Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Posledice pandemije COVID-19 za temeljne pravice in pravno državo v EU ter prihodnost demokracije

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 275/02)

Poročevalec:	José Antonio MORENO DÍAZ
Poročevalec:	Cristian PÎRVULESCU

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	205/7/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izredno zaskrbljen zaradi posledic pandemije COVID-19 za življenja, varnost, blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, ki živijo v EU, pa tudi zaradi posledic, ki jih ima za posameznike in skupnosti po vsem svetu, zlasti v državah, ki nimajo ustrezne zdravstvene, socialne in izobraževalne infrastrukture za obvladovanje pandemije.

1.2

EU in države članice se morajo glede na povečano mobilnost in večjo verjetnost nevarnih zoonoz odzvati na sistemske pomanjkljivosti v zdravstveni infrastrukturi Evrope. Prizadevanja za obvladovanje pandemije bi morala spremljati uvedba ustreznega sistema socialne in ekonomske podpore, s katerim bi se ublažili moteči učinki pandemije.

1.3

Kot je EESO že navedel, Evropska unija temelji na skupnih evropskih vrednotah, tj. spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, svobodi, demokraciji, enakosti in pravni državi, ki jih nikakor ni mogoče postaviti pod vprašaj (1). Nanje se ne sme pozabiti niti takrat, kadar se EU in njene države članice znajdejo v izrednih razmerah in morajo obvladati z njimi povezane gospodarske in socialne težave ter izzive na področju izobraževanja. Odziv na sedanjo krizo mora biti sicer hiter in upravičuje nekatere izjemne in časovno omejene ukrepe, vseeno pa ti ne smejo biti v nasprotju s pravno državo in ne smejo ogroziti demokracije, delitve oblasti in temeljnih pravic prebivalcev Evrope (2).

1.4

EU bi morala uskladiti svoje politike, strategije in programe, da bi bilo njeno okrevanje po krizi pravično in celovito ter bi dosegla navzgor usmerjeno konvergenco pri zdravstvenih, socialnih, ekonomskih in demokratičnih standardih. Glede prizadevanj v okviru instrumenta NextGenerationEU za odpravo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, EESO znova izraža podporo predlogu Komisije za uredbo o uvedbi novega orodja, ki bi omogočilo sprejemanje ekonomskih korektivnih ukrepov, kadar države članice resno in redno kršijo vrednote iz člena 2 (3). Poleg tega potrebujemo širši pojem pravne države, ki zajema zaščito temeljnih pravic in jamstva za varstvo pluralistične demokracije. Pravna država, temeljne pravice in demokracija tvorijo trikotnik treh medsebojno odvisnih in neločljivo povezanih elementov.

1.5

Institucije EU in vlade držav članic bi morale izkoristiti razpoložljive zmogljivosti za socialni in državljanski dialog, da bi organizacije civilne družbe in socialne partnerje v celoti vključile v razvoj pluralističnega demokratičnega prostora, v katerem so različni pogledi in kritike dobrodošli, mehanizmi zaščite pa zavirajo širjenje lažnih novic ter neupravičenih, neodgovornih in zoper človekove pravice uperjenih ekstremističnih izjav, ki jih navdihujejo teorije zarote.

1.6

Vlade bi morale jasno opredeliti pravno podlago za svoje ukrepe. Pri vsaki reformi veljavnih zakonov o izrednih zdravstvenih razmerah in z njimi povezanih pravil ali pri uvajanju novih, vključno za pripravo na prihodnje pandemije, bi bilo treba določiti jasne meje in pogoje. Poleg tega bi bilo treba pripraviti jasne določbe o parlamentarnem in sodnem nadzoru sorazmernosti ukrepov ter njihove skladnosti z notranjimi in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic.

1.7

Pravila in politike v zvezi s pandemijo COVID-19 bi morali biti jasni, usklajeni in dosledni, kolikor je to mogoče. O njih je treba obveščati pravočasno in v njihovo pripravo vključiti civilno družbo, tudi socialne partnerje, ter se posvetovati z njimi, vse pa mora biti utemeljeno z dokazi. Načelo jasnosti bi moralo usmerjati tudi uvajanje predvidljivih mehanizmov, ki vsebujejo vsa potrebna demokratična, vsebinska in postopkovna jamstva, da bi bili pripravljeni na urejen odziv na morebitne prihodnje pandemije, zdravstvene krize ali naravne nesreče. Pravila, politike in vse pomembne informacije v zvezi z njimi bi morali biti dostopni vsem delom družbe, tudi manjšinskim jezikovnim skupinam. Če so potrebne spremembe politike, jih je treba najaviti dovolj zgodaj in preko različnih uradnih in javnih kanalov, da se ljudem da čas za pripravo in ustrezno prilagoditev njihovega vedenja.

1.8

Od ministrov v vladi, ki so pristojni za uvajanje ukrepov za boj proti pandemiji, bi bilo treba zahtevati, da redno poročajo parlamentu. Parlamenti držav članic bi morali ustanoviti odbore, komisije ali skupine, ki bi natančno pregledovali ukrepe za boj proti pandemiji COVID-19 in pripravljali redna poročila zanje ter za lokalne in regionalne predstavniške skupščine. Zaradi nadzora nad vladnimi ukrepi bi morale biti parlamentarne razprave o teh poročilih in odgovori vlade obvezni. Države bi morale poskrbeti za dostop do sodnega varstva tako, da bi jamčile za neodvisno sodstvo ter sodiščem omogočile delo po spletu in na daljavo, poleg tega pa ranljivim strankam v postopkih, pričam ali osebam v kazenskih ali civilnih postopkih nudile podporo.

1.9

Temeljne pravice, pravna država in spoštovanje demokracije so zapisani v Pogodbi EU, Listini EU o temeljnih pravicah ter mednarodnih pravnih zavezah, ki so jih sprejele vse države članice EU kot suverene države. V skladu z mednarodnim pravom mora vsaka država spoštovati, ščititi in ohranjati človekove pravice. Te vrednote so temeljne, med seboj povezane in se vzajemno krepijo. Gre za mednarodne zaveze in ne ideologijo. Medtem ko so razprave o postopkih za najboljše uveljavljanje človekovih pravic smiselne, pa načelo njihovega spoštovanja ne bi smelo biti predmet političnih razprav. Ravno tako je odziv na krizne razmere v javnem zdravstvu obveznost oblasti. Te morajo poskrbeti, da bodo o odzivih, ki jih ponujajo, potekale prave demokratične razprave in javna posvetovanja ter bo zagotovljen parlamentarni nadzor, kamor sodi tudi nujno obravnavanje lažnih novic, tudi kadar je njihov namen oslabitev političnega nasprotnika; lažne novice lahko namreč onemogočijo učinkovit odziv na izredne razmere med pandemijo.

1.10

EESO poudarja, da je kljub najboljšim nameram v okviru instrumenta NextGenerationEU ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in kljub odprtosti Evropske komisije za sodelovanje organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani raven njihove udeležbe še vedno povečini nezadostna in da postopki niso omogočili, da bi imela stališča organizacij civilne družbe dovolj vpliva (4). Obstaja tveganje, da bo načrt, tudi če bo uspešno izveden, sicer pospešil zeleni in digitalni prehod ter spodbudil rast v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju, vendar ne bo izboljšal težkega položaja, v katerem so se danes znašli ljudje, ko se soočajo z brezposelnostjo, izgubo dohodka, slabšanjem zdravja ter življenjskih in delovnih pogojev in vse večjimi neenakostmi. Nemudoma bi bilo treba izvesti ocene porazdelitvenega učinka načrtov za odpornost ter o rezultatih razpravljati z organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni ter ravni EU.

1.11

EESO opozarja na povezavo med zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter razvojem in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. Kot je bilo že navedeno, bi bilo treba blaginjo in temeljne pravice državljanov graditi na temelju skupnega in skladnega socialnega modela, ki bi bil dovolj prožen za različne nacionalne tradicije in izkušnje ter v skladu z vrednotami, načeli in cilji Pogodbe, stebra ter prenovljenega in v prihodnost usmerjenega soglasja o njem (5). Pri spremljanju uresničevanja akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic bi bilo treba upoštevati celo vrsto motečih učinkov pandemije.

1.12

Pandemija je globalna kriza, ki bo različnim skupinam prebivalstva pustila trajne, a neenake posledice. V skladu z načelom, da nihče ne sme biti zapostavljen, bi morala biti podpora ranljivim skupinam prebivalstva prednostna naloga, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti ranljivim delavcem in uresničevanju načela 14 evropskega stebra socialnih pravic o minimalnem dohodku. Povečati bi bilo treba tudi podporo podjetjem, ki jih je prizadela pandemija, zlasti tistim, na katere je imela nesorazmerno velik vpliv, in tistim, ki težko še naprej poslujejo, kot so MSP. Obravnavati bi bilo treba posledice za podjetja socialne ekonomije, ki jih je kriza ravno tako močno prizadela (6).

1.13

EESO meni, da bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo vključevati obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji in temeljnih pravicah, ki je ključno za varovanje demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva. Pobuda bi morala biti vključujoča in namenjena vsem državljanom, s poudarkom predvsem na mladih.

2.   Pravna država

2.1

Skladnost katerega koli državnega ukrepa z načeli pravne države je mogoče oceniti na podlagi jasnih meril. Ključno je, da se ta načela spoštujejo v običajnih obdobjih in še toliko bolj v izrednih razmerah. Ta merila so zakonitost, pravna varnost, prepoved samovoljnega izvajanja izvršilnih pristojnosti in odgovornost vlad na podlagi prava, ki je zajamčena s sodnim in parlamentarnim nadzorom (7). Pristojnosti za čas izrednih razmer se morajo uporabljati, kadar je to nujno, prav tako mora biti njihova uporaba sorazmerna in začasna; zanjo morajo veljati ne le omejitve na podlagi ustavnega prava države, temveč tudi standardi, ki jih določata evropsko in mednarodno pravo.

2.2

Pandemija COVID-19 je pravne, politične, socialne, zdravstvene in izobraževalne sisteme vseh držav članic postavila pred zapletene izzive. V takšnih težkih razmerah se lahko zdi ohranjanje visoke ravni skladnosti s pravno državo nedosegljivo. Toda najnovejša spoznanja v Evropi in drugod kažejo, da so države, ki so v političnih in zakonodajnih procesih še naprej spoštovale pravno državo, bolje obvladale izredne zdravstvene razmere in so imele nižjo smrtnost ter nižje stopnje okužb, pa tudi višjo raven zaupanja javnosti v vlado, kar je ključno za najučinkovitejši odziv na krizo (8). Načela pravne države bi morala vsako demokratično vlado voditi pri zakonitem in učinkovitem odzivanju na sedanjo zdravstveno krizo in na morebitne podobne krize v prihodnosti.

2.3

Glede odzivov držav članic na pandemijo so se uresničili pomisleki v zvezi s tremi ključnimi načeli, ki so v jedru pravne države: (1) načelo zakonitosti, (2) načelo pravne varnosti in (3) načelo odgovornosti na podlagi zakona (9).

2.4

Pri vladnih ukrepih na nacionalni in podnacionalni ravni je bilo ugotovljenih več problemov z vidika zakonitosti. Mednje sodijo ukrepi, sprejeti brez pravne podlage ali zakonodajnih pooblastil, razglasitev in/ali podaljšanje izrednih razmer, ki je očitno v nasprotju z nacionalnimi ustavnimi okviri, uporaba pravne podlage s strani izvršilne oblasti na način, za katerega ni bila predvidena, ter omejitve temeljnih pravic, sprejete ob očitnem kršenju ustavnih ali mednarodnih določb o človekovih pravicah.

2.5

Nacionalni ukrepi, ki so problematični z vidika pravne varnosti, zajemajo: sprejemanje omejitev brez jasne razlage; nasprotje med vladno politiko in zakonodajnimi ukrepi, ki temeljijo na njej, ter tako pogoste spremembe zakonov, da običajni državljani izredno težko razumejo, kaj smejo in česa ne. V izrednih razmerah so tveganja in negotovost večji, javnost pa pri vladi – in splošneje pri javnih oblasteh – išče jasne smernice za to, kaj lahko po zakonu počnejo in česa ne.

2.6

Z vidika odgovornosti na podlagi zakona se težave pri parlamentarnem in sodnem nadzoru vladnih ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, kažejo v marginalizaciji parlamentov. Manj kot polovica držav članic EU je do februarja 2021 ustanovila posebne parlamentarne odbore, objavila poročila ali organizirala redne razprave o ukrepih, povezanih s pandemijo. Vladni ukrepi so bili pregledani ali pa so jih parlamenti spremenili v manj kot tretjini primerov (npr. na podlagi razprave ali glasovanja v parlamentu) (10). Sodni nadzor je proces, v katerem sodišča skrbijo za to, da vlade ukrepajo zakonito, in je posebej pomemben v času kriz, ko so lahko temeljne pravice močno omejene. Po vsej EU so bili izrečeni mnogi pomisleki glede učinkovitosti sodnega nadzora in dostopa do sodstva v povezavi z ukrepi za boj proti pandemiji COVID-19 (11). Zaprtje sodišč ali omejitev dostopa do njih na zgolj nekatere vrste postopkov sta negativno vplivala na možnosti državljanov, da razrešijo spore, in oslabila dostop do sodstva, zlasti v primerih, ko so bili najbolj ranljivi člani družbe nesorazmerno močno prizadeti zaradi ukrepov, uvedenih v odziv na pandemijo. Pravosodni sistemi v večini držav članic so bili slabo pripravljeni na krizo zaradi nizke stopnje digitalizacije, pa tudi zato, ker nekateri deli družbe, predvsem ranljive skupine, niso imele dovolj informacij o delovanju sodstva, torej tudi niso imele zadostnega dostopa do njega.

2.7

Zaključiti je mogoče, da lahko pravna država ponudi usmeritev za najbolj učinkovite ukrepe v odziv na izredne razmere v javnem zdravju (12) ter je ključna vrednota ne le v običajnih obdobjih, temveč predvsem – in morebiti še bolj – v obdobjih krize. Glede prizadevanj v okviru instrumenta NextGenerationEU za odpravo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, EESO znova izraža podporo predlogu Komisije za uredbo o uvedbi novega orodja, ki bi omogočilo sprejemanje ekonomskih korektivnih ukrepov, kadar države članice resno in redno kršijo vrednote iz člena 2 (13).

3.   Temeljne pravice

3.1

Zaradi pandemije COVID-19 so vse institucije in infrastruktura, ki podpirajo in ščitijo temeljne pravice v EU, pod ogromnim pritiskom. Zdravstvena oskrba, ki se hitro slabša, in obsežna družbeno-gospodarska kriza sta ogrozili življenja, zdravje in blaginjo večine ljudi na celini ter povečali tveganje revščine. To je prizadelo zlasti specifične skupine, ki so že tako trpele zaradi občutnih in nenehnih prekinitev socialnih storitev, ki so bile posledica dolgoročnega pomanjkanja finančnih sredstev in slabe pripravljenosti sistema za soočanje s krizami. EESO glede tega znova poziva k zavezujočemu evropskemu okviru o dostojnem minimalnem dohodku v Evropi (14).

3.2

EU in države članice bi morale začeti temeljit družbeni razmislek o izvorih krize in o tem, zakaj je pandemija večino evropskih zdravstvenih sistemov potisnila na rob prepada. Leta varčevalnih politik so privedla do splošnega upadanja naložb v zdravstvu in pri drugih ključnih socialnih storitvah (pomoč odvisnim in ranljivim osebam, negovalni domovi ipd.). To je bila časovna bomba, ki je ob večjem zdravstvenem izzivu eksplodirala. Vse strani, ki sodelujejo pri sedanji Konferenci o prihodnosti Evrope, bi bilo treba spodbujati, naj se učijo iz krize, da bi postavili temelje za obnovo države blaginje. Odpornost je prazna beseda brez prizadevanj za izgradnjo obnovljenega evropskega socialnega modela, ki ljudi postavlja v središče. EU mora biti pripravljena na prihodnje krize z vidika odločanja ter preglednih postopkov, politik in finančnih virov.

3.3

Razmah krize in politični odzivi, zlasti na področju zdravstvenega varstva, nediskriminacije, enakosti spolov, pravic otrok, starejših in invalidov, pravičnih delovnih pogojev, socialne varnosti in socialne pomoči, so pomenili izziv za zaščito pravic, ki je določena z Listino o temeljnih pravicah. Glede enakosti spolov so bile ženske žal premalo zastopane v strukturah ad hoc odločanja, ki so bile vzpostavljene za obravnavo pandemije COVID-19; v mnogih ocenah učinka ni bilo posebnega vidika, povezanega s spolom. Poleg tega je treba izrecno priznati, da so imeli pandemija in z njo povezani ukrepi nesorazmeren učinek z vidika spola.

3.4

Pravice otrok, zlasti glede dostopa do izobraževanja in socialne podpore, so za EESO izredno pomembne. Kot je že predlagal, bi bilo treba posebno pozornost nameniti vplivu pandemije COVID-19 na pravice, dobrobit ter intelektualni in čustveni razvoj otrok (15).

3.5

EESO ponavlja svoje priporočilo iz mnenja o novi strategiji za izvajanje Listine o temeljnih pravicah, naj se Komisija v poročilu za leto 2022 osredotoči na vpliv pandemije na temeljne pravice, zlasti tiste, ki se nanašajo na socialno-ekonomsko blaginjo (16).

3.6

EU nosi veliko odgovornost za spodbujanje in zaščito človekovih pravic po vsem svetu. Z vidika pandemije COVID-19 bi lahko storila več, da bi na svetovni ravni pomagala pri njenem obvladovanju. EESO pozdravlja in podpira prizadevanja EU za nujno odzivanje na humanitarne potrebe, krepitev zdravja, vodnih in sanitarnih sistemov ter blažitev socialnih in gospodarskih posledic pandemije.

3.7

Kratkoročno bi bilo treba več virov nameniti zagotavljanju obsežnega in pravičnega dostopa do cepiv. 100 milijonov odmerkov cepiv, ki jih je obljubila EU, še zdaleč ni dovolj glede na pereče potrebe v večini delov sveta (17). Kot glavna izvoznica cepiv na svetu mora biti EU pripravljena spremeniti svoj pristop. Razširiti je treba proizvodnjo cepiv in jih proizvesti več, da bi tretje države lahko dosegle varno stopnjo precepljenosti. V zvezi z zgoraj omenjeno nujnostjo, da se oblikuje nov evropski gospodarski in socialni model, bi morali vsi evropski akterji temeljito razmisliti o končnih ciljih enotnega trga in z njim povezanih politik. Pri tem bi se morali osredotočiti na človeka in upoštevati pojma javnih dobrin ter javnega zdravja, pa tudi alternativne načine za ocenjevanje zdravja, tudi na podlagi predlogov, ki so jih podali socialni partnerji (18).

3.8

Več bi bilo treba storiti za spodbujanje in zaščito temeljnih socialnih pravic, saj je to neposreden in učinkovit način za soočanje z negativnimi posledicami pandemije za zdravje, družbo, gospodarstvo in izobraževanje. Evropski steber socialnih pravic bi bilo treba obravnavati kot naraven politični razvoj za zaščito temeljnih socialnih pravic.

3.9

Razširiti bi bilo treba pooblastila Agencije za temeljne pravice in obseg poročil Evropske komisije o pravni državi, da bi v celoti pokrila in omogočila ustrezno spremljanje spoštovanja teh temeljnih socialnih pravic.

3.10

EESO opozarja na povezavo med zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter razvojem in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. Kot je bilo že navedeno, bi bilo treba blaginjo in temeljne pravice državljanov graditi na temelju skupnega in skladnega socialnega modela, ki bi bil dovolj prožen za različne nacionalne tradicije in izkušnje ter v skladu z vrednotami, načeli in cilji Pogodbe, stebra ter prenovljenega in v prihodnost usmerjenega soglasja o njem (19). Pri spremljanju uresničevanja akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic bi bilo treba upoštevati celo vrsto motečih učinkov pandemije.

4.   Prihodnost demokracije

4.1

Pandemija je pojav svetovne razsežnosti in to velja tudi za njene politične in demokratične posledice. V skladu z nedavno študijo ima zelo resne učinke na stanje demokracije, med drugimi naslednje: število držav, v katerih avtoritarne težnje naraščajo, je večje od števila držav, ki se razvijajo v smeri demokracije; v nekaterih največjih državah prihaja do nazadovanja na področju demokracije; integriteta volilnih postopkov je v več državah pod vprašajem; demokratično nazadovanje je pogosto deležno podpore javnosti; v nedemokratičnih državah se krepijo avtoritarni režimi, zaradi nadaljevanja zdravstvene krize pa omejitve temeljnih svoboščin postajajo običajno stanje (20). EU bi morala upoštevati te svetovne težnje, ki vplivajo na njene globalne in regionalne politike, ter biti zgled na področju demokracije po vsem svetu.

4.2

Prihodnost demokracije in prihodnost EU sta tesno prepleteni. EU je bila oblikovana kot instrument miru in sodelovanja in, kar je zelo pomembno, demokracije v vseh njenih fazah. Poskrbeti moramo za to, da izzivi in napetosti, ki jih povzroča pandemija, ne bodo negativno vplivali na kakovost in delovanje naših demokratičnih sistemov, pa tudi ne – kar je enako pomembno – na zavezo, da gradimo povezano, demokratično, socialno in uspešno Unijo. To med drugim pomeni, da bi morala imeti evropska zakonodaja v skladu s Pogodbama prednost pred nacionalno.

4.3

Od začetka leta 2020, ko so pandemija COVID-19 in njene razdiralne posledice dosegle Evropo, je bila za boj proti njej uporabljena vrsta političnih instrumentov. Zdravstveni, izredni in upravni ukrepi so se v večini primerov uvajali v okviru različnih ureditev za izredne razmere z različnimi vsebinami in trajanjem.

4.4

V več državah EU so bili izraženi resni pomisleki glede utemeljitve in učinkov takšnih ureditev, ki so se nanašali na zapostavljanje parlamentarnih in lokalnih/regionalnih skupščin, pomanjkanje nadzora nad izvršilnimi ukrepi, omejitve informacij za javnost, premalo preglednosti, socialnega dialoga in udeležbe, nenadzorovano porabo in neustrezno podporo najbolj prizadetim, vključno z zdravstvenimi delavci. V državah z že precejšnjimi demokratičnimi pomanjkljivostmi so ureditve za izredne razmere te trende še pospešile (21). V državah s stabilnimi demokratičnimi sistemi pa so sprožile vprašanja glede prilagojenosti novim razmeram in učinkovitosti sprejetih ukrepov.

4.5

Politični odzivi so poleg tega privedli do doslej največjega obsega dezinformacij in nasprotovanja zdravstvenim ukrepom, od zaprtja družbe do zdravljenja in cepiv. Čeprav je bila EU na splošno uspešna v prizadevanjih za podporo raziskavam, javnemu naročanju in razdeljevanju cepiv, pa ji ni uspelo, da bi o tem jasno komunicirala s celotnim evropskim prebivalstvom, kar je pripomoglo k širjenju lažnih novic, zlasti med skupinami, ki so proti cepljenju. Zgodbe v družbenih medijih so postale tako močne, da so omajale zaupanje javnosti v zdravstvene sisteme in zaposlene v njih ter razpihale nezadovoljstvo nad raziskovalci, politiki, pripadniki univerzitetnih krogov in voditelji civilne družbe, ki so zagovarjali strategijo Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje pandemije. Praviloma so bile te zgodbe mešanica prepričanj v teorijo zarote in velikega nezaupanja v medicinsko znanost in tehnologijo, zlasti v cepiva. Po podatkih OECD je kriza zaradi COVID-19 pospešila splošen trend zmanjševanja zaupanja javnosti v institucije, kar je povzročilo dezinformacije, polarizacijo in nepripravljenost upoštevati javne politike.

4.6

V več državah so takšna stališča pomagala radikalnim desničarskim in evroskeptičnim strankam ter organizacijam, da so pridobile dodatne politične privržence. Medtem ko se zdravstvena in družbeno-gospodarska kriza nadaljuje, se bosta še naprej krepili mobilizacija in vpliv teh strank in organizacij (22).

4.7

Trenja, povezana z zdravstveno in gospodarsko krizo, lahko v vseh državah povzročijo prepad med različnimi skupinami in družbenimi kategorijami. Nedavna študija je pokazala, da je pandemija s svojimi posledicami različno prizadela mlade in starejše, glede tega pa so razlike tudi med osebami, ki poročajo o ekonomskih posledicah pandemije, in tistimi, ki pandemijo dojemajo predvsem kot krizo v javnem zdravju, ter med osebami, ki v državi vidijo zaščitnika, in tistimi, ki v njej vidijo zatiralca (23).

4.8

EU in države članice bi se morale zavedati tveganj, ki jih bo povzročilo nadaljevanje krize. Glavni izziv za institucije in vlade držav članic EU je, kako glede na vse dvome in kritiko krepiti demokracijo, pravno državo in temeljne pravice med pandemijo. Namen strategije za demokracijo ne bi bil legitimacija političnih in vladnih elit, temveč ohranitev učinkovitih odzivov ob sočasnem spodbujanju demokratičnega pluralizma, ustreznega sistema zavor in ravnovesij ter razumne in konstruktivne kritike civilne družbe.

4.9

S tega vidika bi morale institucije in vlade držav članic EU uporabiti razpoložljive zmogljivosti za socialni in državljanski dialog, da bi organizacije civilne družbe, socialne partnerje in zainteresirane strani v celoti in pregledno vključile v ustvarjanje pluralističnega demokratičnega prostora, v katerem so različni pogledi in kritike dobrodošli. EESO poudarja, da je kljub najboljšim nameram v okviru instrumenta NextGenerationEU ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in kljub pripravljenosti Evropske komisije za vključevanje organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani raven njihove udeležbe še vedno povečini nezadostna in da uvedeni postopki niso omogočili, da bi imela njihova stališča dovolj vpliva.

4.10

Kot je EESO priporočil v mnenju o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, bi moralo spodbujanje evropske demokracije poleg že zajetih področij vključevati tudi spodbujanje demokratične udeležbe na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, sodelovanje civilne družbe ter demokracijo z vseh njenih vidikov in na vseh področjih, med drugim tudi na področju dela. EESO poleg tega meni, da je treba v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji (24) bolj poudarjati državljanski dialog, ki je v vsaki demokraciji nujen pogoj za čim bolj kakovosten postopek odločanja in prevzemanje odgovornosti zanj.

4.11

EESO meni, da bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo vključevati obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji in temeljnih pravicah, ki je ključno za varovanje demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva. Pobuda bi morala biti vključujoča in namenjena vsem državljanom, s poudarkom predvsem na mladih.

---

(1)  Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, izjava Luce Jahierja, predsednika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, in Joséja Antonia Morene Díaza, predsednika skupine za temeljne pravice in pravno državo, 15. april 2020.

(2)  Deklaracija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Odziv EU na izbruh COVID-19 in potreba po doslej največji solidarnosti med državami članicami, 6. april 2020.

(3)  UL C 62, 15.2.2019, str. 173.

(4)  Resolucija EESO o vključevanju organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, 25. februar 2021 (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(5)  UL C 374, 16.9.2021, str. 38.

(6)  Social Economy Europe: The Impact of COVID-19 on Social Economy Enterprises (Posledice pandemije COVID-19 za podjetja socialne ekonomije), junij 2020.

(7)  Svet Evrope, Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija): Respect for Democracy, Human Rights and the Rule of Law during States of Emergency: Reflections (Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države v izrednih razmerah: razmislek), Strasbourg, 19. junij 2020, CDL-AD(2020)014.

(8)  Na primer globalne primerjalne študije in podatkovne baze: CompCoRe, povzetek v: Sheila Jasanoff, Stephen Hilgartner: A Stress Test for Politics: Insights from the Comparative Covid Response Project (CompCoRe) 2020 (Stresni test za politiko: spoznanja iz primerjalnega projekta za odzive na pandemijo), forum Verfassungsblog, 11. maj 2021, ter Power and the COVID-19 Pandemic (Pristojnosti in pandemija COVID-19), simpozij v okviru foruma Verfassungsblog, povzetek v: J. Grogan: Power, Law and the COVID-19 Pandemic: Part I (Pristojnosti, pravo in pandemija COVID-19: I. del) in Part II (II. del) ob zaključku simpozija Power and the COVID-19 Pandemic (Pristojnosti in pandemija COVID-19), forum Verfassungsblog, 2021.

(9)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(10)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(11)  J. Grogan: Extraordinary or extralegal responses? (Izredni ali izvensodni odzivi?) The rule of law and the COVID-19 crisis (Pravna država in kriza zaradi COVID-19), Democracy Reporting International, maj 2021.

(12)  J. Grogan in N. Weinberg: Principles to Uphold the Rule of Law and Good Governance in Public Health Emergencies (Načela za ohranitev pravne države in dobrega upravljanja med izrednimi razmerami v javnem zdravju) (politični pregled RECONNECT, avgust 2020), https://reconnect-europe.eu/wp-content/uploads/2020/08/RECONNECTPB_082020B.pdf.

(13)  UL C 62, 15.2.2019, str. 173.

(14)  UL C 190, 5.6.2019, str. 1. Za to mnenje EESO je bilo pripravljeno nasprotno mnenje, ki je bilo zavrnjeno, vendar je prejelo vsaj eno četrtino oddanih glasov.

(15)  UL C 341, 24.8.2021, str. 50.

(16)  UL C 341, 24.8.2021, str. 50.

(17)  Sklepi Evropskega sveta o COVID-19, 25. maj 2021.

(18)  Supplementing GDP as a welfare measure: proposed joint list by the European social partners (Dopolnitev BDP kot kazalnika blaginje: skupni seznam na predlog evropskih socialnih partnerjev), 3. marec 2021.

(19)  UL C 374, 16.9.2021, str. 38.

(20)  Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoč pri volitvah (IDEA): The Global State of Democracy Report 2021 (Poročilo o globalnem stanju demokracije v letu 2021).

(21)  Petra Guasti: The Impact of the COVID-19 Pandemic in Central and Eastern Europe. The Rise of Autocracy and Democratic Resilience (Posledice pandemije COVID-19 v osrednji in vzhodni Evropi – vzpon avtokracije in odpornost demokracije), Democratic Theory, 7. zvezek, 2. izdaja, zima 2020, str. 47.

(22)  Na primer José Javier Olivas Osuna in José Rama: COVID-19: A Political Virus? VOX’s Populist Discourse in Times of Crisis (COVID-19: političen virus? Politični diskurz v času krize), Frontiers in Political Science, 18. junij 2021.

(23)  Ivan Krastev in Mark Leonard: Europe’s Invisible Divides: How COVID-19 is Polarizing European Politics (Nevidna razhajanja v Evropi: kako COVID-19 polarizira evropsko politiko), politični pregled Evropskega sveta za zunanje odnose, september 2021.

(24)  UL C 341, 24.8.2021, str. 56.