev, dodeljenih za neposredna plačila, na splošno uporabijo za podporo dostopa kmetov do dveh vrst kritja: zavarovalnih polic in vzajemnih skladov za škodo pri pridelku, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, bolezni rastlin, bolezni živali in okoljske nesreče;

8.

je prepričan, da neohranjanje in nevzdrževanje raznolikosti kmetijskih krajin v EU ter opuščanje kmetovanja na območjih, ki so najbolj izpostavljena požarom in eroziji, vodi v opuščanje kmetij, zaradi katerega se tveganja še povečujejo in biotska raznovrstnost zmanjšuje. Zato je zaščita in oživitev kmetijskih krajin strateškega pomena;

9.

opozarja, da je Odbor regij nedavno sprejel mnenje Pripravljenost na krize in krizno upravljanje: krepitev odpornosti Unije, njenih regij in mest (3), v katerem je navedel, da mora Evropa preoblikovati svojo intervencijsko strukturo in zakonodajo ter se pravočasno pripraviti na gospodarsko, socialno in politično spopadanje z nepredvidljivimi in hudimi krizami. Zato je, glede na sedanje mednarodne živilske trge in njihove trende, ohranjanje prehranske suverenosti v EU resnično strateškega pomena. Pri tem je nujno uvesti nove ukrepe, vključno s prenosom rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v sektorje, na trge ter v povpraševanje in ponudbo lokalno proizvedene zdrave in kakovostne hrane;

10.

meni, da je sedanji podnebni trend že strukturni problem, medtem ko vojne in epidemije povzročajo krize, tudi zelo hude, ki pa so občasne in nepredvidljive;

11.

poudarja, da se je treba proti podnebnim spremembam boriti z zelo specifičnim modelom javnih ukrepov za odpornost kmetij in območij znotraj EU;

12.

poziva k opredelitvi novega teoretičnega referenčnega modela za ustrezen pristop k obvladovanju dohodkovnih tveganj v kmetijstvu in odpornosti podeželskih območij EU z uvedbo koncepta „nabora orodij“, v katerem lahko zasebni ukrepi in instrumenti soobstajajo z javnimi politikami;

Politični predlog

13.

opozarja, da se je treba osredotočiti na temeljno vprašanje ekonomskega preživetja kmetij ter podeželskih in oddaljenih območij ter zagotoviti gospodarsko odpornost kmetov glede na katastrofalne vremenske dogodke in neobičajne tržne krize, ki vedno pogosteje in vedno huje prizadenejo proizvodno in gospodarsko zmogljivost kmetov v EU;

14.

je prepričan, da nepripravljenost na to možnost pomeni, da ne bi mogli izpolniti zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“;

15.

je prepričan, da če se danes ne posvetimo novemu modelu ukrepov za učinkovito predhodno in naknadno obravnavo sprememb splošnega okvira, ki se nanaša na gospodarsko vzdržnost kmetij v EU, bi to pomenilo opustitev ciljev SKP glede varstva okolja, krajine, biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali;

16.

poziva k poglobitvi razprave o morebitnih korektivnih ukrepih SKP glede na sedanjo hudo krizo v sektorju in k vključitvi OR v sedanjo razpravo o pregledu proračuna EU, da bo močnejši in verodostojnejši akter na področju kmetijske politike;

17.

poziva Evropsko komisijo, naj omogoči sodelovanje in čim večjo prožnost, tudi v okviru sedanjih kmetijskih politik in instrumentov, ki so že na voljo, ter okrepi instrumente za odzivanje na podnebne krize, kot so obsežni gozdni požari in izjemne poplave, ki so vplivale na proizvodno zmogljivost kmetov, zlasti manjših; podpira večjo vlogo instrumentov za odzivanje na podnebno krizo v prihodnosti, kar bi bilo treba obravnavati tudi v dokumentu o strateškem dialogu glede prihodnosti SKP;

18.

meni, da bodo glede na obseg škode potrebna znatna sredstva za nadomestilo za izgubo rastlin in živali ter za obnovo uničene infrastrukture; poziva Evropsko komisijo, naj sodeluje z državami članicami in si prizadeva za nujne ukrepe pomoči, da bi v največji možni meri ublažili posledice naravnih nesreč; glede na to, da je treba pričakovati ponovitev takšnih pojavov, bi bilo treba prednostno izvesti poglobljeno razpravo o ustreznih instrumentih EU;

19.

poziva Evropsko komisijo, Parlament in države članice, naj v okviru skupne kmetijske politike po letu 2027 nemudoma začnejo resen in poglobljen razmislek o instrumentih, s katerimi bi EU konkretno, ustrezno in pravočasno podprla kmete v primeru škode, nastale zaradi naravnih katastrof, ki so žal vse pogostejše in povzročajo ogromno škodo gospodarstvu, socialnem tkivu in kmetijski proizvodnji ter s tem ogrožajo zanesljivo preskrbo s hrano;

20.

upa, da bo ta predlog, ki združuje mnenja in vizije vseh političnih skupin OR, prispeval h koreniti spremembi orodij, ki bodo dana na voljo evropskim kmetom za povečanje njihove gospodarske odpornosti;

21.

poudarja, da je potrebna sinergija s kohezijsko politiko, potem ko bo jasno opredeljena ranljivost posameznih območij (regij in občin) EU za ekstremne vremenske dogodke in posledice gospodarskih kriz, povezanih z njimi;

22.

predlaga vzpostavitev evropskega sistema, ki bi omogočal evidentiranje tveganj sistemskih ekstremnih vremenskih dogodkov (na primer suše ali poplave) in drugih možnih tveganj za preživetje kmetij. Ta evidenca bi lahko dopolnila sedanje delo Skupnega raziskovalnega središča v zvezi s preglednico ranljivosti na regionalni in lokalni ravni;

23.

predlaga, da bi si poleg povečanja finančnih sredstev za SKP zamislili popolnoma nov model, s katerim bi se lahko učinkoviteje in hitreje odzivali na potrebe kmetov in podeželskih območij EU;

24.

meni, da bi vzpostavitev novega modela učinkovitejše in bolj pravočasne uporabe že obstoječih javnih finančnih sredstev neposredno in eksponentno pripomogla h gospodarski odpornosti kmetov EU in predvsem prispevala k varstvu predelov in gozdov na zelo oddaljenih območjih, za katera so značilne majhne kmetije, izpostavljene velikemu tveganju opustitve, brez zaščite pred novimi podnebnimi scenariji. Na teh območjih so kmečke družine bistvene za ohranjanje zdravja gozdov in biotske raznovrstnosti;

25.

priznava ključno vlogo gorskih območij, manj razvitih regij ter tradicionalne, okolju prijazne ekstenzivne živinoreje pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja. Te regije pomembno prispevajo h kulturni dediščini in trajnostnim praksam, ki so bistvene za dolgoročno odpornost kmetijstva EU. Zato poziva k ciljno usmerjenim ukrepom politike in podpornim mehanizmom za reševanje posebnih izzivov, s katerimi se soočajo kmetje na teh območjih, da bi se ohranile tradicionalne kmetijske prakse, ki so okoljsko trajnostne;

26.

meni, da imajo mali kmetje kljub temu, da se ukvarjajo z živinorejo s poudarkom na govedoreji, težave pri učinkovitem dostopu do sredstev in subvencij EU ter njihovem izkoriščanju. Zaradi izzivov, kot so zapleteni postopki v zvezi z vlogami, prekomerna birokracija in stroge zahteve glede dokumentacije, je stopnja udeležbe manjša, manj je uspešnih vlog in nižja je poraba sredstev. Poenostavitev dostopa do podpore EU z zmanjšanjem upravnih ovir in podpore na lokalni ravni bi lahko znatno izboljšala stanje in spodbudila boljšo uporabo sredstev v lokalnem kmetijskem sektorju;

27.

opozarja, da je za spodbujanje kmečkih družin, naj ostanejo na kmetijah, poleg neposrednih ukrepov, povezanih s proizvodnjo in obvladovanjem tveganja, bistveno, da je v podeželskih skupnostih, v katerih te družine živijo, minimalna kakovost življenja, vključno z dostopom do osnovnih storitev, kot so izobraževanje in zdravje, ustrezna telekomunikacijska infrastruktura ter možnosti za prosti čas in kulturo. Ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja na območjih z velikim tveganjem depopulacije je treba obravnavati tudi kot del potrebne nove paradigme za uporabo virov;

28.

meni, da tako kot je kmetijstvo temeljnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kopnem, imata tudi ribištvo in akvakultura pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v morju. Bistveno je torej načrtovati in podpirati strategije prilagajanja na vpliv podnebnih sprememb na staleže rib; podobno je treba tudi oceniti vpliv podnebnih sprememb na akvakulturo glede na kompleksno raznolikost proizvodnih sistemov, sprejetih tehnologij, vrst, geografske lege in okoljskih značilnosti območij;

29.

predlaga, da se med drugim zaradi stabilizacije gospodarskega upravljanja ribiških dejavnosti in akvakulture vzpostavi orodje za obvladovanje tveganj, ki bi bilo usmerjeno v inovacije, saj dosedanja orodja niso primerna za doseganje trajnostnosti ribiškega sektorja;

30.

meni, da bi zato morali opredeliti naslednje politične prednostne naloge: — obravnavanje podnebnih in energetskih kriz ter njihovega socialnega vpliva na lokalne skupnosti, regije, pokrajine in občine; — izgradnja odpornih skupnosti, ki bi predhodno ukrepale glede na posebne potrebe posameznih območij ob upoštevanju njihovih ranljivosti, tako da bi vzpostavile sistem opozarjanja na podnebne, okoljske in zdravstvene krize ter krize trga; — krepitev teritorialne kohezije EU z učinkovitim povezovanjem med obrobnimi regijami in tistimi, ki so bliže mestnim središčem; vsaka regija mora avtonomno določati prednostne naloge pri ukrepanju, EU pa mora vzpostaviti finančni sistem, ki bi na centralni ravni podpiral ista območja v primeru hudih gospodarskih in socialnih kriz, ki bi nastale zaradi katastrofalnih podnebnih dogodkov in neobičajnih tržnih razmer;

31.

predlaga uvedbo instrumentov za obvladovanje tveganja, namenjenih zaščiti in upravljanju kmetijskih območij v EU, ki jim grozi izginotje in so jih prizadeli ekstremni naravni dogodki, da bi stabilizirali in ohranili kmetijsko dejavnost. S tem bi prispevali k preprečevanju opuščanja kmetijstva na teh območjih, spodbudili nastanek odpornih kmetijskih skupnosti na njih ter uživanje zdrave hrane v EU;

Vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti ter strateški pomen

32.

poudarja, da se večina držav EU pri obvladovanju tveganj osredotoča na zavarovalne instrumente, ki so se izkazali za neučinkovite. Zato ponavlja svoje dolgoletno stališče, da sheme zavarovanja dohodka koristijo zavarovalnicam in ne kmetom ter da so za davkoplačevalce drage. Izvesti je treba študijo in oceno sistema zavarovanja, ki je bil uveden v Združenih državah in v Kanadi;

33.

poudarja, da je v zadnjih treh letih propadlo več tisoč kmetij, ker v EU ni učinkovite in delujoče varnostne mreže, ki bi lahko zares zaščitila dohodke kmetij ter s tem obstanek kmetov in državljanov na podeželskih območjih, predvsem zaradi podnebnih in posledično tudi tržnih dogodkov, kakršni se v preteklih desetletjih še niso zgodili;

34.

ugotavlja, da študije Skupnega raziskovalnega središča kažejo, da škoda zaradi katastrofalnih dogodkov v povprečju znaša približno 8 milijard EUR na leto; ta ocena naj bi se v prihodnjih letih povečala zaradi poslabšanja učinkov podnebnih sprememb, ki z vidika primarnega sektorja in podeželja postajajo izjemno nevarne prav zaradi pogostejših in intenzivnejših katastrof;

35.

poudarja, da cilj tega mnenja ni vzpostavitev intervencijskega sistema za obvladovanje tveganj ki je bil v SKP prvič uveden s členi 37 do 39 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

36.

opozarja, da je sedanji mehanizem rezerve za krize pokazal, tudi nedavno (junija 2023), da je neustrezen za pravočasno in usklajeno odzivanje na potrebe kmetov in območij EU. Dodeljena sredstva so pokrivala manj kot 5 % škode, ki so jo utrpeli kmetje in ozemlja;

37.

opozarja na nujnost novih zamisli, saj ta pristop ni ustrezen za spopadanje s podnebnimi spremembami, ampak se z njim le zapravljajo finančna sredstva, ker je ukrep neprimeren glede na cilj;

38.

poziva Komisijo, naj glede na takšne pretrese, ki jih je zdaj treba obravnavati kot strukturne, učinkoviteje uporablja sredstva iz krizne rezerve, poziva pa tudi k mehanizmu za povečanje razpoložljivih sredstev za konkretno in učinkovito odzivanje na potrebe kmetov in podeželskih območij v EU ter k dodelitvi dodatnih finančnih sredstev, poleg tistih, ki so že na voljo v primeru izrednih podnebnih razmer;

39.

meni, da imajo razpoložljiva orodja (vključno s skupnimi investicijskimi skladi in kriznim skladom) premalo sredstev, zato je treba izrazito povečati njihovo proračunsko rezervo in diverzificirati njihov nabor;

40.

poziva institucije EU, države članice in regije, naj razmislijo o novem pristopu k obvladovanju tveganj kot prelomni točki za prihodnost evropskega kmetijstva: čas je za primerne in konkretne odgovore, ki bodo kmetijam pomagali pri premagovanju težav, povezanih s spremembami okvira, v katerem trenutno poslujejo.

---

(1)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o posledicah suše, požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov: povečanje prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam (2022/2829(RSP)) (UL C 125, 5.4.2023, str. 135), https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2022-0330_SL.html.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32009R0073.

(3)  Mnenje Evropskega odbora regij – Pripravljenost na krize in krizno upravljanje: krepitev odpornosti Unije, njenih regij in mest (UL C 257, 21.7.2023, str. 6).

(4)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).