27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/127

—

z zadovoljstvom ugotavlja, da Evropski socialni sklad (ESS) ohranja značilnosti strukturnega sklada, hkrati pa ostaja trdno zasidran element kohezijske politike EU in ne bo postal ena od sektorskih politik EU;

—

izraža dvom, da bo to skromno povečanje sredstev za ESS zadostovalo za podporo ambicioznih ciljev tega sklada;

—

poziva, naj se za pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam nemudoma zagotovi pravna podlaga, ki bi bila bolj ustrezna kot ESS;

—

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se s „polno uskladitvijo“ ESS s cilji strategije Evropa 2020 lahko zmanjšal obseg pristojnosti sklada v okviru kohezijske politike, kot je določeno v Pogodbi (podeželske regije, območja, kjer potekajo spremembe v industriji, otoške, čezmejne in gorske regije);

—

izraža obžalovanje, da v predlogu ni omenjeno spodbujanje prožnosti v povezavi z varnostjo (prožne varnosti) na trgu dela, ki je ena od integriranih smernic (sedma) strategije Evropa 2020;

—

se strinja z dodelitvijo vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici tematskemu cilju „spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini“;

—

podpira cilj tematske osredotočenosti, vendar pa nasprotuje načinu in postopku izvedbe Komisije za uresničevanje tega cilja ter se zavzema za večjo prožnost;

—

z obžalovanjem ugotavlja, da v členu 6 predloga uredbe v zvezi s sodelovanjem partnerjev in v uvodni izjavi 9 lokalne in regionalne oblasti sploh niso omenjene, ampak so navedeni zgolj socialni partnerji in nevladne organizacije;

—

je presenečen, da v predlogu Komisije nista predvidena čezmejno in medregionalno sodelovanje kot dopolnitev transnacionalnega sodelovanja;

—

pozdravlja določbo, da je za izvajanje strategije Evropa 2020 potrebna „vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani“ ter da je za dosego tega cilja mogoče uporabiti teritorialne pakte, vendar je naklonjen širitvi njihove uporabe na druge sklade.

Poročevalec

Konstantinos SIMITSIS (EL/PES), župan mesta Kavala

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006

COM(2011) 607 final - 2011/0268 (COD)

1.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Evropski socialni sklad (ESS), ki je nenadomestljivo orodje za podporo zaposlovanju, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, ohranja značilnosti strukturnega sklada, hkrati pa ostaja trdno zasidran element kohezijske politike EU in tudi po letu 2013 ne bo postal ena od sektorskih politik EU;

2.

podpira ohranitev, preoblikovanje in razširitev temeljnih tematskih ciljev ukrepov v okviru ESS, ki so razvrščeni v štiri kategorije, vsaka od teh pa vsebuje veliko število prednostnih naložb;

3.

zlasti pozdravlja dejstvo, da se v času resne gospodarske krize, ki je prizadela veliko število evropskih državljanov in ko je socialna zaščita nujno potrebna, večji poudarek daje ukrepu „spodbujanja socialne vključenosti in boja proti revščini“, ki je postal temeljni tematski cilj ukrepov v okviru ESS;

4.

pozdravlja predlog za zmerno povečanje razpoložljivih sredstev za ESS, za katerega bo namenjenih 84 milijard EUR, kar predstavlja 25 % skupnega proračuna kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, medtem ko je v sedanjem programskem obdobju za sklad namenjenih 75 milijard EUR, tj. 23 % proračuna;

5.

kljub temu izraža dvom, da bo to skromno povečanje razpoložljivih sredstev za ESS zadostovalo za podporo ambicioznih ciljev tega sklada. To povečanje namreč ni tako veliko, kot se zdi, saj minimalni znesek dodeljenih sredstev vključuje tudi znesek v višini 2,5 milijarde EUR za pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam, ki je bil prenesen iz proračuna skupne kmetijske politike;

6.

ni prepričan, da je pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam, ki jo OR načeloma močno podpira, v skladu s cilji, opredeljenimi v členu 162 PDEU. Ugotavlja tudi, da pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam ni omenjena v samem predlogu uredbe o ESS in med področji pomoči (zlasti v členu 3 o področju uporabe podpore). Zato poziva, naj se za pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam nemudoma zagotovi pravna podlaga, ki bi bila bolj ustrezna kot ESS;

7.

se sprašuje, ali ne bi bilo v času resne gospodarske krize v Evropi, ki ima hude socialne posledice, ustrezneje opredeliti ambicioznejše cilje za financiranje kohezijske politike na splošno, še posebej pa za ESS;

8.

izraža razočaranje, ker Komisija spet ni imela poguma sprejeti stališč Odbora, da bi se za oceno doseženega napredka poleg BDP uporabila merila, ki bi vključevala gospodarske, socialne in okoljske kazalnike;

9.

Komisijo in druge pristojne organe Unije s tega področja poziva, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev možnosti uporabe najnovejših statističnih podatkov, tj. iz obdobja 2009–2011 za države članice in iz obdobja 2008–2010 za regije, in ne podatkov iz obdobja 2007–2009 oziroma 2006–2008, da bo mogoče čim bolj natančno prikazati zelo neugodne gospodarske razmere in da bo ESS lahko zadovoljil potrebe, ki so v teh razmerah vse večje. Zato zaradi pravičnosti poziva, naj metoda za dodeljevanje sredstev zagotavlja, da bodo regije, na katere se še vedno nanaša cilj konvergence, v vsakem primeru imele pravico do več finančnih sredstev kot regije v prehodu;

10.

nasprotuje vsem predlogom za uvedbo makroekonomskih klavzul o pogojenosti, zlasti v primeru ESS, saj bi tako zaradi morebitnih zamud centralnih vlad pri izvajanju reform, k izvedbi katerih so se zavezale v okviru nacionalnih programov reform, „kaznovali“ regionalne oblasti in nenazadnje tudi upravičence sklada, ki v skladu s členom 2(3) predloga uredbe koristi „ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost“, pa tudi podjetja;

11.

izraža zaskrbljenost glede nekaterih določb predloga Komisije, na primer tistih, ki se nanašajo na tematsko osredotočenost, saj zmanjšujejo možnost prilagoditve podpore ESS potrebam in posebnostim regij, kar verjetno ni v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

12.

opozarja, da je Komisija v skladu s pogodbami dolžna upoštevati načelo subsidiarnosti, ki mu Odbor namenja še posebno pozornost, saj člen 2 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti določa, da posvetovanja, ki spremljajo postopek sprejemanja zakonodajnega akta, „po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov“. Poleg tega člen 5 Protokola posebej določa, da mora Komisija v zadostni meri utemeljiti svoje predloge. Predlog uredbe samo zelo na splošno in ohlapno omenja, da morajo biti ukrepi ESS učinkoviti, zato je težko reči, da odgovarja na to zahtevo;

13.

meni, da predvidene določbe o obveznostih glede najmanjših deležev, višine pomoči ter omejitve tematske osredotočenosti in transnacionalnega sodelovanja ustvarjajo nevarnost, da Komisija svojo vlogo strateške partnerice in svetovalke zamenja za vlogo nadzornice, katere naloga bo zgolj preverjati in potrjevati skladnost programov držav članic in regij z merili, ki so predhodno opredeljena na evropski ravni in so lahko povsem neprilagojena njihovim potrebam;

14.

podpira oblikovanje nove kategorije regij v prehodu, katerih BDP znaša med 75 % in 90 % povprečja Unije, pa tudi zagotovitev pravice do ukrepov v okviru ESS vsem regijam, tudi tistim, ki razvojno ne zaostajajo glede na statistično povprečje in se kljub temu pogosto soočajo s težavami na področju socialne kohezije, saj so tudi na njihovem območju revni in manj razviti predeli;

15.

se vsekakor strinja, da nova metoda razvrščanja regij ne sme privesti do drastičnega zmanjšanja zneska pomoči, ki ga prejmejo regije v sedanjem programskem obdobju, in poziva, naj se predvidijo zaščitni ukrepi za zagotovitev, da v obdobju 2014–2020 zneski, dodeljeni regijam, ne bodo nižji od dveh tretjin sredstev, ki jih bodo prejele v obdobju 2007–2013;

16.

podpira pobudo za določitev prednostnih področij za deleže ESS, vendar poziva k določitvi nižjih deležev, ki bodo bolj prilagojeni državam članicam in regijam ter jim bodo omogočili potrebno prožnost pri načrtovanju programov, ki bi ga bilo treba izvajati čim bližje viru lokalnih priložnosti in težav;

17.

poudarja, da morajo biti najmanjši deleži za ESS glede na kategorijo regij okvirni, da jih bo mogoče med pogajanji za sklenitev partnerskih pogodb prilagoditi glede na posamezno regijo;

18.

kot pozitiven ukrep ocenjuje nadaljnja prizadevanja EU za koordinacijo in uskladitev ukrepov v okviru različnih strukturnih skladov ter zlasti za dopolnjevanje ukrepov ESRR in ESS v okviru kohezijske politike in strategije Evropa 2020, saj se lahko s tem pristopom ustvarijo pomembne sinergije;

19.

po eni strani podpira prizadevanja za spodbujanje sodelovanja socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri oblikovanju in izvajanju ukrepov ESS;

20.

po drugi strani z nezadovoljstvom ugotavlja, da Komisija izkazuje vse večje nezaupanje lokalnim in regionalnim oblastem, ki so in morajo ostati ključni akterji pri oblikovanju in izvajanju operativnih programov.

21.

podpira osnovno vodilno načelo povezave nalog in ukrepov ESS s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

22.

kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se s „polno uskladitvijo“ ESS s cilji strategije Evropa 2020 lahko zmanjšal obseg pristojnosti sklada v okviru kohezijske politike, kot je določeno v Pogodbi, zlasti pa naloga podpiranja čim bolj doslednih in integriranih programskih shem z namenjanjem potrebne pozornosti teritorialni razsežnosti;

23.

meni, da je v okviru uskladitve ESS s cilji strategije Evropa 2020 najpomembnejša naloga sklada zmanjšati zaostanek v razvoju najbolj prikrajšanih regij v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (podeželske regije, območja, kjer potekajo spremembe v industriji, najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ali otoške, čezmejne in gorske regije). OR ponovno izraža svojo zaskrbljenost, da bo ESS, ki je pomemben vzvod kohezijske politike, postal zgolj instrument v okviru strategije Evropa 2020;

24.

poleg tega izraža obžalovanje, ker v okviru uskladitve ESS s cilji strategije Evropa 2020 ni ustrezno upoštevan poseben in edinstven položaj najbolj oddaljenih regij, ki ga priznava člen 349 PDEU;

25.

odobrava in podpira celovit in dosleden pristop Komisije k opredelitvi področja uporabe pomoči iz ESS, ki mora neposredno podpirati štiri tematske cilje, posredno pa še štiri druge cilje od skupno enajstih ciljev, določenih v členu 9 splošne uredbe o skladih skupnega strateškega okvira za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ugotavlja, da so ti tematski cilji razvrščeni v osemnajst prednostnih naložb;

26.

poudarja, da bo ESS še naprej opravljal temeljne naloge v skladu s Pogodbo, tj. „izboljšal zaposlitvene priložnosti delavcev“, hkrati pa bo sposoben upoštevati socialne potrebe, ki so posledica zelo neugodnih gospodarskih razmer, s „spodbujanjem socialne vključenosti in boja proti revščini“, ki je iz prednostne naložbe napredoval v poseben tematski cilj;

27.

izraža obžalovanje, da v predlogu ni omenjeno spodbujanje prožnosti v povezavi z varnostjo (prožne varnosti) na trgu dela, ki je ena od integriranih smernic (sedma) strategije Evropa 2020;

28.

pozdravlja posebno podporo, ki se namenja izobraževanju, raziskavam in tehnološkemu razvoju v okviru ESS ravno v času, ko se obseg javnih naložb v teh sektorjih zmanjšuje, ter priporoča, da se ESS odpre za naložbe v fizični kapital, ki so povezane s cilji ESS, na primer za izobraževalno infrastrukturo;

29.

poziva, naj se v uredbo o ESS vključi sklicevanje na območja z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami, podobno kot v členu 10 predloga uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj;

30.

meni, da je zaradi velikih demografskih sprememb v številnih državah članicah potrebna obsežna prilagoditev izobraževalnih struktur, kar je treba upoštevati v okviru prednostnih naložb. Odbor izhaja iz tega, da je v skladu s členom 3(1)(b)(iii) zaradi demografskih sprememb mogoče podpreti tudi naložbe v zagotavljanje trajnostnih izobraževalnih struktur, vključno s potrebami po usposobljeni delovni sili;

31.

je še posebej zadovoljen, da so številna področja ukrepanja, ki so del prednostnih naložb, neposredno povezana s pristojnostmi lokalnih in regionalnih oblasti ter bodo prispevala k izpolnitvi njihovih nalog. Hkrati pa to pomeni, da je treba lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti odločilno vlogo pri pripravi in izvajanju s tem povezanih operativnih programov;

32.

poziva Komisijo, naj natančneje pojasni vsebino posameznih prednostnih naložb, ki do zdaj še niso bile jasno opredeljene, nameni večji poudarek drugim prednostnim naložbam in oblikuje nove, kadar je to potrebno, na primer spodbujanje teritorialne razsežnosti ukrepov iz ESS.

33.

pozdravlja predvideno obveznost držav članic, da pri obravnavanju izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform, zagotovijo skladnost strategije in ukrepov iz njihovih operativnih programov, ter tako prispevajo k uresničevanju glavnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine, saj je zdravo makroekonomsko okolje potrebno za dosego čim boljših rezultatov v okviru kohezijske politike;

34.

znova ugotavlja, da se s predlaganim besedilom („Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov usklajeni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform“, medtem ko se v veljavni zakonodaji uporablja izraz „prispevajo k“) povečuje nevarnost, da se ESS iz pomembnega vzvoda kohezijske politike spremeni v instrument, ki se bo uporabljal zgolj v okviru strategije Evropa 2020 (glej točke 21 do 24);

35.

se strinja z določbo v okviru prizadevanj za osredotočenost financiranja, v skladu s katero se vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici dodeli tematskemu cilju „spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini“;

36.

se sprašuje, ali bo najmanjši delež sredstev v višini 20 % za ta cilj (tj. 16,8 milijarde EUR v celotnem obdobju) zadostoval, saj celo Komisija v svojem predlogu potrjuje, da bo zaradi revščine in socialne izključenosti ogrožena približno ena četrtina evropskih državljanov, tj. več kot 113 milijonov oseb;

37.

podpira cilj tematske osredotočenosti, vendar pa nasprotuje načinu in postopku izvedbe, za katera se je Komisija odločila pri uresničevanju tega cilja, kot je določeno v členu 4(3) predloga uredbe o ESS. Določitev zelo visoke stopnje osredotočenosti razpoložljivih sredstev za posamezen operativni program, ki znašajo od 80 % do 60 % glede na kategorijo, v katero so razvrščene posamezne regije, na do štiri od skupno osemnajstih prednostnih naložb ni v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, ker zaradi tega morda ne bo mogoče ustrezno izpolniti potreb in posebnih prednostnih nalog vsake regije;

38.

se namesto tega zavzema za to, da se v okviru osredotočenosti financiranja za posamezen operativni program določijo nižje stopnje osredotočenosti sredstev od tistih, ki jih je predlagala Komisija, in da štiri prednostne naložbe predstavljajo samo okvirno mejno vrednost EU, ki bi jo bilo mogoče pri pogajanjih o operativnih programih povečati na šest prednostnih naložb, pri čemer bi hkrati uresničili cilj osredotočenosti in ustrezno izpolnili potrebe in prednostne naloge posamezne regije.

39.

načeloma podpira uvedbo sistema skupnih kazalnikov učinka in rezultatov programov. S tem so se začela že dolgo potrebna prizadevanja za uskladitev predpisov o vrednotenju rezultatov ukrepov iz ESS na evropski ravni, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju zanesljivosti, kakovosti in prepoznavnosti postopkov spremljanja;

40.

meni pa, da bi morali biti ti kazalniki okvirni in ne obvezni, vsekakor pa ne povezani z „določbami o pogojenosti“, saj je usklajevanje kazalnikov učinkovitosti programov še v zgodnji fazi in skupni kazalniki, ki jih je predlagala Komisija, še niso preizkušeni, upoštevati pa je treba, da je učinek ukrepov, ki se financirajo iz ESS, težje izmeriti kot druge vrste ukrepov;

41.

hkrati pa poudarja, da je potrebo po izboljšanju zanesljivosti, kakovosti in preglednosti postopkov spremljanja mogoče izpolniti, če bodo nacionalne in podnacionalne oblasti imele možnost, da v okviru pogajanj določijo „specifične notranje kazalnike učinka in rezultatov za posamezne programe“, ki bi morali v celoti ali delno temeljiti na skupnih kazalnikih učinka in rezultatov, ki jih je predlagala Komisija, pri čemer pa je nujno potrebna določena prožnost, ko bodo ti kazalniki sprejeti.

42.

z obžalovanjem ugotavlja, da v členu 6 predloga uredbe v zvezi s sodelovanjem partnerjev in v uvodni izjavi 9 lokalne in regionalne oblasti sploh niso omenjene, ampak so navedeni zgolj socialni partnerji in nevladne organizacije, kar je dokaz za že omenjeno nezaupanje do lokalnih in regionalnih oblasti;

43.

v zvezi s partnerstvom meni, da ni pravično lokalne in regionalne oblasti umeščati med socialno-ekonomske partnerje, saj kot predstavniki splošnih interesov skupnosti, ki jih upravljajo, lokalne in regionalne oblasti ob upoštevanju institucionalnega okvira države članice soupravljajo in sofinancirajo projekte kohezijske politike;

44.

obžaluje, da omenjena določba ne omenja izrecno vseh partnerjev iz člena 5 predloga uredbe o skupnih določbah. Člen 5 uredbe o skupnih določbah pristojne lokalne in regionalne oblasti poleg socialnih partnerjev in nevladnih organizacij priznava kot ključne partnerje nacionalnih oblasti pri izvajanju programov strukturnih skladov EU, tudi ESS, zato je treba to pomanjkljivost odpraviti;

45.

pozdravlja, da se v obravnavani uredbi spodbuja sodelovanje socialnih partnerjev in nevladnih organizacij ter zagotavlja, da se ustrezen znesek sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje programov;

46.

vendar pa se zavzema za to, da bi tudi manjše lokalne skupnosti, na primer manjše podeželske občine, spodbudili k sodelovanju in jim omogočili dostop do pomoči iz ESS z ustreznimi dejavnostmi krepitve njihovih zmogljivosti, pa tudi s podporo iz ESS za dejavnost vzpostavljanja omrežij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bodo lahko na ravni EU izmenjavale svoje izkušnje glede vprašanj skupnega interesa (na primer brezposelnost mladih, staranje prebivalstva, vključevanje Romov itd.).

47.

podpira določbe predloga uredbe o ESS, ki spodbujajo enakost spolov in enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide, z vključitvijo načela nediskriminacije, saj so dokaz okrepljenih prizadevanj za odpravo vseh oblik diskriminacije, predvidenih v členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti pozitiven pri tem je doseženi napredek, razviden iz določbe, ki države članice ne zavezuje zgolj k temu, da zagotovijo, da operativni programi vključujejo „opis načina, kako se spodbuja enakost spolov in enake možnosti“ (veljavna zakonodaja), ampak zagotovijo tudi „integracijo“ vidika enakosti spolov in enakih možnosti v zakonodajo.

48.

pozitivno ocenjuje podporo za „socialne inovacije“, saj je že prej pripravil pomembne pobude za spodbujanje socialnih inovacij, kot je forum o socialnih inovacijah, organiziran maja 2011, vendar meni, da bi bilo treba pri tem posebej omeniti lokalne in regionalne oblasti, ki bi jim bilo treba zagotoviti možnost sodelovanja z državami članicami pri določitvi tem za socialne inovacije;

49.

podpira nadaljevanje in krepitev transnacionalnega sodelovanja, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS;

50.

je presenečen, da v predlogu Komisije ni predvideno medregionalno sodelovanje kot dopolnitev transnacionalnega sodelovanja, ki ga obstoječa uredba predvideva, zlasti ker se je po izteku pobude Skupnosti Equal (2000–2006) obseg transnacionalnega sodelovanja zmanjšal, v nekaterih državah članicah pa sploh ne obstaja več;

51.

nasprotuje prestrogi določbi, da lahko države članice teme transnacionalnega sodelovanja izberejo samo s seznama, ki ga predlaga Komisija in potrdi Odbor ESS, ter poziva, da se ta določba črta.

52.

zlasti pozdravlja podporo, ki naj bi jo sklad namenil strategijam lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, teritorialnim paktom in lokalnim pobudam za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter integriranim teritorialnim naložbam, ki so pomembni instrumenti za upoštevanje teritorialnih značilnosti, ter poziva, da se ta pristop uporabi tudi za druge strukturne sklade in področja ukrepanja;

53.

pozdravlja določbo, da je za izvajanje strategije Evropa 2020 potrebna „vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani“ ter da je za dosego tega cilja mogoče uporabiti teritorialne pakte;

54.

pri tem opozarja na svoja prejšnja stališča glede večje uporabe teritorialnih paktov v okviru izvajanja strategije Evropa 2020 ali v okviru kohezijske politike kot eno od možnosti „za formaliziranje partnerskih sporazumov na ravni ‚pod‘ partnerskimi pogodbami“;

55.

z navdušenjem podpira določbo o potrebi po dopolnjevanju ukrepov iz ESRR in ESS v okviru podpore ESS strategijam za trajnostni razvoj mest. Številne lokalne skupnosti so pogosto težko financirale ali niso mogle financirati integriranih ukrepov za trajnostni razvoj mest z dopolnjevanjem sredstev iz enega in drugega sklada, saj ta sklada uporabljata zelo različna upravna pravila, imata različne organe za upravljanje in nimata usklajenih časovnih razporedov;

56.

hkrati poziva, da se ta ukrep uporabi tudi pri strategijah celostnega razvoja podeželskih regij. Dejansko bi bilo lahko zelo koristno dopolnjevati financiranje iz ESS in ESRR za odpravo problematike skrajne revščine na podeželskih območjih (na primer v romskih naselbinah v Srednji in Vzhodni Evropi).

57.

pozitivno ocenjuje ukrepe za poenostavitev, ki jih je predlagala Komisija, zlasti omejitev števila posebnih pravil o upravičenosti za olajšanje dostopa do sredstev ESS za manjše upravičence in dejavnosti, možnost, da so do prispevka iz ESS upravičeni prispevki v naravi, večja uporaba globalnih nepovratnih sredstev, poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov, vključno z uvedbo obveznosti, da se ta sredstva uporabljajo za manjše projekte v vrednosti do 50 000 EUR. Ti ukrepi bodo skupaj z ukrepi, predlaganimi v okviru revizije finančne uredbe EU, dejansko prispevali k zmanjšanju upravnih bremen za upravičence in organe upravljanja ter so še posebej dobrodošli v primeru številnih manjših projektov na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ki so bolj nematerialne kot materialne naložbe. Trenutno je lahko upravno breme zaradi teh ukrepov tako nesorazmerno veliko, da presega vse morebitne prednosti za lokalne in regionalne oblasti ter slednje odvrača od vlaganja prošenj za projekte iz naslova ESS;

58.

vendar pa meni, da še obstaja manevrski prostor za poenostavitev, če se sprejmejo dodatni ukrepi, o katerih je, na primer, razpravljala ad hoc skupina Odbora ESS o prihodnosti ESS, kot je predlog, da se pravila sofinanciranja za posamezne prednostne osi prilagodijo, zlasti za manjše projekte, ali da se vzpostavi učinkovitejši sistem za izplačevanje sredstev z bolj sistematično uporabo predfinanciranja;

59.

podpira inovativne finančne instrumente, ki so predlagani za podporo projektov ESS, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi in posojilni skladi, ter posebno omembo „jamstev na osnovi politike“ za izboljšanje dostopa do kapitalskih trgov za javne in zasebne organe na nacionalni in regionalni ravni;

60.

Komisijo poziva, naj v ta sklop ukrepov vključi tudi obnovljive posojilne sklade za dodeljevanje mikroposojil, „socialne projektne obveznice“, inovativen ukrep, o katerem je razpravljal forum o socialnih inovacijah, ter „državljanske projektne obveznice“, ki so bile predlagane pri pripravi mnenj OR o pregledu proračuna EU in novem večletnem finančnem okviru po letu 2013.

1.

Prvi amandma (naslov člena) se ne nanaša na slovensko različico (glej obrazložitev predloga spremembe 2).

2.

Da bi poudarili teritorialno razsežnost kohezijske politike ter regionalne probleme in neskladja umestili v pravilno razmerje do strategije Evropa 2020, se predlaga, da se v besedilo vključi beseda „tudi“ ter tako ublaži učinek smernic in priporočil operativnih programov ESS.

3.

Omemba etničnih manjšin med skupinami, ki jim ESS koristi, je vprašljiva: razločevanje, ki nastane s to omembo, bi lahko v številnih državah članicah vodilo do resnih problemov v zvezi z mednarodnim in nacionalnim pravom.

1.

Glej točko 48 političnih priporočil.

2.

Gre za sklicevanje na člen 8 predloga uredbe o Programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije, o katerem je Odbor regij pripravil ločeno mnenje (CdR 335/2011, poročevalec: Enrico Rossi (IT/PES)), ki je bilo sprejeto 3. maja 2012.

1.

Glej točke 49 do 51 političnih priporočil.

2.

Prvotno besedilo ni zagotavljalo skladnosti transnacionalnega sodelovanja v okviru ESS in transnacionalnega sodelovanja v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja.

3.

Teritorialno sodelovanje temelji na treh ločenih stebrih: čezmejnem, transnacionalnem in medregionalnem sodelovanju.

1.

Glej točko 57 političnih priporočil.

2.

Namen amandmaja je zagotoviti prožno razporeditev sredstev iz ESS.