OBVESTILO KOMISIJE

Sinergije med programom Obzorje Evropa in programi ESRR

(2022/C 421/03)

Kazalo

UVOD

8

VRSTE SINERGIJ

9

1.

Pečat odličnosti

9

2.

Prerazporeditve iz ESRR v Obzorje Evropa

14

3.

Kumulativno financiranje

18

4.

Evropska partnerstva

23

5.

Kombinirano financiranje (povezovanje)

32

6.

Sinergije navzgor in navzdol

33

PRILOGA 1

36

PRILOGA 2

39

PRILOGA 3

41

UVOD

Regulativni okvir za obdobje 2021–2027, ki ureja sklade kohezijske politike v okviru deljenega upravljanja in sredstva v okviru skladov neposrednega upravljanja, omogoča okrepljene sinergije med tema dvema vrstama financiranja EU (1).

Ustrezni mehanizmi vključujejo pečate odličnosti, prerazporeditve, kumulativno financiranje (ki se lahko uporabi tudi za podporo sofinanciranih in institucionaliziranih evropskih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa) in podporo za povezovanje. Te smernice se nanašajo na te mehanizme in „sinergije navzgor/navzdol“.

Namen tega dokumenta je orisati nove priložnosti, ki so na voljo organom upravljanja programov kohezijske politike, nacionalnim kontaktnim točkam v okviru Obzorja Evropa in nosilcem/predlagateljem projektov v okviru Obzorja Evropa. Dokument je namenjen tudi lažji uporabi ustreznih mehanizmov iz prejšnjega odstavka. Osredotoča se na sinergije med programom Obzorje Evropa ter programi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) (2).

Operativna razsežnost sinergij, kjer je bil dosežen velik napredek v zakonodaji za obdobje 2021–2027, je enako pomembna in dopolnjuje strateško razsežnost. Redna izmenjava mnenj o sinergijah med organi držav članic, ki sodelujejo v programih kohezijske politike, in o izvajanju Obzorja Evropa bi pripomogla k ozaveščanju o možnostih, ki jih ponujajo sinergije v državah članicah.

Strateški okvir na ravni EU

Prednostna naloga politike EU je spodbujati inovativno, pametno in trajnostno gospodarsko preobrazbo ter odličnost v raziskavah in inovacijah, hkrati pa ublažiti in premagati vztrajen razkorak na področju inovacij (vrzel med zmogljivostjo zasebnih in javnih sektorjev držav članic za inovacije). Obzorje Evropa in ESRR sta ključna instrumenta EU za doseganje rezultatov teh medsebojno povezanih ciljev.

Program Obzorje Evropa je namenjen podpori odličnih raziskav in inovacij v skladu s členom 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen kohezijske politike je spodbujati in podpirati splošen skladen razvoj držav članic in njihovih regij v skladu s členom 174 PDEU, zlasti z zmanjševanjem regionalnih razlik. Na spodnji sliki so prikazani glavni strukturni elementi podpore v okviru Obzorja Evropa in kohezijske politike za raziskave in inovacije.

Zbliževanje kohezijske politike in Obzorja Evropa je bilo zato pomembna prednostna naloga Komisije v zadnjih letih, zlasti pri pripravah za obdobje 2021–2027. Cilj je okrepiti učinek obeh politik z ustvarjanjem komplementarnosti, zlasti v manj razvitih in obrobnih regijah. Spodbujanje celostnega pristopa in krepitev sinergij med tema ključnima instrumentoma EU (ter njunimi ustreznimi stebri in cilji politike) lahko koristita vsem vpletenim. Lahko se na primer spodbuja trajnosten in pameten regionalni gospodarski razvoj, hkrati pa se na splošno izboljšata inovacijski ekosistem EU in njegovo odzivanje na ključne družbene izzive ter razvijejo ključne strateške vrednostne verige.

S tem pristopom se ustvarjajo nove priložnosti za pomoč pri spodbujanju inovacij v vseh regijah ter za boljše vključevanje manj razvitih in obrobnih regij v evropski raziskovalni prostor (ERP) in evropski inovacijski ekosistem.

Sporočilo Komisije o novem ERP za raziskave in inovacije (3) je pomemben korak pri oblikovanju ERP. Cilj ERP je vzpostaviti odličnost, čezmejno sodelovanje med raziskovalci, kritično maso na ključnih strateških področjih in možnosti premestitve raziskovalcev ter končno ustvariti odprti enotni trg za raziskave in inovacije. Nov, v prihodnost usmerjen načrt, predstavljen v sporočilu, vključuje štiri ambiciozne cilje politike – dajanje prednosti naložbam in reformam, izboljšanje dostopa do odličnosti in okrepitev sistemov raziskav in inovacij po vsej EU, izboljšanje prenosa novih raziskav in inovacij v poslovni sektor ter poglobitev povezovanja nacionalnih politik.

Poleg tega je Komisija 16. julija 2021 sprejela predlog priporočila Sveta o paktu za raziskave in inovacije v Evropi (4). V priporočilu so navedena številna prednostna področja za skupno ukrepanje v podporo ERP. To vključuje sodelovanje pri odzivanju na izzive digitalnega in zelenega prehoda (na primer pri izvajanju misij in evropskih partnerstev v okviru Obzorja Evropa).

Sinergije temeljijo na tem, da organi upravljanja programov, povezanih z raziskavami in inovacijami, poznajo drug drugega in svoje programe. Temeljijo tudi na tem, da nacionalni predstavniki na področju raziskav in inovacij poznajo prednostne naloge in ukrepe v okviru Obzorja Evropa (kot so nove misije in partnerstva) ter regionalne prednostne naloge na področju pametne specializacije. Te prednostne naloge in ukrepi so odlična referenčna točka za razvoj komplementarnosti. Sinergije med okvirom za raziskave in inovacije ter kohezijskimi programi lahko zagotovijo kar največjo količino, kakovost in učinek naložb v raziskave in inovacije z oblikovanjem strateških načrtov, ki se med seboj dopolnjujejo, in uporabo različnih tokov financiranja (v skladu s specifičnimi cilji posameznega programa/sklada).

Strategije pametne specializacije (S3) so ključne za sinergije z instrumenti na ravni EU, ki so povezani s pametno rastjo (zlasti z Obzorjem Evropa). Določanje prednostnih nalog S3 od spodaj navzgor bi moralo olajšati iskanje partnerjev v drugih državah članicah z namenom sodelovanja pri povezanih temah in vrednostnih verigah.

Kar zadeva ESRR, člen 11(1), točka (b)(iii), uredbe o skupnih določbah (5) od držav članic zahteva, da v svojih sporazumih o strateškem partnerstvu navedejo: „dopolnjevanje in sinergije med skladi, zajetimi v sporazumu o partnerstvu […] ter drugimi instrumenti Unije […] ter, kadar je to ustrezno, projekti, financiranimi v okviru Obzorja Evropa“. Podobno člen 22(3), točka (a)(iii), uredbe o skupnih določbah za vsak program kohezijske politike zahteva povzetek glavnih izzivov, pri čemer se upoštevajo „naložbene potrebe ter dopolnjevanje in sinergije z drugimi oblikami podpore“.

V vseh primerih se morajo organi upravljanja odločiti, ali bodo uporabili mehanizme sinergij ali ne.

VRSTE SINERGIJ

1.   Pečat odličnosti

Pečat odličnosti je znak kakovosti, ki ga Komisija podeli predlogu, ki je bil predložen na podlagi konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta EU in ocenjen kot skladen z minimalnimi zahtevami glede kakovosti zadevnega instrumenta EU, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi proračunskih omejitev. Pečat odličnosti pomeni, da je projekt lahko dober kandidat za pridobitev podpore iz drugih EU ali nacionalnih virov financiranja.

Pečat odličnosti v okviru Obzorja Evropa priznava vrednost predloga in pomaga drugim organom financiranja izkoristiti postopek ocenjevanja v okviru Obzorja Evropa. Podeli se lahko na primer predlogom, predloženim v okviru Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije(EIC) pod okriljem Obzorja Evropa (nekdanji instrument za MSP), programa EIC za financiranje prehoda, ukrepov Marie Skłodowske-Curie ali v okviru povezovanja in potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Organi upravljanja za kohezijsko politiko v državah članicah lahko pri odločanju o financiranju operacij s pečatom odličnosti (6) iz programov ESRR uporabijo poenostavljen izbirni postopek. Take operacije morajo izpolnjevati tri kriterije:

—	prvič, biti morajo skladne s programom (in ustreznimi strategijami, na katerih temelji program) in učinkovito prispevati k doseganju njegovih specifičnih ciljev;

—	drugič, kadar spadajo na področje uporabe omogočitvenega pogoja, morajo biti skladne z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti za izpolnitev navedenega omogočitvenega pogoja;

—

tretjič, spadati morajo na področje uporabe zadevnega sklada in biti razvrščene glede na vrsto ukrepa (7). Zadevna zakonodaja Uredba o skupnih določbah Člena 2(45) in 73(4) ter uvodna izjava 61 Uredba o programu Obzorje Evropa Členi 2(23), 15(2), 24(4) in 48(7) Povezana zakonodaja Uredba o splošnih skupinskih izjemah Člena 25a in 25b (državna pomoč)

Politični premisleki

Pečat odličnosti je znak kakovosti, ki se podeli predlogom projektov, predloženim v okviru Obzorja Evropa (program EU za financiranje raziskav in inovacij do leta 2027) in njegovega predhodnika Obzorje 2020. Pečat odličnosti potrjuje, da so ti predlogi odlični, in povečuje njihov prepoznavnost pri morebitnih organih financiranja (zasebnih ali javnih, nacionalnih ali regionalnih, vključno z organi upravljanja skladov kohezijske politike), ki želijo vlagati v obetavne projekte na področju raziskav in inovacij. S pečatom odličnosti je za take predloge lažje zagotoviti alternativno financiranje.

Organi financiranja lahko za spodbujanje teritorialnega razvoja izkoristijo tudi dobro uveljavljen in visokokakovosten proces ocenjevanja v okviru Obzorja Evropa. To državam članicam in regijam omogoča, da prepoznajo sklop odličnih predlogov projekta na področju raziskav in inovacij na svojem ozemlju, ki bi izboljšali njihovo uspešnost in zmogljivost na področju raziskav in inovacij, ter jih izkoristijo.

Vložniki projektov, ki prejmejo pozitivno oceno na razpisu v okviru Obzorja Evropa in pečat odličnosti, lahko zaprosijo za morebitno financiranje v okviru ESRR, če je projekt usklajen s prednostnimi nalogami programov kohezijske politike države članice ali regije nosilcev projekta.

Certifikat za pečat odličnosti vsebuje vse osnovne informacije o predlogu, ki jih potrebuje organ financiranja, ki želi opredeliti predlog ter razumeti njegove ključne značilnosti in vrednost (naslov predloga, sklic na razpis/temo ter ime in sedež pravnega subjekta predlagatelja). Certifikat, predlog projekta in zbirno ocenjevalno poročilo so digitalno zaščiteni pred goljufijami (to je navedeno v dokumentih). Nazadnje, podpisa komisarja/komisarke za kohezijo in reforme ter komisarja/komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade dokazujeta njuno politično zavezanost mobilizaciji alternativnega financiranja za te projekte.

Pečat odličnosti je še zlasti primeren za komponente Obzorja Evropa z enim upravičencem (kot so Pospeševalec EIC in program EIC za financiranje prehoda, ukrepi Marie Skłodowske-Curie, potrditev koncepta ERC, povezovanje). Čeprav bi bilo v prihodnosti mogoče razmisliti tudi o pečatih odličnosti z več upravičenci, je trenutni namen podeliti pečat odličnosti samo komponentam z enim upravičencem v prvi fazi Obzorja Evropa. Ta pogoj bo moral biti naveden v ustreznem razpisu. Komponente, ki podeljujejo pečat odličnosti, bodo navedene v ustreznem programu dela.

Komisija lahko podeli pečate odličnosti tudi predlogom projekta iz tretjih držav (zlasti iz držav, povezanih z Obzorjem Evropa), ki lahko uporabljajo druge vire financiranja, nepovezane s kohezijsko politiko.

Podpora za financiranje projekta iz programa ESRR, ki ima pečat odličnosti, je prostovoljna ter je odvisna od odločitve organa upravljanja in v skladu s programom. Certifikat torej ne zagotavlja samodejne pravice do pridobitve alternativnega financiranja. Država članica ali regija se lahko odloči proučiti to možnost, vendar končno odločitev sprejme ustrezni organ upravljanja.

Da se prepreči nepotrebno podvajanje dela upravičencev in organov upravljanja pri predložitvi, ocenjevanju in izbiri operacij za podporo v okviru ESRR, so bile narejene naslednje poenostavitve.

—	Države članice, regije in upravičenci lahko uporabijo kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov v okviru Obzorja Evropa ter tako izkoristijo poenostavitve pravil EU o državni pomoči, ki se uporabljajo (uredba o splošnih skupinskih izjemah).

—

Tehnična/vsebinska ocena v okviru Obzorja Evropa se šteje za veljavno. To pomeni, da organu upravljanja programa ESRR ni treba opraviti nove ocene. Preden pa organi upravljanja z upravičenci podpišejo dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo, morajo preveriti, ali navedeni projekti izpolnjujejo posebne zahteve iz uredbe o skupnih določbah in ESRR, ki niso vključene v oceni na podlagi Obzorja Evropa. Razlog za to je, da morajo biti ti projekti uradno izbrani v skladu z uredbo o skupnih določbah – tj. posebna upravičenost (MSP v težavah), prispevek k ciljem programa, v okviru katerega je zagotovljeno alternativno financiranje, veljavni omogočitveni pogoji in področje uporabe sklada (glej člen 73(2), točke (a), (b) in (g), uredbe o skupnih določbah).

Glavni koraki v postopku

Priprava/načrtovanje programov	— V letnih ali polletnih programih dela Obzorja Evropa so določeni razpisi, za katere se lahko podelijo pečati odličnosti. Te programe dela Obzorja Evropa si je mogoče ogledati in prenesti na portalu za financiranje in razpise. (https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/programmes/horizon) — Države članice in regije bi morale obvestiti Komisijo, ali so pripravljene dovoliti, da se v okviru programov ESRR podprejo projekti s pečatom odličnosti v okviru Obzorja Evropa. Države članice ali regije lahko te informacije vključijo v oddelek partnerskega sporazuma, ki se nanaša na dopolnjevanje in sinergije, ter v opis specifičnega cilja v ustreznem programu ESRR. Organ upravljanja se lahko odloči, da bo podprl predloge projektov s pečatom odličnosti, tudi če niso izrecno navedeni v partnerskem sporazumu ali programu. Organ upravljanja mora v vsakem primeru zagotoviti skladnost izbranih projektov s programom.
Podelitev pečatov odličnosti s strani Komisije	— Certifikat za pečat odličnosti se podeli upravičenim predlogom in se posreduje skupaj z dopisom, v katerem so predlagatelji obveščeni o rezultatih ocenjevanja. V programih dela Obzorja Evropa so podrobneje opisani pogoji in postopek za pridobitev pečata odličnosti.
Dodelitev podpore	— Imetnik pečata odličnosti vloži vlogo neposredno pri zadevnemu programu ESRR. — Projektom s pečatom odličnosti ni treba opraviti rednega postopka izbire projektov ESRR. Vendar pa mora biti opravljena vsaj poenostavljena ocena v skladu s pogoji za sodelovanje, ki jih odobri odbor za spremljanje (skladnost z veljavnimi omogočitvenimi pogoji, področjem uporabe sklada in cilji programa skupaj z veljavnimi pravili EU o državni pomoči), da se zagotovi, da operacije izpolnjujejo zahteve iz člena 73(2), točke (a), (b) in (g), uredbe o skupnih določbah, kot je določeno v členu 73(4) uredbe o skupnih določbah. — Ocena projektov s pečatom odličnosti za financiranje v okviru ESRR bi morala biti poenostavljena (preverjanje skladnosti), vendar se lahko nacionalni postopki razlikujejo. Organi upravljanja lahko izberejo tisto možnost, ki se jim zdi najboljša (objava odprtega postopka, „prvi prispe, prvi dobi“ itd., ali neposredna izbira projektov, kadar program dopušča to možnost, če se upoštevata načeli preglednosti in nediskriminacije). — Organi upravljanja lahko v podporo kohezijski politiki uporabijo pogoje za sodelovanje, s katerimi določijo pragove, ki so višji od najmanjšega števila točk, potrebnega za pridobitev financiranja v okviru Obzorja Evropa. — Na spletišču o pečatu odličnosti so navedeni različni primeri: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/seal-excellence_sl — Priporoča se, da se v zvezi s programi ESRR obvešča GD REGIO (ustrezno geografsko enoto) in namensko izkustveno skupnost za pečat odličnosti (RTD-SEAL-OF-EXCELLENCE@ec.europa.eu) o podpori projektom s pečatom odličnosti.
Izvajanje, spremljanje in nadzor	— Upravičenci izvajajo projekte v skladu s pravili in postopki kohezijske politike. Predlogi s pečatom odličnosti so sofinancirani v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah in posebnimi pravili ESRR. Organ upravljanja lahko uporabi nekatere kategorije pravil Obzorja Evropa (na primer za kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov), če je to v skladu s pravili programa. Organ upravljanja mora te elemente navesti v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo. — Stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za celotno javno financiranje projekta, ne presega stopnje financiranja v skladu s pravili Obzorja Evropa, če je podpora dodeljena v obliki državne pomoči na podlagi člena 25a ali 25b uredbe o splošnih skupinskih izjemah (glej oddelek o državni pomoči v nadaljevanju). — Za spremljanje in nadzor veljajo enaka pravila kot za druge operacije v okviru ustreznega programa ESRR. — Javni podatkovni portal Obzorja Evropa zagotavlja zbirne podatke o pečatu odličnosti z vizualizacijo pečata po državah in regijah.

Pomembno je vedeti

Kaj pa pravila EU o državni pomoči?

Financiranje iz programov ESRR lahko spada med pravila EU o državni pomoči, če so upravičenci podjetja. V takih primerih mora biti financiranje združljivo z notranjim trgom na podlagi veljavnih pravil EU o državni pomoči. Za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti, člena 25a in 25b uredbe o splošnih skupinskih izjemah (8) državam članicam omogočata zagotavljanje združljivosti z notranjim trgom. Poleg tega uredba o splošnih skupinskih izjemah določa številne splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi ukrepi pomoči, ki se izvajajo v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah, ne glede na njihov cilj. Posebni pogoji iz členov 25a in 25b uredbe o splošnih skupinskih izjemah dovoljujejo financiranje v okviru ESRR za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti – z enako stopnjo financiranja in z enakimi upravičenimi stroški v okviru Obzorja Evropa – brez predhodnega uradnega obvestila Komisiji in brez potrebe po izvedbi druge tehnične ocene. Organ, ki dodeli sredstva, mora pri dodeljevanju sredstev upoštevati splošne in posebne pogoje uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki se uporabljajo. Imetnik pečata odličnosti mora poleg prvotne vloge v okviru Obzorja Evropa izpolnjevati pogoje za sodelovanje, ki se uporabljajo za projekte s pečatom odličnosti, kot jih je določil organ upravljanja, zagotoviti pa mora tudi skladnost s pravili o državni pomoči, ki se uporabljajo.

Kako smo lahko kot organ upravljanja/drug organ financiranja obveščeni o razvoju in dobrih praksah pri podpiranju predlogov s pečatom odličnosti?

Namenska izkustvena skupnost za pečat odličnosti bo zainteresiranim organom upravljanja in drugim organom financiranja v okviru ESRR še naprej omogočala izmenjavo dobrih praks o tem, kako podpreti predloge s pečatom odličnosti, biti obveščen o najnovejših dogodkih ter ohranjati dostop do vseh ustreznih informacij in podatkov o predlogih s pečatom odličnosti v svojih regijah (število, zahtevana sredstva itd.). To bi moralo olajšati načrtovanje alternativnih shem financiranja.

Kako smo lahko kot organ upravljanja/drug organ financiranja obveščeni o predlogih v naši državi/regiji, ki so prejeli pečat odličnosti?

Imetniki pečata odličnosti morajo dati soglasje za omejen nabor informacij (tj. kontaktni podatki, kot so ime podjetja, naslov podjetja in e-pošta kontaktne osebe, povzetek predloga, znesek zahtevane finančne podpore in ključne besede, ki se uporabljajo), ki se lahko izmenjujejo z organi upravljanja za kohezijsko politiko in drugimi javnimi ali zasebnimi subjekti, ki bi se utegnili zanimati za financiranje ali podpiranje takega podjetja. Organi upravljanja bodo imeli dostop do teh informacij in možnost stika z imetnikom pečata odličnosti. Na spletišču, namenjenemu pečatu odličnosti, so na voljo dodatne informacije o tem, kako uporabljati pečat odličnosti in kako najti kontaktne podatke organov upravljanja po posameznih državah.

Pod kakšnimi pogoji lahko organi upravljanja financirajo projekte, ki so se prijavili v okviru Obzorja Evropa, vendar niso bili izbrani za financiranje in niso prejeli pečata odličnosti?

Projekt, ki nima pečata odličnosti, lahko prejme podporo kohezijske politike, če se zanj opravi standardna celovita ocena, ki se zahteva v okviru programa kohezijske politike (poenostavljena ocena se uporablja samo za projekte s pečatom odličnosti in operacije, izbrane v okviru programa, ki ga financira Obzorje Evropa).

Praktični primer

Projekt s pečatom odličnosti Pospeševalca EIC pod okriljem Obzorja Evropa (program dela EIC za leto 2022, str. 74, vključno z opombama 63 in 64):

MSP se prijavi na razpis v okviru Obzorja Evropa in uspešno opravi korake ocenjevanja pred vključitvijo žirije, ki so določeni v letnem programu dela EIC. Žirija EIC kljub visoki kakovosti predloga projekta ugotovi, da ga ni mogoče financirati zaradi nezadostnih razpoložljivih sredstev. MSP bi običajno prejelo pečat odličnosti (razen v posebnih primerih, določenih v programu dela EIC – na primer, ko MSP ne soglaša z deljenjem informacij o svojem predlogu).

MSP, ki ima pečat odličnosti, se lahko nato obrne na druge organe financiranja – na primer na organe upravljanja programov kohezijske politike. Komisija lahko s predhodnim dovoljenjem vložnika posreduje tudi osnovne informacije, zlasti kontaktne podatke, o uspešni vlogi. Kar zadeva rezultate ocenjevanja in druge občutljive podatke, se sporočijo zainteresiranim finančnim organom po sklenitvi posebnih dogovorov o zaupnosti. Poleg tega in s soglasjem vložnika lahko Komisija posreduje informacije drugim organizacijam, ki lahko podprejo MSP – na primer evropski podjetniški mreži (EEN). EEN lahko zagotovi individualne podporne storitve za MSP s pečatom odličnosti, da jim pomaga opredeliti ustrezne alternativne vire financiranja (vključno s programi, ki jih financira ESRR), pomaga lahko s kakršnim koli postopkom prijave (vključno z morebitno prilagoditvijo predloga projekta), krepitvijo zmogljivosti za postopke prijave in predstavitvenimi spretnostmi ter jim posreduje povezave do drugih ustreznih podpornih storitev, kot sta povezovanje in opredelitev primernih poslovnih partnerjev. Storitve EEN, prilagojene potrebam vsakega posameznega imetnika pečata odličnosti, so v obliki tri- do petdnevnih paketov storitev, ki so brezplačno na voljo zadevnemu MSP.

Z namenom podpore projektom s pečatom odličnosti se lahko organi upravljanja odločijo, da bodo kategorije, najvišji zneski in metode izračuna upravičenih stroškov v skladu s pravili Obzorja Evropa, če so izpolnjeni pogoji združljivosti državne pomoči iz člena 25a in Poglavja 1 uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Če je tako, lahko uporabijo pravila za Pospeševalec, določena v okvirnem programu Obzorje Evropa („Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot komponenti podpore Pospeševalca ne presegajo 70 % skupnih upravičenih stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij“ – člen 48(9) uredbe o okvirnem programu Obzorje Evropa) (9). Poleg tega, kot je pojasnjeno v posebnem programu za izvajanje Obzorja Evropa (točka 1.1.2), bosta „kombinacija in obseg financiranja“ v okviru Pospeševalca „prilagojen[a] potrebam podjetja, velikosti podjetja in fazi, naravi tehnologije ali inovacije in dolžini inovacijskega cikla“ (10).

Imetniki pečata odličnosti EIC pod okriljem Obzorja Evropa lahko izkoristijo dogodke povezovanja, ki se organizirajo v okviru poslovnih pospeševalnih storitev EIC, s ciljem povezati skupnost inovatorjev EIC – vključno s tistimi, ki imajo pečat odličnosti – z vlagatelji, partnerji in javnimi kupci, če je to predvideno v programu dela. Poslovne pospeševalne storitve EIC zagotavljajo tudi vrsto storitev usmerjanja in mentorstva ter inovatorjem omogočajo dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno s potencialnimi industrijskimi partnerji, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja (11).

Predlogi s pečatom odličnosti Pospeševalca EIC se ne spodbujajo le pri upravnih organih ESRR, ampak tudi pri zasebnih virih financiranja (npr. prek posebnih dogodkov spletne predstavitve in povezovanja, ki jih organizirajo namenska omrežja in skupnosti za pečat odličnosti, ter s prikazom pečata odličnosti na portalu InvestEU).

2.   Prerazporeditve iz ESRR v Obzorje Evropa

V skladu s členom 26(1) uredbe o skupnih določbah lahko države članice zahtevajo prerazporeditev do pet odstotkov svojih sredstev v okviru deljenega upravljanja v kateri koli drug sklad ali instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Petodstotna omejitev velja za prvotno nacionalno dodelitev zadevnega sklada in ne za določen program ali regijo (oziroma njeno kategorijo). Prerazporejena sredstva se lahko uporabijo samo za prihodnje proračunske obveznosti (tj. za prihodnja leta). Ta sredstva se morajo uporabiti v korist zadevne države članice (12).

Tako prerazporejeni zneski se ne štejejo za tematsko koncentracijo za ESRR.

Obzorje Evropa vsem svojim delom omogoča prejemanje prerazporejenih sredstev iz programov v okviru deljenega upravljanja.

Zadevna zakonodaja	Uredba o skupnih določbah	Člen 26 (Prerazporeditev sredstev) in uvodna izjava 19 uredbe o skupnih določbah
	Uredba o programu Obzorje Evropa	Člen 15(5) in (6)
Povezana zakonodaja	Uredba o skupnih določbah	Člen 24 (Sprememba programov)

Politični premisleki

Organi upravljanja lahko uporabijo prerazporeditve, da odličnim predlogom za Obzorje Evropa iz svoje države članice/regije omogočijo sodelovanje v Obzorju Evropa, kadar bi jim proračunske omejitve sicer preprečile, da bi bili izbrani za podporo v okviru Obzorja Evropa.

Prerazporeditve lahko dodajo vrednost, če so usmerjene v področja raziskav in inovacij, ki so bila opredeljena kot prednostna v nacionalni in/ali regionalni S3 in pri katerih je povpraševanje v razpisih Obzorja Evropa običajno veliko večje od ponudbe. Vendar pa ni pravna zahteva, da se naložbe, ki jih pokrivajo prerazporejena sredstva, ujemajo s prednostnimi nalogami pametne specializacije.

Prerazporeditve med drugim nudijo možnosti za:

—	povečanje sodelovanja upravičencev iz regij/držav članic, ki so imele tradicionalno nizko stopnjo sodelovanja in uspešnosti v Obzorju Evropa;

—	uporabo pametne specializacije za spodbujanje projektov na področjih, ki so opredeljena kot prednostna;

—

ohranjanje upravne zmogljivosti na nacionalni/regionalni ravni pri izbiri in nadaljnjem spremljanju projektov na področju raziskav in inovacij, saj tega ne bo izvajal organ upravljanja v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah, temveč ustrezna agencija v skladu s pravili Obzorja Evropa (zlasti, če ni dovolj odličnih projektov za utemeljitev celotnega razpisa na nacionalni/regionalni ravni v okviru programa pod okriljem uredbe o skupnih določbah; kadar je veliko teh odličnih predlogov v okviru Obzorja Evropa; ali kadar želi organ upravljanja programa v okviru uredbe o skupnih določbah diverzificirati svojo vrsto podpore).

Prerazporeditve so še posebej primerne za komponente z enim upravičencem. Prva faza Obzorja Evropa omogoča prerazporeditev samo za te komponente.

Prerazporejena sredstva se morajo uporabiti v korist zadevne države članice. Država članica lahko omeji teritorialni obseg prerazporeditve na določeno regijo (tj. regijo, ki je vključena v program kohezijske politike, iz katerega se prerazporedijo sredstva).

Prerazporeditve lahko državam članicam ali regijam z nizko stopnjo sodelovanja v Obzorju Evropa omogočijo, da okrepijo svoje zmogljivosti za raziskave in inovacije s povečanjem sodelovanja svojih pravnih subjektov v Obzorju Evropa. Razlog za to je, da lahko prerazporeditev koristi samo upravičencem iz zadevne države članice/regije.

Prerazporeditev v Obzorje Evropa lahko nosilcem projektov, kot so MSP ali univerze, nudi tudi priložnosti za učenje, saj bodo lahko vstopili v postopek Obzorja Evropa zahvaljujoč dodatnim sredstvom, ki jih bo njihova država članica ali regija dala na voljo za Obzorje Evropa. Projekt bo vstopil v postopek priprave nepovratnih sredstev, zanj pa se bodo v celoti uporabljala pravila Obzorja Evropa, vključno s stopnjami financiranja. Ustrezna agencija Komisije bo spremljala projekt ves čas njegovega trajanja.

Glavni koraki v postopku

Priprava	— Prerazporeditve morajo biti izrecno določene v partnerskem sporazumu (ali v zahtevi za spremembo programa, če se odbor za spremljanje strinja) (13). Če prerazporeditve niso prvotno navedene v partnerskem sporazumu, jih je še vedno mogoče zahtevati kadar koli pozneje z zahtevo za spremembo zadevnega programa v okviru deljenega upravljanja (vključno z njegovim finančnim načrtom). — Za prerazporeditve s spremembo programa je potrebna predhodna odobritev odbora za spremljanje. Nadalje, „[č]e se zahteva nanaša na spremembo programa, se lahko prerazporedijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.“ Za več podrobnosti o zahtevah glej člena 24 in 26 uredbe o skupnih določbah. — Država članica/organ upravljanja mora pri zahtevi za prerazporeditev pojasniti, kako bi prerazporeditev koristila prerazporeditveni državi članici ali (v primeru regionalnega programa) določenim regijam in kako bi pripomogla k doseganju ciljev prejemnega instrumenta. Za lažje izvajanje bi bila v zahtevi lahko navedena komponenta Obzorja Evropa (npr. Pospeševalec EIC), v katero bodo prerazporejena sredstva. — Službe Komisije lahko za opredelitev komponente in zneska za prerazporeditev zagotovijo oceno zneska, ki bo verjetno absorbiran v zadevnem obdobju, na podlagi rezultatov zadevne države članice/regije v izbrani komponenti.
Ocena zahtev s strani Komisije	— Komisija mora nasprotovati zahtevi za prerazporeditev, če bi slednja ogrozila doseganje ciljev programa, iz katerega bi bilo treba prerazporediti sredstva. — Če Komisija odobri prerazporeditev, se to uradno potrdi v sklepu o odobritvi partnerskega sporazuma oziroma spremembe programa. — Časovnica za odobritev zahteve za prerazporeditev je predstavljen pod to preglednico.
Dodelitev podpore	— Ko je prerazporeditev odobrena, je na voljo Obzorju Evropa v naslednjem koledarskem letu za razpise navedenega leta. Od takrat se lahko prerazporeditev uporabi v korist zadevne države članice/regije. Podpira lahko predloge v prerazporeditvenih regijah/državah, ki so jih neodvisni strokovnjaki pozitivno ocenili, vendar jih ni bilo mogoče sprejeti zaradi proračunskih omejitev. Prerazporeditev dopolnjuje podporo iz prvotnega proračuna Obzorja Evropa in je ne nadomešča. — Projekti so izbrani na podlagi razvrstitvenega seznama, ki izhaja iz ocene v okviru Obzorja Evropa ali iz posebnih pravil (ob upoštevanju nacionalne/regionalne omejitve prerazporejenega zneska). V primeru Pospeševalca EIC bo prerazporejeni proračun dodeljen po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu s presečnim načrtovanjem (izbirni postopki se začnejo vsake tri mesece), dokler se ne porabi. — Za prerazporejene zneske se uporabljajo pravila Obzorja Evropa, zanje pa veljajo tudi enaki pogoji izvajanja projekta kot za vse druge projekte v okviru Obzorja Evropa. — Za opredelitev regije bo uporabljena raven NUTS2. Podatki o financiranih projektih (analizirani po regijah) so javno dostopni na podatkovnem portalu Obzorja Evropa. Na podatkovnem portalu bo prikazano, da je bil projekt podprt s prerazporejenim denarjem.
Izvajanje, spremljanje in nadzor	— Po prerazporeditvi za izvajanje (vključno s spremljanjem) skrbi izključno Komisija v skladu s pravili Obzorja Evropa in ne več organi upravljanja programov v okviru deljenega upravljanja. Kljub temu imajo organi upravljanja vlogo pri prerazporeditvah nazaj na kohezijsko politiko in pri predložitvi spremembe programa. — Prerazporeditev nima neposrednih posledic za nosilce projektov ali upravičence, ki upoštevajo pravila in postopke Obzorja Evropa.

Časovnica za zahteve za prerazporeditev

1. faza: Zahteva za prerazporeditev sredstev iz instrumenta kohezijske politike

1.1   Zahteva za prerazporeditev prek partnerskega sporazuma.

1.2   Zahteva za prerazporeditev, vključena v spremembo programa.

2. faza: Izvajanje prerazporejenih sredstev prek Obzorja Evropa

Pomembno je vedeti

Ali je prerazporejena sredstva mogoče prenesti nazaj v njihov prvotni sklad?

Če Komisija do 31. avgusta leta n+1 ni pravno dodelila prerazporejenega denarja v okviru Obzorja Evropa, se ustrezna nedodeljena sredstva lahko prenesejo nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena. Nato se lahko na zahtevo države članice prerazporedijo v enega ali več programov (člen 26(7) uredbe o skupnih določbah, člen 15(6) uredbe o programu Obzorje Evropa).

Enak postopek se uporablja za zahtevo po spremembi programa (člen 24 uredbe o skupnih določbah), pri čemer je treba zahtevo predložiti Komisiji vsaj štiri mesece pred rokom za (finančne) obveznosti (tj. do 31. avgusta leta n+1).

Sredstva, ki so bila prenesena nazaj, bodo nato prerazporejena v prejemne programe, pri čemer se bodo zanje uporabljala pravila iz uredbe o skupnih določbah.

Če mora Komisija izterjati sredstva od upravičencev v okviru Obzorja Evropa, ki so prejeli prerazporejena sredstva iz ESRR, ali bi bila ta sredstva vrnjena v program ESRR?

Ne. Odobritve se ne bi vrnile v prvotno proračunsko vrstico (ESRR), ampak bi ostale v ustreznem programu. V tem konkretnem primeru bi ostale v programu Obzorje Evropa (v katerega so bili prerazporejeni iz ESRR).

Praktični primer:

Država članica se odloči prerazporediti del sredstev določenega programa ESRR za prihodnja koledarska leta v Obzorje Evropa (14) s spremembo programa v skladu s členom 24 uredbe o skupnih določbah.

Komisija se strinja, da je bila prerazporeditev ustrezno utemeljena in v skladu s cilji programa, iz katerega bodo prerazporejena sredstva. Ko da odbor za spremljanje svoje soglasje, Komisija potrdi spremembo programa. Države članice in Komisija razpravljajo tudi o geografskem območju uporabe (ki ga določa ozemlje programa, iz katerega se prerazporejajo sredstva), predvideni uporabi prerazporejenih sredstev v okviru Obzorja Evropa (na ravni komponente Obzorja Evropa) in znesku prerazporejenih sredstev na podlagi ocenjene „absorpcijske sposobnosti“ (na primer z uporabo preteklih statističnih podatkov o sodelovanju navedene države/regije pri podobnih razpisih).

Država članica namerava uporabiti prerazporejena sredstva za financiranje predlogov MSP v okviru razpisa Pospeševalca EIC pod okriljem Obzorja Evropa. To namerava storiti s sporazumi o nepovratnih sredstvih, ki jih je treba skleniti najpozneje do konca leta n+1 (tj. leta, ki sledi letu, v katerem so sredstva prerazporejena v Obzorje Evropa).

Sredstva se uporabljajo za financiranje predlogov MSP, predloženih v okviru Pospeševalca EIC, ki so bili ocenjeni po odločitvi države članice o prerazporeditvi denarja.

Obzorje Evropa (trenutno) krije vse dodatne administrativne stroške izvedbe prerazporeditve. Ocena, ali je ta pristop mogoče ohraniti, bo opravljena kot del vmesnega pregleda programa.

Država članica lahko zaprosi za prerazporeditev nedodeljenih sredstev nazaj v ESRR do štiri mesece pred koncem leta n+1 (tj. do 31. avgusta). To naredi tako, da zahteva spremembo programov, v katere bodo ta sredstva vključena. Zahtevo mora odobriti Komisija. Pravilo o sprostitvi obveznosti se bo začelo uporabljati v letu, v katerem so prevzete ustrezne proračunske obveznosti.

3.   Kumulativno financiranje

Kumulativno financiranje pomeni, da operacija/projekt prejme podporo iz več kot enega sklada, programa ali instrumenta (to vključuje sklade z deljenim upravljanjem in tudi sklade z neposrednim upravljanjem) za isto postavko stroškov/izdatkov. Kot velja za druge mehanizme sinergije, kumulativno financiranje ni samodejno. Namesto tega je to možnost, ki jo lahko raziščejo organi upravljanja za kohezijsko politiko in organ, ki dodeljuje nepovratna sredstva za neposredno upravljane programe EU. Kumulativno financiranje se lahko uporabi samo s soglasjem vseh vpletenih strani (tj. organov upravljanja in organa, ki dodeljuje sredstva za neposredno upravljane programe EU).

Zadevna zakonodaja	Uredba o skupnih določbah	Člen 63(9)
	Uredba o programu Obzorje Evropa	Člen 15(4)
Povezana zakonodaja	Program Digitalna Evropa	Člen 23(1) (15)

Politični premisleki/potencialne koristi

Kumulativno financiranje omogoča porazdelitev finančnega bremena operacije in obravnavo morebitnih proračunskih omejitev (npr. tistih, ki izhajajo iz nižjih stopenj financiranja instrumenta), saj lahko omogoči do stoodstotno financiranje projekta sinergije iz proračuna EU, če se upoštevajo ustrezna pravila o državni pomoči. Omogoča tudi podporo nacionalnim prispevkom, zlasti v manj razvitih državah članicah in regijah.

Kumulativno financiranje lahko združuje tudi sredstva iz različnih instrumentov EU v okviru neposrednega in deljenega upravljanja ter omogoča stoodstotno financiranje iz sredstev EU. Kumulativno financiranje torej ponuja priložnost za krepitev povezav med komplementarnimi prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij v okviru razpisov Obzorja Evropa in programov ESRR (in povezane S3).

Glavni koraki v postopku

Priprava/načrtovanje programov	— Kumulativno financiranje med neposrednim in deljenim upravljanjem je možno za iste izdatke operacije, če so sprejete posebne ureditve za zagotovitev skladnosti s členom 63(9) uredbe o skupnih določbah in členom 191(3) finančne uredbe. Organi, pristojni za program, bi morali nameniti posebno pozornost naslednji razlagi člena 63(9) uredbe o skupnih določbah in člena 191(3) finančne uredbe ter izvajati kumulativno financiranje v skladu s praktičnimi koraki, navedenimi v nadaljevanju. — Člen 63(9), prvi pododstavek, uredbe o skupnih določbah določa prepoved dvojne prijave izdatkov v skladu z uredbo o skupnih določbah, pri čemer je navedeno, da se ista postavka izdatka lahko povrne le v okviru enega instrumenta financiranja Unije in da ne sme priti do podvojenega financiranja Unije, povezanega z isto postavko izdatka. Ta prepoved dvojne prijave se uporablja v zvezi z izdatki, ki jih organ upravljanja prijavi Komisiji v zahtevku za plačilo, in ne v zvezi z zahtevkom za plačilo, ki ga upravičenec predloži nacionalnim organom za določeno operacijo. — Ta določba ustreza členu 191(3) finančne uredbe. Kljub temu finančna uredba dovoljuje kumulativno dodeljevanje nepovratnih sredstev iz proračuna EU, če to dovoljujejo temeljni akti. Večina temeljnih aktov, vključno z Obzorjem Evropa, za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 omogoča kumulacijo nepovratnih sredstev, če se ne povrne več kot 100 % upravičenih stroškov. — Organ upravljanja lahko v programu kohezijske politike izrazi namero, da bo dovolil kumulativno financiranje, in navede področja, na katerih bi tako financiranje prineslo koristi. Tudi če se program ne sklicuje na ta mehanizem, je še vedno mogoče uporabiti kumulativno financiranje, če so dejavnosti v skladu s prednostnimi nalogami programa. — Organi upravljanja in službe Komisije/organ, ki dodeli sredstva (za neposredno upravljan zadevni program EU), se lahko nato dogovorijo o objavi usklajenih razpisov. Ti razpisi bi morali: — biti usklajeni med organi upravljanja in službami Komisije/organom, ki dodeli sredstva, ter bi se morali v idealnem primeru začeti hkrati; — vsebovati navedbo, da lahko projekt prejme kumulativno financiranje (tj. podporo iz obeh instrumentov), če se vložnik odloči prijaviti na razpisa obeh instrumentov in če sta obe vlogi sprejeti; — vsebovati navedbo, da je treba pri vseh nepovratnih sredstvih spoštovati postopke in pravila o upravičenosti, ki se uporabljajo; — opredeliti stopnje financiranja in pogoje, ki se bodo uporabljali v naslednjih treh primerih: (i) če se vložnik odloči prijaviti na razpisa obeh instrumentov in sta obe vlogi sprejeti; (ii) če se vložnik odloči prijaviti na razpisa obeh instrumentov, vendar je sprejeta samo ena vloga; (iii) če se vložnik odloči prijaviti samo na enega od razpisov obeh instrumentov. Poleg tega morajo razpisi vsebovati: — pravila o upravičenosti (glede na vir financiranja lahko obstajata dva ločena sklopa pravil o upravičenosti), obdobje upravičenosti stroškov, trajanje projekta, obdobja poročanja, roke za odobritev obeh zneskov nepovratnih sredstev (ustrezni organi upravljanja in organ, ki dodeli sredstva za neposredno upravljan program EU, bi morali vnaprej uskladiti roke); — stopnje financiranja, ki se bodo uporabljale v okviru obeh instrumentov (v skladu z ustreznimi pravnimi pravili). Stopnje kombiniranega financiranja ne smejo preseči 100 % upravičenih stroškov in morajo biti v skladu s pravili o državni pomoči; — vsebino, ki naj bi jo vložniki predstavili v svojih predlogih (več informacij je navedenih v oddelku Dodelitev podpore v nadaljevanju).
Dodelitev podpore	— Predlogi bi morali vključevati vse elemente, ki jih bosta organ upravljanja in organ, ki dodeli sredstva za neposredno upravljan program EU, ocenila v svojih izbirnih postopkih. — Izbor in ocenjevanje predlogov bosta potekala ločeno za vsak razpis, v skladu z mehanizmi in pravili posameznega instrumenta. — Izbor v enem razpisu ne zagotavlja izbora v drugem razpisu. — V predlogih mora biti navedeno, ali se bo vložnik prijavil na razpis drugega instrumenta. Če je odgovor pritrdilen, potreba po učinkovitem usklajevanju instrumentov financiranja pomeni, da mora biti v vlogi navedeno tudi, ali vložnik namerava nadaljevati s potencialno sofinanciranim projektom, če projekt (i) izbere le organ upravljanja ali (ii) ga izbere samo organ, ki dodeli sredstva v okviru neposredno upravljanega programa EU. — Če je le ena od vlog uspešna, odgovorni organ (organ upravljanja ali organ, ki dodeli sredstva v okviru neposrednega upravljanja) z upravičencem sklene sporazum o nepovratnih sredstvih v skladu s pravili zadevnega sklada/instrumenta. Na primer, če je sporazum sklenjen z organom upravljanja (za podporo v okviru programa kohezijske politike), se uporabljajo pravila uredbe o skupnih določbah in pravila EU o državni pomoči, pri čemer se izda dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo. — V primeru prijave in izbora na obeh razpisih mora upravičenec skleniti dva ločena sporazuma o nepovratnih sredstvih – z organom upravljanja t. i. dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo, in z organom, ki dodeli nepovratna sredstva za neposredno upravljan program EU. Vsak sporazum o nepovratnih sredstvih mora (i) vsebovati pravila zadevnega sklada/instrumenta, ki se uporabljajo, in (ii) vsebovati povezavo do drugih nepovratnih sredstev. Sporazum o nepovratnih sredstvih v okviru neposredno upravljanega programa EU je na podatkovnem listu opredeljen kot „ukrep sinergije“ (bodisi med pripravo nepovratnih sredstev ali njihovo spremembo), aktivirane pa so tudi ustrezne neobvezne določbe. — Zadevni organi (organi upravljanja in organi, ki dodelijo sredstva za neposredno upravljane programe) morajo zagotoviti, da kombinirane stopnje financiranja, ki se uporabljajo na ravni operacije, ne presegajo 100 % upravičenih stroškov. — Pri deljenem upravljanju se lahko stopnja financiranja, ki se uporablja na ravni operacije, in stopnja sofinanciranja na ravni ustrezne prednostne naloge razlikujeta. Pri ukrepih sinergije je treba upoštevati stopnjo sofinanciranja na ravni prednostne naloge, na koncu pa bo uporabljena stopnja financiranja na ravni operacije, kot je določena v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo, da se izvede uskladitev s stopnjo financiranja v neposredno upravljanem programu in zagotovi, da proračun Unije ne krije več kot 100 %.
Izvajanje, spremljanje in nadzor	Izvajanje — Da bi se omogočilo stoodstotno financiranje iz proračuna Unije v skladu z namenom ukrepov sinergije, bi morala obstajati enotna prijava izdatkov Komisiji za zadevni projekt sinergije. To enotno prijavo bi morali organi deljenega upravljanja predložiti Komisiji v zahtevku za plačilo (vključevati bi morala upravičene stroške, ki jih je upravičenec prijavil organu upravljanja in jih je organ upravljanja navedel kot dodatne informacije v tem zahtevku za plačilo za Komisijo). Na ta način ne bo kršena prepoved dvojne prijave izdatkov Komisiji iz člena 63(9) uredbe o skupnih določbah za namene plačil v okviru deljenega upravljanja. — Upravičenec mora torej najprej prijaviti vse upravičene izdatke organu upravljanja v skladu s pogoji za nepovratna sredstva. — Organ upravljanja obvesti upravičenca, ko je izdatek vključen v zahtevek za plačilo za Komisijo v okviru deljenega upravljanja. To velja za vse zahtevke za plačilo, predložene v skladu s členom 91 uredbe o skupnih določbah: država članica za programe ESRR predloži največ šest zahtevkov za plačilo na program, na sklad in na obračunsko leto. Vsako leto se lahko predloži en zahtevek za plačilo kadar koli v vsakem časovnem obdobju med naslednjimi datumi: 28. februar, 31. maj, 31. julij, 31. oktober, 30. november in 31. december. — Izvod prijave, ki jo je upravičenec predložil organu upravljanja (skupaj z izvodom informacij organa upravljanja za upravičenca, ki potrjuje, da so bili izdatki vključeni v zahtevek za plačilo za Komisijo), bo nato kot spremni dokument priložen zahtevku za plačilo, ki ga upravičenec vnese v sistem e-Grants. — V nobenem primeru se stroški ne bi smeli najprej vključiti v zahtevek za plačilo v okviru neposredno upravljanih nepovratnih sredstev, saj bi potem postali neupravičeni za deljeno upravljanje. — Kar zadeva zahtevek za plačilo, ki ga organ upravljanja predloži Komisiji, prispevek iz ESRR upošteva pravila o stopnji sofinanciranja in največji podpori iz skladov za vsako od prednostnih nalog iz člena 112 uredbe o skupnih določbah (sofinanciranje na ravni prednostne naloge). Prispevek neposredno upravljanega programa se ne šteje v to stopnjo sofinanciranja in se prikaže kot nacionalni (javni) prispevek. — Opozoriti je treba, da se zahtevki za plačilo v okviru deljenega upravljanja izvajajo na ravni prednostnih nalog in ne na operacijo. Organ upravljanja mora za vsak zahtevek za plačilo določiti zneske, povezane s projekti sinergije znotraj vsake prednostne naloge. — Ko organ upravljanja vključi izdatek v zahtevek za plačilo za Komisijo, bo upravičenec/koordinator naložil izvod prijave, predložene organu upravljanja, v sistem e-Grants (skupaj z izvodom informacij organa upravljanja za upravičenca, ki potrjuje, da je bil izdatek vključen v zahtevek za plačilo za Komisijo) in navedel informacije o stopnji sofinanciranja, ki jo je/bo uporabil organ upravljanja na ravni operacije in na ravni prednostne osi, ter hkrati vnesel vse podatke o izvajanju ukrepa, kot zahtevajo pravila neposredno upravljanega programa (uporaba portala za financiranje in razpise za elektronsko upravljanje nepovratnih sredstev EU). — To pomeni, da upravičenec ne bo mogel prejeti plačila v okviru neposrednega upravljanja, dokler ne bo predložil tega izvoda prijave organu upravljanja, kar pomeni, da lahko čaka največ dva meseca. — Oba organa, ki dodelita sredstva, bi morala imeti dovolj informacij in dokazov o drugem obstoječem ali načrtovanem financiranju EU, da se prepreči dvojno financiranje v celotnem življenjskem ciklu ukrepa sinergije. Dokler so prispevki omejeni na določen znesek na podlagi usklajenega odstotka upravičenih stroškov, skupna podpora EU ne bo presegla skupnih stroškov. — Odgovornost za zagotavljanje skladnosti s pravili o državni pomoči se preverja. — Za izvajanje tega pristopa ne bodo potrebni nobeni dodatni ukrepi organov, pristojnih za program, v okviru deljenega upravljanja, razen obveščanja upravičenca o datumu, ko so ustrezni izdatki prijavljeni Komisiji. Spremljanje — Pri kumulativnem financiranju za namene poročanja v okviru ESRR ni izjem od pravil. Izpolniti je treba Prilogo VII uredbe o skupnih določbah in upoštevati prispevke ESRR. — Za namene zahtevkov za plačilo v skladu s Prilogo XXIII uredbe o skupnih določbah se morajo prispevki ESRR opredeliti kot financiranje EU. Nasprotno pa je treba prispevke neposredno upravljanih instrumentov prikazati v javnem (nacionalnem) zavihku. — Organ upravljanja in organ, ki dodeli sredstva v okviru neposrednega upravljanja, določita roke za poročanje in plačilo v skladu s pravili, ki se uporabljajo, da se omogoči zgoraj opisani zaporedni pristop (tj. najprej prijava organu upravljanja (in prijava organa upravljanja Komisiji), nato pa predložitev izvoda neposredno upravljanemu instrumentu). — Upravičenci morajo upoštevati pravila za izvajanje, spremljanje in nadzor vseh vključenih instrumentov/sredstev. Če organ, ki dodeli nepovratna sredstva v okviru neposredno upravljanega programa/sklada, zahteva potrdilo o računovodskih izkazih pri neposredno upravljanih nepovratnih sredstvih, se lahko revizor potrdila o računovodskih izkazih opre tudi na revizijska potrdila o izdatkih v okviru deljenega upravljanja (če se nanašajo na iste stroške in enake pogoje za upravičenost). — Projekti lahko prejmejo vnaprejšnje financiranje ali predplačila v skladu s pravnimi pravili, ki se uporabljajo, in vnaprej dogovorjeno stopnjo financiranja.

Pomembno je vedeti

Kaj pa pravila EU o državni pomoči?

Pravila EU o državni pomoči se uporabljajo za del projekta, ki ga financira ESRR. Prav tako je treba preveriti in pravilno uporabiti pravila javnega kumulativnega financiranja, navedena v pravilih EU o državni pomoči, ki določajo skupno javno financiranje, ki se lahko uporabi za projekt/dejavnost.

Ali morajo nacionalni organ financiranja ali upravičenci v primeru kumulativnega financiranja še vedno prispevati del sredstev?

To je odvisno od stopenj financiranja, določenih na ravni projekta za oba vira financiranja. V primeru ESRR se uporabljajo pravila o državni pomoči, ki določajo najvišjo dovoljeno stopnjo financiranja na ravni operacije. Da bi se preverila skladnost z najvišjo dovoljeno stopnjo financiranja, se morajo upoštevati vsa javna sredstva na ravni projekta, vključno s podporo, prejeto iz na primer ESRR in Obzorja Evropa ter v kakršni koli obliki.

4.   Evropska partnerstva

Uporaba ESRR kot nacionalnega prispevka k sofinanciranim in institucionaliziranim evropskim partnerstvom

„Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se EU ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, javni organi ali fundacije) zavežejo, da bodo skupaj podpirali razvoj in izvajanje programa dejavnosti na področju raziskav in inovacij. Strateški načrt za raziskave in inovacije – ki si ga vsi partnerji delijo in se mu zavezujejo – je temelj vsakega evropskega partnerstva. Ta dolgoročna vizija se z letnimi programi dela prenaša v konkretne aktivnosti. Evropska partnerstva morajo navesti konkretne cilje, skupaj z nizom ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti.

V skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah se lahko organi upravljanja odločijo neposredno zagotoviti podporo iz ESRR operacijam, izbranim v okviru programa, ki ga sofinancira Obzorje Evropa (kot je sofinancirano ali institucionalizirano evropsko partnerstvo).

Člen 15(3) uredbe o programu Obzorje Evropa določa, da se lahko finančni prispevki iz programov ESRR (16) štejejo za prispevek sodelujoče države članice k sofinanciranemu ali institucionaliziranemu evropskemu partnerstvu, če je to v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah. Organi, ki izvajajo programe, sofinancirane v okviru Obzorja Evropa, morajo biti opredeljeni kot posredniški organi ustreznega programa ESRR (člen 71(5) uredbe o skupnih določbah). To olajša usklajevanje in sinhronizacijo Obzorja Evropa, ustreznega programa ESRR in nacionalne podpore. Programi ESRR lahko krijejo nacionalni prispevek (oziroma njegov del) za sodelovanje v takih evropskih partnerstvih. Odločitev o prispevku k partnerstvu mora izhajati iz izbirnega postopka, ki je v skladu s pravili kohezijske politike.

Poleg tega in podobno kot pri pečatu odličnosti lahko organi upravljanja zagotovijo tak prispevek neposredno (brez potrebe po konkurenčnem razpisu in ločenem izbirnem postopku), in sicer operacijam, ki so bile izbrane v okviru programa, ki ga sofinancira Obzorje Evropa, v skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah. Vendar bi morali, tako kot velja za pečat odličnosti, organi upravljanja še vedno izvesti poenostavljeno oceno in preveriti, ali so ti projekti v skladu s členom 73(2), točke (a), (b) in (g), uredbe o skupnih določbah. Take dejavnosti morajo (i) biti skladne s programom, vključno z ustreznimi strategijami, na katerih temelji program, in zagotavljati učinkovit prispevek k doseganju specifičnih ciljev programa, (ii) spadati na področje uporabe omogočitvenih pogojev in biti v skladu z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti, določenimi za izpolnitev tega omogočitvenega pogoja, ter (iii) spadati na področje uporabe zadevnega sklada in biti razvrščeni glede na vrsto ukrepa.

Organi upravljanja lahko za te operacije podobno uporabljajo kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov, določene v okviru Obzorja Evropa.

Skladnost s pravili o državni pomoči je mogoče zagotoviti z upoštevanjem pogojev združljivosti iz člena 25c uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki ponuja možnosti za uporabo upravičenih stroškov in stopenj financiranja Obzorja Evropa za raziskovalne in razvojne projekte, izbrane v okviru programa, ki ga sofinancira Obzorje in izpolnjuje pogoje iz tega člena.

Prispevki programa ESRR za evropska partnerstva morajo biti v skladu s pravili o prepovedi dvojne prijave izdatkov iz člena 63(9) uredbe o skupnih določbah. Isti stroški se ne smejo dvakrat prijaviti Komisiji. Za izvajanje člena 15(3) uredbe o programu Obzorje Evropa sta pomembni dve vrsti evropskih partnerstev.

—

Sofinancirana evropska partnerstva (podprta prek „ukrepa sofinanciranja programa“) temeljijo na sporazumu o nepovratnih sredstvih med Komisijo in konzorcijem partnerjev (običajno nacionalnimi ministrstvi ali agencijami za financiranje raziskav in inovacij). Partnerji se zavezujejo k finančnim prispevkom in prispevkom v naravi. To so partnerstva, ki vključujejo države EU z nacionalnimi/regionalnimi financerji raziskav in drugimi javnimi organi v jedru konzorcija. EU zagotavlja sofinanciranje programa, ki ga izvajajo subjekti, ki upravljajo in financirajo dejavnosti na področju raziskav in inovacij. Glavne dejavnosti, ki so jih razvila sofinancirana evropska partnerstva, vključujejo skupne razpise, prek katerih se financirajo nadnacionalni projekti na področju raziskav in inovacij ter v katerih vsak partner zagotovi proračun za svoje subjekte, ki sodelujejo v projektih, EU pa zagotovi dodatno financiranje.

—

Institucionalizirana evropska partnerstva so programi raziskav in inovacij. Izvaja jih lahko (i) več držav članic (na podlagi sklepa Sveta in Evropskega parlamenta v skladu s členom 185 PDEU), (ii) organi, ustanovljeni s sklepom Sveta v skladu s členom 187 PDEU (na primer skupna podjetja) ali (iii) skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) v skladu z uredbo o EIT in strateškim inovacijskim programom EIT. Pričakuje se, da bodo imeli dolgoročno perspektivo in da bodo vključevali določeno mero integracije.

Na spodnji sliki 1 je prikazan pregled vseh sofinanciranih, skupaj načrtovanih in institucionaliziranih evropskih partnerstev v okviru prvega strateškega načrta Obzorja Evropa za obdobje 2019–2024. Dvajset sofinanciranih in institucionaliziranih evropskih partnerstev, v katerih sodelujejo države članice, je pomembnih za uporabo člena 15(3) uredbe o programu Obzorje Evropa.

Slika 1.

Pregled štirih sklopov evropskih partnerstev

Dobro je vedeti Skupaj načrtovana evropska partnerstva temeljijo na memorandumu o soglasju, podpisanem med Komisijo in partnerji, ki niso EU. Ta partnerstva niso upravičena do uporabe ESRR kot nacionalnega prispevka, ker ni možnosti združevanja financiranja (mogoče je samo vzporedno ali zaporedno financiranje). Za te vrste partnerstev je mogoče uporabiti ESRR kot nacionalni prispevek k dodatnim dejavnostim partnerstev, če so te opredeljene v načrtu dodatnih dejavnosti. Evropski oblak za odprto znanost je trenutno edino skupaj načrtovano evropsko partnerstvo s sodelovanjem držav članic.

Zadevna zakonodaja	Uredba o skupnih določbah	Členi 63(9), 71(5) in 73(4) ter uvodna izjava 61
	Uredba o programu Obzorje Evropa	Člen 15(3)
Povezana zakonodaja	Uredba o splošnih skupinskih izjemah	Člena 25c in 25d (državna pomoč)

Politični premisleki/potencialne koristi

Evropska partnerstva so vzpostavljena za uresničevanje prednostnih nalog EU. S povezovanjem z javnim in zasebnim sektorjem omogočajo obravnavo globalnih izzivov, ki zahtevajo kritično maso in dolgoročno vizijo, s katero se partnerji strinjajo in se ji zavezujejo. Partnerstva ne objavljajo le skupnih razpisov, temveč izvajajo tudi vrsto dodatnih dejavnosti v podporo družbeni, tržni in regulativni uporabi rezultatov na področju raziskav in inovacij.

Evropska partnerstva so ključno gonilo sinergij, saj omogočajo združevanje in usklajevanje uporabe sredstev, ki so na voljo iz različnih instrumentov, programov in skladov na ravni EU in na nacionalni ravni. Poleg tega pomagajo krepiti ERP s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja, usklajevanjem načrtov za raziskave in inovacije, izboljšanjem spretnosti in povečanjem absorpcijske sposobnosti evropskih podjetij. Poseben cilj evropskega partnerstva s sodelovanjem držav članic je doseči znanstveno, upravljavsko in finančno povezovanje nacionalnih raziskovalnih programov na zadevnem področju. Sodelovanje držav članic širitve v partnerstvih EU na področju raziskav in inovacij je bilo v preteklosti omejeno zaradi pomanjkanja izkušenj ali razpoložljivih sredstev za nadnacionalno sodelovanje. Evropska partnerstva so namenjena obravnavanju prednostnih nalog EU, zato je pomembno okrepiti sodelovanje nezadostno zastopanih držav, okrepiti komplementarnosti po vsej EU in deliti iz tega izhajajoče koristi. To je še posebej pomembno, ker nekatere prednostne naloge Obzorja Evropa obravnavajo le evropska partnerstva. To pomeni, da morajo države članice sodelovati, da bi njihovi subjekti lahko sodelovali pri razpisih in drugih dejavnostih, ki jih začnejo partnerstva.

Omogočanje, da se prispevki iz programov ESRR priznajo kot nacionalni prispevki v partnerstvih Obzorja Evropa, je velika spodbuda za nadnacionalno sodelovanje. Prav tako povečuje učinek naložb v raziskave in inovacije iz različnih skladov EU z usklajevanjem naložb s skupnimi prednostnimi nalogami EU.

Nova pravila olajšujejo združevanje sredstev ESRR in Obzorja Evropa v sofinanciranih partnerstvih Obzorja, s čimer ustvarjajo priložnosti, da se regije povežejo z drugimi državami in regijami EU pri obravnavanju povezanih prednostnih nalog na področju pametne specializacije. Glavna pridobitev je priložnost za povečanje nadnacionalnega sodelovanja manj razvitih regij in držav članic v okviru partnerstev.

Sofinanciranje, ki ga zagotavlja EU prek partnerstev, lahko torej ustvari posebno dodano vrednost, kadar se prednostne naloge, opredeljene v okviru Obzorja Evropa in prek S3, ujemajo ali dopolnjujejo.

Glavni koraki v postopku – sofinancirana evropska partnerstva

Priprava/načrtovanje programov

— Nacionalni organi/deležniki bi morali začeti dialog s svojim organom upravljanja dovolj vnaprej pred uradnimi pogajanji o programu s Komisijo. — Organi upravljanja in nacionalni/regionalni deležniki bi morali opredeliti prednostne naloge na področju raziskav in inovacij v programih v skladu s prednostnimi nalogami S3, načrtovati ustrezne ukrepe sklada kohezijske politike in začeti dialog s koordinatorji/kontaktnimi točkami sofinanciranega evropskega partnerstva, da bi razumeli vrste dejavnosti in sredstev, ki jih je treba načrtovati. — Pri sofinanciranih evropskih partnerstvih je vse dogovorjeno v okviru sporazuma o nepovratnih sredstvih – vključno s stopnjo povračila EU za upravičene stroške in skupnim proračunom za celotno trajanje partnerstva. V letnem delovnem načrtu, ki ga mora odobriti Komisija, so opisane dejavnosti partnerstva. Konzorcij se sam odloči, kako bo dodelil financiranje EU, ob upoštevanju pravil iz dokumenta, v katerem so določeni pogoji za podporo. — Skupni prispevek EU se izračuna kot odstotek skupnih upravičenih stroškov. Stopnja financiranja v okviru Obzorja Evropa za sofinancirana evropska partnerstva je običajno 30 % (50 % v izjemnih primerih). Konzorcij povsem po lastni presoji odloča o tem, kako dodeliti prispevek EU za načrtovano partnerstvo upravičencem, ki so podpisniki sporazuma o nepovratnih sredstvih v okviru Obzorja Evropa – to lahko pomeni višje ali nižje stopnje financiranja za specifične dejavnosti in/ali upravičence. Če program ESRR v skladu s svojimi cilji zagotavlja podporo iz ESRR za program, ki ga sofinancira Obzorje Evropa, morajo biti organi, ki izvajajo dejavnosti, ki izhajajo iz programa, ki ga sofinancira Obzorje Evropa (npr. nacionalni organi financiranja), opredeljeni kot posredniški organi v okviru ustreznih programov. V skladu s členom 71(3) uredbe o skupnih določbah se ureditve med organi upravljanja in posredniškimi organi zabeležijo pisno. — Prispevek iz programa ESRR bo namenjen specifičnemu projektu, financiranemu na nacionalni ali regionalni ravni, prejemnik tega prispevka pa bi bil upravičenec tega projekta (izraz „operacija“ se uporablja v okviru kohezijske politike). — Načrti za nacionalni prispevek k projektom, izbranim v okviru evropskih partnerstev, bi morali biti določeni z obrazložitvijo v programu ESRR. — Prispevek programa ESRR k evropskemu partnerstvu mora spadati na področje uporabe veljavnega omogočitvenega pogoja (tj. S3) ter mora biti skladen z ustreznimi cilji in področjem uporabe posameznega programa. Prispevek k evropskemu partnerstvu je mogoče opredeliti že zgodaj v ustrezni S3 kot ukrep za krepitev sodelovanja na prednostnih področjih s partnerji zunaj določene države članice.

Dodelitev podpore

— Za operacije, izbrane v okviru programa dejavnosti, ki jih sofinancira Obzorje Evropa, se lahko organ upravljanja odloči, da bo dodelil podporo neposredno iz programa ESRR, če so izpolnjene zahteve iz člena 73(4) uredbe o skupnih določbah (v zvezi s skladnostjo s cilji programa, področjem uporabe sklada in veljavnimi omogočitveni pogoji). Organi upravljanja lahko uporabljajo tudi kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov, določene v okviru Obzorja Evropa (ti se določijo v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo). — Finančno upravljanje sofinanciranega evropskega partnerstva je enako kot za kateri koli drug projekt v okviru Obzorja Evropa (tj. upravičenci iz sporazuma o nepovratnih sredstvih izvajajo dejavnosti in o svojih stroških poročajo Komisiji). — Prijavljeni stroški morajo biti v skladu s pravili Obzorja Evropa o upravičenosti stroškov in s specifičnimi pravili za ukrepe sofinanciranja programa, kot so opredeljeni v vzorčnem sporazumu o nepovratnih sredstvih (upoštevati je treba npr. pravila za izbor nadnacionalnih projektov). Mogoči so prispevki v naravi in finančni prispevki, če so upravičeni v okviru skladov kohezijske politike in Obzorja Evropa. — Za Obzorje Evropa se upravičeni stroški povrnejo v skladu z veljavno stopnjo financiranja (to je običajno 30 % celotnega zneska, ki ga zbere konzorcij, kar lahko vključuje „finančn[e] prispevk[e] v okviru programov, ki se sofinancirajo iz ESRR“, v skladu s členom 15(3) uredbe o programu Obzorje Evropa). — Prispevek iz Obzorja Evropa se prek koordinatorja prenese na nacionalni organ financiranja in se uporabi kot dodatno financiranje za program dejavnosti. — Konzorcij, ki izvaja ukrepe sofinanciranja programa, samostojno upravlja prispevek EU in odloča (na primer v konzorcijskem sporazumu), kako dodeliti in razdeliti sredstva dejavnostim in upravičencem. Upravičenci ukrepa sofinanciranja programa (nacionalni organi financiranja) poročajo organu upravljanja o svojih upravičenih stroških. Izvod prijave se posreduje organu, ki dodeli sredstva v okviru Obzorja Evropa. — Kadar prispevek zagotovi program ESRR (glej zgoraj), se uporablja enak postopek kot za kumulativno financiranje.

Praktični primer

—	Država članica ali regija sodeluje v konzorciju nacionalnih organov financiranja v okviru sofinanciranega evropskega partnerstva.

—	Država članica ali regija namerava uporabiti program ESRR za kritje dela nacionalnega prispevka k sofinanciranemu evropskemu partnerstvu.

—	Nacionalni organ financiranja (tj. posredniški organ programa ESRR) sporoči Obzorju Evropa, da zagotavlja finančno podporo/financiranje svojim upravičencem v vrednosti 100 milijonov EUR. Nacionalni organ financiranja prejme 30 % povračila od Obzorja Evropa (30 milijonov EUR).

—	Preostalih 70 milijonov EUR se lahko sofinancira iz programa ESRR (npr. s 50-odstotno stopnjo sofinanciranja; upoštevati je treba stopnjo sofinanciranja prednostne naloge programa – člen 112 uredbe o skupnih določbah).

—	Skupni stroški v višini 100 milijonov EUR bi se torej pokrili na naslednji način: 30 milijonov EUR iz Obzorja Evropa, 35 milijonov EUR iz ESRR in 35 milijonov EUR iz državnega proračuna.

—	Izdatke in stroške je treba prijaviti in o njih poročati v skladu z zgoraj določenimi pravili za kumulativno financiranje.

Slika 2.

Kako deluje sofinancirano evropsko partnerstvo?

Praktični primeri nadnacionalnega skupnega razpisa – nacionalna agencija za financiranje izbere upravičenca na nacionalni ravni. Naslednji primeri so hipotetični. Končno odločitev sprejme ustrezna država članica. Vsaka država članica, vključena v sofinancirano evropsko partnerstvo, običajno financira svoje udeležence na nacionalni ravni prek svojih nacionalnih postopkov in v skladu z nacionalnimi pravili. Z vidika vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih v okviru partnerstva, ki ga sofinancira Obzorje Evropa, se bo štel za prejemnika „finančne podpore tretjim osebam“. Z nacionalnega vidika lahko za takega nacionalnega upravičenca velja eno od naslednjega: 1. lahko je v celoti financiran iz programa, ki ga sofinancira ESRR: — nacionalni upravičenec podpiše zgolj en nacionalni sporazum o nepovratnih sredstvih z nacionalno agencijo za financiranje. Ta določi pogoje, pod katerimi bo nacionalna agencija za financiranje izplačala denar iz ESRR; — nacionalna agencija za financiranje se šteje za posredniški organ (z vidika uredbe o skupnih določbah) ter poroča o svojih stroških (tj. o financiranju v okviru ESRR, ki ga je zagotovila nacionalnemu upravičencu) organu, ki dodeli sredstva v okviru Obzorja Evropa[1] , in pristojnemu organu upravljanja. Oba nato poročata Komisiji; 2. lahko je sofinanciran iz ESRR in drugih nacionalnih virov, ki jih upravlja ista nacionalna agencija za financiranje: — nacionalni upravičenec podpiše en nacionalni sporazum o nepovratnih sredstvih, ki določa pogoje, pod katerimi bo nacionalna agencija za financiranje izplačala denar iz ESRR. Nacionalni upravičenec nato podpiše drug nacionalni sporazum o nepovratnih sredstvih, ki določa pogoje, pod katerimi bo nacionalna agencija za financiranje izplačala drugi znesek denarja iz nacionalnih virov; — nacionalna agencija za financiranje se šteje za posredniški organ (z vidika uredbe o skupnih določbah) in poroča o: — strošku zagotavljanja financiranja v okviru ESRR nacionalnemu upravičencu (o tem poroča pristojnemu organu upravljanja); — skupnem strošku[2] zagotavljanja financiranja v okviru ESRR in drugega nacionalnega financiranja, ki ga je nacionalna agencija za financiranje zagotovila nacionalnemu upravičencu (o tem poroča organu, ki dodeli sredstva v okviru Obzorja Evropa[3]). V obeh zgoraj navedenih primerih mora nacionalna agencija za financiranje upoštevati postopek za kumulativno financiranje (glej zgornji oddelek 3 o kumulativnem financiranju) in v sistem e-Grants naložiti izvod prijave, ki jo je upravičenec predložil organu upravljanja (skupaj z izvodom informacij organa upravljanja za upravičenca, ki potrjuje, da je bil izdatek vključen v zahtevek za plačilo za Komisijo) kot spremni dokument k vloženemu zahtevku za plačilo. [1] V kategoriji stroškov „finančna podpora tretjim osebam“ v vzorčnem sporazumu o nepovratnih sredstvih v okviru evropskega partnerstva, ki ga sofinancira Obzorje Evropa. [2] V kategoriji stroškov „finančna podpora tretjim osebam“ v vzorčnem sporazumu o nepovratnih sredstvih v okviru evropskega partnerstva, ki ga sofinancira Obzorje Evropa. [3] V kategoriji stroškov „finančna podpora tretjim osebam“ v vzorčnem sporazumu o nepovratnih sredstvih v okviru evropskega partnerstva, ki ga sofinancira Obzorje Evropa.

Pomembno je vedeti

Kako so prispevki in obveznosti prevzeti iz Obzorja Evropa?

Obveznosti in prispevki za sofinancirana evropska partnerstva se izvajajo v petih fazah:

1.	okvirna vnaprejšnja zaveza;

2.	splošna zaveza ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih;

3.	letna zaveza pri opredelitvi letnega programa dela (npr. opredelitev proračunskega prispevka za razpis);

4.	končna zaveza ob soglasju k razvrstitvenemu/izbirnemu seznamu in podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih;

5.	prispevek (tj. plačilo sredstev).

Če partnerstvo postane posredniški organ v programu ESRR v skladu s členom 71(5) uredbe o skupnih določbah, morajo biti v pisni ureditvi (partnerstvo) med organom upravljanja in tem posredniškim organom jasno navedene odgovornosti posamezne strani glede izvajanja nalog, ki jih je organ upravljanja delegiral temu posredniškemu organu.

Glavni koraki v postopku – institucionalizirana evropska partnerstva (člena 185 in 187 PDEU)

Priprava/načrtovanje programov

— Prispevki in dejavnosti so opredeljeni v sklepu Evropskega parlamenta in Sveta (člen 185 PDEU) ali v uredbi Sveta (člen 187 PDEU). Prispevek EU mora biti najmanj enak prispevku partnerja, ki ni EU. — Kadar program ESRR v skladu s svojimi cilji zagotavlja podporo partnerstvu, ki je sofinancirano tudi v okviru Obzorja Evropa, organ upravljanja zadevnega programa imenuje skupno podjetje (člen 187 PDEU) ali decentralizirano izvedbeno strukturo (člen 185 PDEU) (17) kot posredniški organ v skladu s členom 71(5) uredbe o skupnih določbah. Člen 71(3) uredbe o skupnih določbah zahteva, da se ureditve med organi upravljanja in posredniškimi organi zabeležijo pisno. — Prispevek iz programa ESRR je namenjen specifičnemu projektu. Prejemnik takega prispevka ESRR je upravičenec projekta (projekt je znan kot operacija v okviru kohezijske politike). — Prispevek k institucionaliziranemu evropskemu partnerstvu bi moral biti opredeljen z utemeljitvijo v oddelku o sinergijah in komplementarnostih programa. — Prispevek k institucionaliziranemu evropskemu partnerstvu mora izpolnjevati merila veljavnega omogočitvenega pogoja (tj. S3) in biti skladen z ustreznim ciljem in področjem uporabe programa v skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah. Prispevek k institucionaliziranemu evropskemu partnerstvu je mogoče opredeliti že zgodaj v ustrezni S3 kot ukrep za krepitev sodelovanja na prednostnih področjih s partnerji zunaj določene države članice. Pisna ureditev med organom upravljanja in posredniškim organom (partnerstvo) mora jasno določati odgovornosti za izvajanje teh nalog.

Dodelitev podpore

— Organ upravljanja se lahko odloči za dodelitev podpore neposredno iz programa ESRR, če je to v skladu z zahtevami iz člena 73(4) uredbe o skupnih določbah. Organi upravljanja lahko uporabljajo tudi kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov, določene v okviru Obzorja Evropa (ti se določijo v dokumentu o pogojih za podporo). — Sredstva, ki jih sodelujoče države zagotovijo svojim nacionalnim subjektom v projektih skupnega podjetja, se štejejo za finančni prispevek k skupnemu podjetju. V skladu z ustreznimi pravili o upravljanju prispevkov sodelujočih držav (18) morajo sodelujoče države vsako leto do 31. januarja poročati upravnemu odboru o okvirnih finančnih prispevkih, ki jih je treba plačati v zadevnem proračunskem letu. Pri tem bi morale sodelujoče države določiti, kolikšen delež teh prispevkov izvira iz skladov kohezijske politike. — V primeru centralnega upravljanja finančnih prispevkov (kjer upravičenec podpiše en sam sporazum o nepovratnih sredstvih s skupnim podjetjem, ki izvaja prispevke EU in nacionalne prispevke), se sredstva iz programa ESRR izplačajo izvedbeni strukturi po izboru predlogov in opredelitvi nacionalnih/regionalnih prispevkov. V tem primeru veljajo izključno pravila Obzorja Evropa – tako v fazah ocenjevanja in izbora kot v fazah plačila. — V primeru usklajevanja plačil nacionalni organ ne prerazporedi sredstev izvedbeni strukturi, temveč jih neposredno povrne upravičencem na podlagi nacionalnega sporazuma o nepovratnih sredstvih. Za celoten nacionalni prispevek se uporabljajo nacionalna pravila financiranja ali pravila financiranja ESRR, za razpis, ocenjevanje in izbor pa izključno pravila Obzorja Evropa. Ne glede na vrsto izvedbe prispevka lahko v okviru istega razpisa obstajajo ukrepi, ki se financirajo iz sredstev ESRR skupaj s sredstvi Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa.

Glavni koraki v postopku – uporabljajo se za sofinancirana in institucionalizirana evropska partnerstva (člen 185 ali 187 PDEU)

Priprava/načrtovanje programov

— Nova evropska partnerstva so opredeljena kot del strateškega načrtovanja v okviru Obzorja Evropa in s tem povezanega procesa strateškega usklajevanja. Države članice so v celoti vključene v skladu s členom 6(5) posebnega programa za izvajanje Obzorja Evropa.

Izvajanje, spremljanje in nadzor

— Partnerstva morajo vzpostaviti sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 uredbe o programu Obzorje Evropa ter njene Priloge III in Priloge V. To bi moralo biti vneseno v isto podatkovno zbirko kot druge komponente Obzorja Evropa. Zbirni podatki v zvezi s predlogi in projekti, financiranimi v okviru evropskih partnerstev, bodo tako na voljo prek sistema eCORDA in podatkovnega portala Obzorja Evropa. Poleg ključnih poti do učinkov v okviru Obzorja Evropa je bil za evropska partnerstva razvit sklop skupnih kazalnikov za spremljanje njihove uspešnosti glede na merila, določena v pravni podlagi, kot so dodatnost, odprtost in sinergije. Spremljanje bi moralo omogočiti oceno dosežkov in napredka glede vplivov skozi čas ter opredelitev morebitnih potreb po popravnih ukrepih. Rezultati tega spremljanja bodo vključeni v dvoletno spremljanje vseh evropskih partnerstev in ocenjevalnih ciklov Obzorja Evropa. — Organ upravljanja v skladu s členom 72(1) uredbe o skupnih določbah zbira podatke o operacijah, vključno s podpornimi projekti, ki jih izberejo partnerstva.

Pomembno je vedeti

Kolikšen del nacionalnih prispevkov lahko pokrije program ESRR?

Prispevek iz programa ESRR lahko pokrije nacionalne prispevke v skladu s pravili o sofinanciranju in najvišjim zneskom podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo iz člena 112 uredbe o skupnih določbah in člena 190 finančne uredbe, če so izpolnjene zahteve iz člena 63(9) uredbe o skupnih določbah.

Člen 25c uredbe o splošnih skupinskih izjemah določa pogoje združljivosti državne pomoči za uporabo upravičenih stroškov in stopenj financiranja v okviru Obzorja Evropa za raziskovalne in razvojne projekte, ki jih podpira evropsko partnerstvo.

Ali lahko program ESRR pokrije vse nacionalne prispevke k projektu glede na to, da se nacionalno sofinanciranje načrtuje glede na prednostno nalogo in ne glede na projekt?

Da. Prispevek izvira iz ustreznega programa, za katerega veljajo pravila o sofinanciranju. Ker pa je sofinanciranje določeno na ravni prednostne naloge in ne na ravni operacije, lahko proračun EU krije vse nacionalne prispevke za določeno operacijo.

Ali je mogoče programe ESRR uporabiti za prispevek v naravi, ne za financiranje projektov?

Programi ESRR se lahko uporabijo za kritje nacionalnih prispevkov držav članic, ki sodelujejo v evropskih partnerstvih. Ni pomembno, ali so to finančni prispevki ali prispevki v naravi. Sodelujoče države članice ne nudijo prispevkov v naravi za institucionalizirana evropska partnerstva.

Kako lahko organ upravljanja za program ESRR zagotovi, da sofinancirana operacija prispeva h kazalnikom, določenim v programu?

Projekti, ki jih izberejo evropska partnerstva, so lahko podprti, če izpolnjujejo zahteve iz člena 73(2), točke (a), (b) in (g), uredbe o skupnih določbah. Zato morajo prispevati k doseganju kazalnikov programa.

Ali je mogoče porabiti sredstva za druge namene, če se ne porabijo za financiranje partnerskih projektov?

Ti prispevki bi se namenili opredeljenim projektom, potem ko jih oceni in izbere upravni odbor evropskega partnerstva. Zato jih ne bi bilo mogoče vrniti.

Kaj pa pravila EU o državni pomoči?

Pravila o državni pomoči se uporabljajo, če je upravičenec do javnega financiranja, dodeljenega iz sredstev države članice, vključno z ESRR, podjetje (in če so izpolnjeni vsi drugi kumulativni pogoji za obstoj državne pomoči, določeni v členu 107(1) PDEU). Pod pogoji, določenimi v členu 25c uredbe o splošnih skupinskih izjemah, so sofinancirani raziskovalni in razvojni projekti lahko upravičeni do povračila upravičenih stroškov in do stopenj financiranja v okviru Obzorja Evropa. To velja tudi za razpise, ki jih objavijo partnerstva na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, ali za razpise, objavljene v okviru ukrepov sofinanciranja programa. Projekti morajo biti nadnacionalni (izvajajo jih vsaj tri države članice ali dve državi članici in najmanj ena pridružena država) in morajo izhajati iz centralno organiziranih razpisov za zbiranje predlogov, za katere veljajo pravila financiranja Obzorja Evropa (člen 25c(3) uredbe o splošnih skupinskih izjemah o kategorijah, najvišjih zneskih in metodah izračuna upravičenih stroškov). Če so izpolnjeni vsi veljavni pogoji iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, organu, ki dodeljuje pomoč, ni treba opraviti ločene ocene državne pomoči ali priglasiti pomoči Komisiji. Če se za financiranje uporabljajo pravila o državni pomoči in ni v skladu z vsemi pogoji iz člena 25c uredbe o splošnih skupinskih izjemah, se poenostavljena obravnava teh projektov v skladu s pravili o državni pomoči ne uporablja.

Kaj je pravica veta v institucionaliziranih evropskih partnerstvih?

V skladu s členom 10(1), točka (c), uredbe o programu Obzorje Evropa je treba prispevke ene sodelujoče države članice uporabiti za financiranje udeležbe subjektov s sedežem v navedeni sodelujoči državi članici. Sodelujoče države članice torej ohranijo nadzor nad svojimi nacionalnimi prispevki, saj imajo pravico veta pri dodelitvi nacionalnih sredstev določenemu upravičencu (v izjemnih primerih in iz ustrezno utemeljenih razlogov), ne da bi to vplivalo na upravičenost predloga do financiranja EU.

Ali lahko programi ESRR podpirajo članarine/stroške sodelovanja za druge organe ali mreže EU (npr. partnerstva EIT)?

Operacija, ki jo sofinancira ESRR, mora spadati na področje uporabe uredbe o ESRR. Člen 5(1), točka (f), uredbe o ESRR omogoča, da ESRR podpre mreženje, sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter dejavnosti, ki vključujejo inovacijske grozde (vključno s tistimi, ki združujejo podjetja, raziskovalne organizacije in javne organe). Tako sodelovanje se lahko spodbuja prek mednarodne organizacije.

V skladu s členom 63(4) uredbe o skupnih določbah se celotna operacija ali njen del lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj EU, če to prispeva k ciljem programa.

Članarine mednarodnih organizacij torej ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev in niso upravičene do podpore ESRR, ker so cilji mednarodnih organizacij na splošno preširoki, da bi ustrezali določeni operaciji, ki uresničuje cilje programa financiranja.

Nasprotno pa stroški sodelovanja običajno ustrezajo bolj specifičnim in konkretnim dejavnostim in so zato lahko upravičeni do podpore ESRR – če ustrezajo konkretnemu ukrepu, ki ga izvaja mednarodna organizacija, ki spada na področje uporabe uredbe o ESRR in prispeva k ciljem programu financiranja.

5.   Kombinirano financiranje (povezovanje)

Pomembno je optimizirati in povečati koristi, ki jih lahko raziskave in inovacije zagotovijo družbi, okolju in širšemu gospodarstvu, skupaj z njihovim prispevkom k doseganju ciljev EU. Financiranje EU mora biti zato skladno in mora izkoriščati morebitne sinergije. To še posebej velja za ukrep povezovanja, ki podpira ustanovitev ali posodobitev centra odličnosti v državi širitve, tako da se poveže z vodilno raziskovalno ustanovo (napredni partner) v drugi državi. Za to je potrebno dopolnilno financiranje iz nacionalnega, regionalnega, zasebnega vira ali vira EU. Tak ukrep je zato v programu dela Obzorja Evropa opredeljen kot ukrep sinergije. Pričakuje se, da bodo ukrepi povezovanja postali vplivna in pomembna vez, zlasti med S3 in odličnostjo na področju raziskav in inovacij, s čimer bodo okrepili ERP.

Povezana zakonodaja

Člen 25d uredbe o splošnih skupinskih izjemah (državna pomoč)

Glavni koraki v postopku

Priprava/načrtovanje programov	Program dela Obzorja Evropa opredeljuje ukrepe povezovanja kot ukrepe sinergije. Programi kohezijske politike lahko zagotovijo dopolnilno financiranje projekta povezovanja za nabor upravičenih stroškov, ločenih od stroškov, ki jih krije Obzorje Evropa, če so izpolnjene zahteve iz člena 73(4) uredbe o skupnih določbah.
Dodelitev podpore	Odprta sta dva ločena razpisa (ESRR in Obzorje Evropa). Predlog za Obzorje Evropa mora vsebovati jasen opis komplementarnega projekta, ki ga podpira ESRR ali drug vir financiranja. Če je relevantno, bi moral opis vključevati kategorije stroškov, specifikacije tehnične infrastrukture, predhodno načrtovanje zgradb in naprav, analizo stroškov in koristi itd. Ta opis bo prav tako predmet ocene, ki jo izvedejo neodvisni strokovnjaki v skladu s pravili in pogoji za sodelovanje v okviru Obzorja Evropa.
Izvajanje	Program ESRR podpira projekte na področju raziskav in razvoja, ki dopolnjujejo Obzorje Evropa, čeprav z drugačnim sklopom upravičenih stroškov. Spremenjeni člen 25d uredbe o splošnih skupinskih izjemah določa pogoje združljivosti za dodelitev državne pomoči (vključno iz sredstev ESRR) sofinanciranim projektom na področju raziskav in razvoja, ki dopolnjujejo ukrepe povezovanja (v takih primerih veljajo upravičeni stroški in stopnje financiranja, ki se uporabljajo v okviru Obzorja Evropa). Poleg tega spremenjeni člen 25d uredbe o splošnih skupinskih izjemah dovoljuje, da javna pomoč za naložbe pokrije do 70 % naložb v infrastrukturo v okviru ukrepa povezovanja (tudi pod določenimi pogoji). Za predlog projekta se opravi ena ocena, ki vključuje oba dela projekta (tj. del v okviru Obzorja Evropa in del, ki se nanaša na izbrani dopolnilni vir financiranja, kot je program kohezijske politike). To je potrebno, da se lahko uporablja spremenjeni člen 25d uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki upravljavcem dopolnilnega vira financiranja omogoča, da za zadevno operacijo uporabijo kategorije, najvišje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov, določene v okviru Obzorja Evropa.

6.   Sinergije navzgor in navzdol

Sinergije navzgor/navzdol se pojavijo, ko podpora EU zagotavlja (predvsem prek programov Obzorja Evropa in ESRR) usklajen in brezhiben okvir za vse korake inovacijskega procesa na področju raziskav in inovacij (od krepitve zmogljivosti in temeljnih raziskav do komercializacije in uporabe inovativnih rešitev s strani zasebnih podjetij). Take sinergije zagotavljajo posebno dodano vrednost, ko se pojavijo na področjih, ki so povezana s ključnimi cilji politike EU, in ponujajo možnost bistvenih izboljšav širšega gospodarstva.

Za razvoj takih sinergij je potrebno tesno sodelovanje med ustreznimi akterji – zlasti EU in nacionalnimi organi, vključenimi v načrtovanje programov in izvajanje podpore za Obzorje Evropa in ESRR.

Misije Obzorja Evropa (19) na primer zagotavljajo nove načine za obravnavo izzivov, opredeljenih v misijah, in transformativne rešitve, ki lahko pomagajo pospešiti uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Praktični primeri morebitnih sinergij petih misij EU z ESRR so opisani v prilogi k temu obvestilu.

Da bi se spodbudila ta uporaba, bo nova strategija za razširjanje in izkoriščanje rezultatov v okviru Obzorja Evropa spodbujala celostni pristop z ustvarjanjem in vzdrževanjem portfeljev z rezultati misij ter z njihovim kombiniranjem z integriranim ekosistemom storitev (npr. s platformo Obzorja Evropa za rezultate in projektom za spodbujanje rezultatov Obzorja Evropa) in pobudami (npr. dogodki in delavnicami). To bo nacionalne in regionalne vlagatelje ter oblikovalce politik opozorilo na jasne sklope rezultatov na področju raziskav in inovacij. Nova strategija za razširjanje in izkoriščanje rezultatov v okviru Obzorja Evropa izpostavlja tudi teme programov dela Obzorja Evropa, tako da bodo vložniki v okviru razpisa proučili, ali lahko izkoristijo morebitne sinergije z drugimi programi EU.

Izkušnje, pridobljene na četrtem razpisu Interreg Srednja Evropa za izkoriščanje rezultatov obstoječih projektov v okviru Obzorja 2020 (in drugih programov EU), bodo upoštevana pri odločanju o tem, kako izkoristiti rezultate na področju raziskav in inovacij v okviru Obzorja Evropa z uporabo programov Interreg (kot dodaten način povečanja dostopa regij do visokokakovostnih rezultatov na področju raziskav in inovacij). Prihodnjim prizadevanjem v tej smeri bodo koristili znanje in izkušnje, pridobljeni s pobudami za povezovanje (na primer novo orodje za evidentiranje sinergij med programoma Obzorje in Interreg, ki združuje tematske in regionalne informacije za opredelitev morebitnih sinergij med tema dvema tokoma financiranja).

Ti pristopi in rešitve lahko pomagajo tudi javnim upravam pri razvoju novih zmogljivosti in zagotavljanju novih storitev. To je še posebej pomembno za manj razvite in obrobne regije, ki so manj zmožne absorbirati nove tehnologije in upravljati preoblikovanje sistema.

Številne od teh regij lahko zato okrepijo predstavitvene projekte, inovacije in ukrepe za prenos tehnologije z uporabo sredstev kohezijske politike, da se pripomore k doseganju ciljev programa. Regije, ki so opredelile prednostne naloge v strategijah, povezanih z določenim področjem misije, lahko razvijejo sinergije z navedeno misijo (20), da se podpre razvoj in/ali nadaljnja uvedba novih pristopov k razvoju poti preobrazbe. Misije Obzorja Evropa lahko na primer zagotovijo usmeritev, pospešijo regionalni razvoj, spodbujajo meddisciplinarno upravljanje in upravljanje na več ravneh, vključijo širšo javnost in lokalne/regionalne deležnike, pa tudi objavljajo naložbe v okviru kohezijske politike ter dostop do novih omrežij, platform za seznanjanje s politikami in instrumentov financiranja.

Regije imajo pomembno vlogo pri uvajanju ekonomije vodika, zlasti prek vodikovih dolin (21). Zagotavljajo proizvodnjo, transport, skladiščenje in uporabo vodika na regionalni ali lokalni ravni in so ključne za doseganje ciljev načrta REPowerEU (22). Skupno podjetje za čisti vodik ima dolgoletne izkušnje pri podpiranju ustvarjanja vodikovih dolin v EU. Za nadaljnjo uvedbo tega uspešnega koncepta v vseh državah članicah bo potrebno znatno združevanje sredstev.

Obnovljivi vodik bo na primer ključnega pomena za nadomestitev zemeljskega plina, premoga in nafte v sektorjih industrije in prometa, ki jih je težko razogljičiti. V načrtu REPowerEU je določen cilj 10 milijonov ton domače proizvodnje obnovljivega vodika in 10 milijonov ton uvoženega obnovljivega vodika do leta 2030. Regije imajo pomembno vlogo pri uvajanju ekonomije vodika v EU, zlasti prek vodikovih dolin. Vodikove doline zagotavljajo proizvodnjo, transport, skladiščenje in uporabo vodika na regionalni ali lokalni ravni in so ključni za doseganje ciljev načrta REPowerEU. Skupno podjetje za čisti vodik in njegovi predhodniki imajo dolgoletne izkušnje pri podpiranju vzpostavitve vodikovih dolin v EU. V EU je trenutno 23 vodikovih dolin v desetih državah članicah. Za nadaljnjo uvedbo tega uspešnega koncepta v vseh državah članicah bo potrebno znatno združevanje sredstev.

Primer: Sinergije v kontekstu novega evropskega programa za inovacije

Sinergije lahko podpirajo izvajanje novega evropskega programa za inovacije in zlasti vodilne pobude 3, katere namen je okrepiti in medsebojno povezati regionalne inovacijske ekosisteme ter zmanjšati inovacijski razkorak.

---

(1)  To lahko velja tudi za posredno upravljane sklade EU.

(2)  Glede na uskladitev določb neposredno upravljanih programov Unije, npr. Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa, Instrumenta za povezovanje Evrope, v zvezi s sinergijami s programi v okviru deljenega upravljanja se elementi tega dokumenta lahko obravnavajo kot smernice za operacionalizacijo sinergij med takimi neposredno upravljanimi programi Unije in programi ESRR – ob skrbnem upoštevanju posebnosti vsake pravne podlage, ki se uporablja, in posebnih političnih premislekov za vsak tak program.

(3)  COM(2020) 628 final, 30. september 2020.

(4)  COM(2021) 407 final.

(5)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(6)  Medtem ko se ta dokument osredotoča na pečate odličnosti, predvidene v okviru Obzorja Evropa, je možnost podelitve pečatov odličnosti določena tudi v temeljnih aktih 14 drugih programov v okviru večletnega finančnega okvira EU (Digitalna Evropa, program Enotni trg, LIFE, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+, vesoljski program Unije, evropska solidarnostna enota, Instrument za povezovanje Evrope, program za pravosodje, program Državljani, enakost, pravice in vrednote, Euratom, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za integrirano upravljanje meja in Sklad za notranjo varnost – policija).

(7)  Glej člen 73(2), točke (a), (b) in (g), ter člen 73(4) uredbe o skupnih določbah.

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1), kakor je bila spremenjena. Prečiščena različica spremenjene uredbe je na voljo na spletišču Evropske komisije, vendar zgolj v informativne namene: https://competition-policy.ec.europa.eu/state-aid/legislation/regulations_sl.

(9)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.

(10)  Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU.

(11)  Program dela EIC za leto 2022.

(12)  Prerazporeditve so mogoče tudi v druge neposredno upravljane programe, glej na primer člen 4(14) uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope, ki se uporablja za digitalni sektor, in člen 9(5) uredbe o programu Digitalna Evropa.

(13)  Preglednica 4.2 predloge sporazuma o partnerstvu (Priloga II k uredbi o skupnih določbah) o „Prerazporeditvah v instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.“ zagotavlja opredelitev specifičnega instrumenta, v katerega se prerazporedijo zneski ESRR.

(14)  V mejah člena 26(1) uredbe o skupnih določbah.

(15)  Opozoriti je treba, da člen 23(1) uredbe o programu Digitalna Evropa in npr. člen 19(1) uredbe o IPE2 vsebujeta določbe, enake členu 15(4) uredbe o programu Obzorje Evropa. To omogoča uskladitev izvedbenih ureditev v zvezi s kumulativnim financiranjem med temi programi.

(16)  Te smernice se osredotočajo na sinergije med programi Obzorja Evropa in ESRR, vendar se podobna ureditev uporablja tudi za druge programe, navedene v členu 15(3).

(17)  V Obzorju Evropa obstaja samo ena pobuda na podlagi člena 185 PDEU: Evropsko partnerstvo za meroslovje, ki ga vodi EURAMET.

(18)  Člen 12 Uredbe Sveta 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa.

(19)  Za več podrobnosti o misijah EU v okviru Obzorja Evropa glej: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/eu-missions-horizon-europe_sl.

(20)  Misije EU so novost programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027. Misije EU so usklajena prizadevanja Komisije za združevanje potrebnih virov v smislu programov financiranja, politik in predpisov ter drugih dejavnosti. Njihov namen je tudi pritegniti in aktivirati javne in zasebne akterje, kot so države članice EU, regionalni in lokalni organi, raziskovalni inštituti, kmetje in upravljavci zemljišč, podjetniki in vlagatelji, ter tako doseči resnične in trajne učinke. Misije bodo vključevale širšo javnost, da se spodbudi sprejemanje novih rešitev in pristopov v družbi. Obstaja pet misij EU (Prilagajanje podnebnim spremembam; misija proti raku; Obnova naših oceanov in voda do leta 2030; 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030; evropski dogovor o tleh).

(21)  Hydrogen Valleys Smart Specialisation partnership and hydrogen pilot (Partnerstvo pametne specializacije za vodikove doline in pilotni projekt za vodik) (Vodikove doline – Platforma pametne specializacije (europa.eu)

(22)  V načrtu REPowerEU (COM(2022) 230 final) je določen cilj 10 milijonov ton domače proizvodnje obnovljivega vodika in 10 milijonov ton uvoženega obnovljivega vodika do leta 2030.