12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/87

A.

ker v politični realnosti in življenju žensk še vedno ostajajo velike neenakosti, čeprav je enakost žensk in moških obvezni pogoj za polno uživanje naših univerzalnih človekovih pravic in temeljno načelo Evropske unije, ki je že dolgo urejeno s pogodbami,

B.

ker politike za enakost med spoloma predstavljajo instrument gospodarskega razvoja in socialne kohezije,

C.

ker mora biti enakost med spoloma prepoznavni znak evropske kulturne in politične identitete,

D.

ker je nasilje nad ženskami velika ovira pri doseganju enakosti med spoloma in spada med najbolj razširjene kršitve človekovih pravic, ki ne pozna ne zemljepisnih ne finančnih ali socialnih preprek; ker je število žensk žrtev nasilja zastrašljivo,

E.

ker ne moremo več biti vezani na izrabljene, ekološko nesprejemljive gospodarske modele, osnovane na zastareli delitvi dela po spolu, ki jo je izpodrinilo vključevanje žensk na trg dela; ker potrebujemo nov in družbeno sprejemljiv model, osnovan na znanju in inovacijah, ki bo znanje in izkušnje žensk polno vključeval v gospodarstvo, ki bo obnovil ravnovesje med odgovornostjo moških in žensk v javnem in zasebnem življenju in bo uskladil poklicno in zasebno življenje,

F.

ker je, celotno gledano, doseženi napredek nezadosten, čeprav je načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 opozoril na pomanjkljivosti pri doseganju polne enakosti in je v nekaterih primerih spodbudil izvajanje programa za enakost med spoloma,

G.

ker je treba povečati prizadevanja za vključevanje vidika spola v javne politike,

H.

ker je celoten učinek finančne krize še vedno težko oceniti, očitno pa je, da ima sedanja gospodarska in družbena kriza posebej hude posledice za ženske in za dolgoročno uresničevanje politik za doseganje enakosti med ženskami in moškimi, zato se različne oblike neenakosti in diskriminacije še stopnjujejo,

I.

ker ima enakost med moškimi in ženskami pomemben pozitiven vpliv na gospodarsko produktivnost in rast in ker ima sodelovanje žensk na trgu dela številne socialne in gospodarske koristi,

J.

ker bodo ženske v naši starajoči se družbi neobhodno potrebne na trgu dela, saj se bo hkrati povečalo povpraševanje po oskrbi ostarelih, kar zelo verjetno vodi v nevarnost, da bodo ženske nosile dvojno breme,

K.

ker je med več kot 85 milijoni oseb v Evropski uniji, ki trpijo revščino, večina žensk, k takšnemu položaju pa prispevajo brezposelnost, negotova zaposlitev, nizke plače, raven pokojnin, nižja od eksistenčnega minimuma, ter težak dostop do kakovostnih javnih storitev na najrazličnejših področjih; ker se je v preteklih desetih letih število žensk, ki živijo v revščini, v primerjavi s številom moških povečalo nesorazmerno,

L.

ker razlike v povprečni plači glede na spol presegajo 17 %, kar vodi v razlike v pokojninah in feminizacijo revščine na starost, in ker je videti, da se bodo posredne oblike diskriminacije dodatno stopnjevale z rastočo brezposelnostjo, ki prizadeva ženske in dekleta,

M.

ker razlike med ženskami in moškimi vztrajajo pri otroškem varstvu in skrbi za druge vzdrževane družinske člane, saj ženske neplačani skrbi za otroke in druge vzdrževane družinske člane posvetijo dvakrat do več kot trikrat toliko ur kot moški,

N.

ker so ženske pogosto izpostavljene večplastni diskriminaciji po spolu, starosti (zlasti starejše ženske), invalidnosti, narodnostni ali rasni pripadnosti, veroizpovedi, nacionalnosti, migracijskem statusu, družbeno-ekonomskem statusu, vključno z ženskami v enočlanskih gospodinjstvih, spolni usmerjenosti in/ali spolni identiteti, in ker diskriminacija z med seboj povezanimi učinki ovira krepitev vloge žensk in njihovo napredovanje v družbi,

O.

ker je temeljnega pomena, da se zagotovi enak dostop do sredstev, pravic in politične moči, za to pa so potrebne strukturne in kulturne spremembe, odprava stereotipov in spodbujanje enakosti,

P.

ker stereotipi, ki še vedno ostajajo glede izobraževalnih in poklicnih možnosti žensk, pomagajo ohranjati neenakost,

Q.

ker se ločevanje po spolu v nekaterih sektorjih in poklicih ne zmanjšuje, ampak nasprotno v nekaterih državah celo narašča,

R.

ker družinsko pravo (zlasti predpisi o sklenitvi zakonske zveze in razvezi) ženske pogosto postavlja v pravno in finančno šibkejši položaj in ker včasih sodišča prispevajo k neenakosti med moškimi in ženskami, ko družinsko pravo uporabijo na temelju modelov tradicionalne vloge, ne pa glede na enake pravice,

S.

ker (verske) skupine pogosto zlorabljajo pravico do ugovora vesti za omejevanje pravic žensk na področjih, kot je zdravstveno varstvo in družinsko pravo,

T.

ker je sodelovanje žensk pri sprejemanju odločitev odločilni pokazatelj enakosti med spoloma; ker na vodilnih položajih v podjetjih in na univerzah še vedno ni veliko žensk in ker število političark ali raziskovalk narašča zelo počasi,

U.

ker sedanji izzivi in pridobljene izkušnje dokazujejo, da je politična neusklajenost med različnimi področji v preteklosti postavila ovire pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi in da obstaja potreba po ustreznejših virih in večjem usklajevanju, širjenju in spodbujanju pravic žensk ob upoštevanju različnih položajev, v katerih se nahajajo,

V.

ker se je izkazalo, da so pozitivni ukrepi v podporo ženskam izredno pomembni za njihovo polno vključitev na trg dela in v družbo nasploh,

W.

ker je ne glede na odločenost, ki jo je spodbudilo praznovanje 15. letnice pekinških izhodišč za ukrepanje, pot do njene uresničitve še dolga,

X.

ker so podatki, ločeni po spolu, bistveno orodje za doseganje resničnega napredka in učinkovito oceno dosežkov,

Y.

ker je letošnje leto evropsko leto boja proti revščini in je zato potreba po usklajenem delovanju in politikah, ki bodo učinkovito prispevale k izboljšanju sedanjega položaja, še večja,

Z.

ker mineva 100 let od razglasitve 8. marca za mednarodni dan žensk in je bila obletnica tudi obeležena; ker se je treba zavedati pomena, ki ga ima sodelovanje žensk in njihovih organizacij pri spodbujanju enakosti in v boju proti različnim oblikam diskriminacije in neenakosti,

AA.

ker vprašanje, kako usklajevati poklicno, družinsko in zasebno življenje, še vedno ni rešeno ne za ženske ne za moške,

AB.

ker sta dostopno otroško varstvo in oskrba ostarelih in drugih vzdrževanih oseb bistvenega pomena, če naj moški in ženske enakovredno nastopajo na trgu dela, pri izobraževanju in usposabljanju,

AC.

ker v večini držav članic sistemi socialnega varstva ne upoštevajo dovolj specifičnih pogojev žensk, ki živijo v revščini; ker so ženske v veliko večji nevarnosti, da pristanejo v revščini; ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moške in ženske, nenazadnje s spodbujenim koriščenjem dopusta za nego in varstvo otroka obeh staršev in očetovskega dopusta, osnovni pogoj za spodbujanje in doseganje enakosti med spoloma; in ker je to, da se čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ne šteje v izračunu skupne delovne dobe, diskriminatorno in postavlja ženske v slabši položaj na trgu dela,

1.

ugotavlja, da je na področju enake ekonomske neodvisnosti za ženske in moške stopnja zaposlenosti žensk skoraj 60-odstotna, kar je skladno z lizbonskimi cilji na področju zaposlovanja; kljub vsemu obžaluje, da ni zavezujočih ukrepov za odpravo razlik v plačah med spoloma in poudarja potrebo po nujnih ukrepih za izboljšanje položaja žensk z negotovo zaposlitvijo, predvsem žensk migrantk in pripadnic etničnih manjšin, ki so v času gospodarske in finančne krize še bolj izpostavljene; poziva tudi k odpravljanju neenakosti med spoloma na področju javnega zdravstva in pri zagotavljanju enakega dostopa do zdravstvenih storitev;

2.

pozdravlja zakonodajne predloge Komisije za lažje usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja; vseeno ugotavlja, da vprašanje očetovskega, posvojiteljskega in skrbniškega dopusta še ne bilo obravnavano, in obžaluje, da je le nekaj držav članic uresničilo barcelonske cilje glede zagotavljanja kakovostnega in cenovno dostopnega varstva otrok; zato poziva države članice, naj obnovijo zavezanost temu cilju;

3.

obžaluje, da so ženske v večini držav članic še vedno premalo zastopane na področju političnega in gospodarskega odločanja; poziva Komisijo, naj nadaljuje z uvajanjem ukrepov za spodbujanje enakega sodelovanja žensk in moških pri odločanju;

4.

je seznanjen z dejavnostmi programa DAPHNE III za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu; kljub vsemu ponovno poudarja potrebo po zakonodajnih ukrepih na evropski ravni za izkoreninjenje nasilja na podlagi spola;

5.

pozdravlja vključevanje enakosti med spoloma kot prednostne naloge v skupne programe izobraževanja in usposabljanja, da bi s tem prispevali k odpravi družbenih stereotipov; vseeno obžaluje, da so spolni stereotipi še vedno podlaga za mnoge neenakosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj začnejo kampanje za ozaveščanje javnosti, da bi odpravili stereotipe in tradicionalne vloge spolov, zlasti kampanje za moške, ki bodo opozarjale na potrebo po delitvi družinskih obveznosti;

6.

pozdravlja zavezanost Komisije načelom deklaracije tisočletja za razvoj in pekinških izhodišč za ukrepanje pri spodbujanju enakosti med spoloma zunaj Unije; poziva k doslednejšem vključevanju načela enakosti med spoloma v razvojno, zunanjo in zunanjetrgovinsko politiko EU;

7.

predlaga, naj nova strategija za enakost med ženskami in moškimi v Uniji vsebuje akcijski program in predvidi politično delovanje, ki bo temeljilo na pekinških izhodiščih za ukrepanje in njenih dosežkih, saj predstavljajo človekove pravice žensk in deklet neodtujljiv, neločljiv in sestavni del univerzalnih človekovih pravic;

8.

opozarja na to, kako pomembno je, da se še naprej izvaja vseh šest prednostnih področij delovanja po sedanjem načrtu, in Komisijo poziva, naj pripravi dodatne konkretne ukrepe za to, da se bodo lahko močne točke načrta še naprej razvijale in s tem vidno vplivale na nacionalne in regionalne instrumente za doseganje enakosti in večjo vlogo žensk v družbi;

9.

predlaga, da se novi strategiji za enakost med ženskami in moškimi namenijo evropska sredstva za njeno lažjo izvedbo na evropski ravni;

10.

vztraja, da mora Svet po posvetovanju s Parlamentom predlagano novo strategijo za enakost med spoloma Komisije sprejeti, da ji bo s tem podelil večjo politično težo, politiki enakosti med spoloma pa dal nov zagon;

11.

obžaluje, da je vidik spola v predlogih Komisija za strategijo EU 2020 obravnavan nezadovoljivo, zato Svet in Komisijo poziva, naj zagotovita, da bo dimenzija enakosti med spoloma v strategiji EU 2020 sistematično zastopana. Strategija naj vsebuje posebno poglavje o enakosti med spoloma, mehanizme za vključevanje načela enakosti med spoloma in cilje o zaposlovanju žensk, čemur morajo biti dodani kazalniki ekonomske neodvisnosti, upošteva pa naj tudi učinke sedanje družbene in gospodarske krize na ženske in vlogo žensk v starajoči se družbi;

12.

predlaga, da se Svet, Komisija in Parlament vsako leto srečajo na skupnem sestanku in pregledajo doseženi napredek strategije za enakost med spoloma v Evropski uniji;

13.

poudarja pomen izvedbe letne konference o enakosti med spoloma, na kateri bi sodelovale ženske organizacije, druge organizacije, ki si prizadevajo za enakost med spoloma, kot so organizacije LGBT, sindikati iz držav članic, evropski poslanci, Komisija, Svet in predstavniki nacionalnih parlamentov, vsako leto pa bi bila posebna pozornost posvečena določeni, vnaprej izbrani temi;

14.

poudarja, da je za zagotovljeno načelo enakosti med ženskami in moškimi potreben strukturiran dialog s civilno družbo;

15.

predlaga, naj se institucionalno sodelovanje na tem področju ne omeji zgolj na ženska združenja, ampak naj se skuša vzpostaviti dejavno sodelovanje tudi z združenji, ki zastopajo moške in ženske ter si prizadevajo za enakost med spoloma;

16.

poziva k temu, da začne takoj in polno delovati Evropski inštitut za enakost spolov in da je treba izdelati vse potrebne kazalnike, ki bodo omogočali redno spremljanje vprašanj, povezanih z enakostjo moških in žensk; vztraja na rednem posodabljanju teh kazalnikov, da bodo sprejeti cilji usklajeni z dejansko dobljenimi rezultati;

17.

meni, da bi morala ocena socialnega učinka predlogov ukrepov Komisije in Sveta vedno vsebovati tudi oceno enakosti med spoloma;

18.

vztraja, naj Komisija pri pripravah vseh svojih predlogov dejansko začne upoštevati metodo vključevanja načela enakosti med spoloma;

19.

poziva Komisijo, naj izboljša in redno posodablja spletno stran o enakosti med spoloma, skupino za enakost med ženskami in moškimi pa, naj vsaj en sestanek letno v celoti posveti enakosti med spoloma in ustanovi službo za obveščanje žensk;

20.

poudarja, da morajo generalni direktorati Komisije v svoje delovanje vgraditi mehanizme za okrepljeno usklajevanje, da bodo lahko problematiko enakosti med spoloma in politike enakih možnosti za moške in ženske spremljali na najrazličnejših področjih; poziva k temu, naj se v letno poročilo o enakosti med ženskami in moškimi vključijo poglavja posameznih generalnih direktoratov, v katerih bodo ti poročali o enakosti v okviru njihove pristojnosti;

21.

poziva visoko predstavnico, naj pri ustanavljanju evropske službe za zunanje delovanje zagotovi ravnovesje med spoloma in pripravi akcijski načrt za ravnovesje med spoloma v delegacijah EU, tudi na najvišjih ravneh; poziva Svet in Komisijo, naj razpišeta mesto evropskega poslanika za ženske, kot je Evropski parlament to že zahteval marca 2008, da bi se v ukrepih zunanje politike EU posebna pozornost namenila položaju žensk in bi se vključevanje načela enakosti med spoloma strukturno vgradilo v evropsko službo za zunanje delovanje; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj aktivno spodbujajo in podpirajo krepitev udeležbe žensk v dvo- in večstranskih odnosih z državami in organizacijami izven Unije;

22.

poziva visoko predstavnico, naj zagotovi, da bo vidik spola vključen v vse politike, programe in projekte razvojnega sodelovanja, in poudarja, da je pomembno, da se pri zunanjem delovanju Unije izvaja resolucija varnostnega sveta OZN št. 1325;

23.

vztraja, da morajo politike enakosti med spoloma na različnih področjih delovanja, tudi na gospodarskem, finančnem, trgovinskem in socialnem, temeljiti na enotnem pristopu in da morajo biti proračuni razčlenjeni tako, da upoštevajo vidik spola; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo širjenje in izmenjavo primerov dobre prakse, da bo dobra praksa bolj upoštevana pri pripravi politik;

24.

meni, da morajo Komisija in države članice razviti orodja za usposabljanje in izvajanje predpisov, ki bodo vsem zainteresiranim stranem omogočala, da – vsak na svojem področju pristojnosti – upoštevajo vidik, ki bo temeljil na enakih možnostih za moške in ženske, vključno z oceno specifičnih posledic politik za moške in ženske;

25.

meni, da je pomembno, da se v okviru strategij in načrtov za oživitev gospodarstva sprejmejo napredni sektorski ukrepi v podporo izobraževanju in usposabljanju, ki bi pripomogli, da bi se ženske, tudi mlajše, vključevale na trg dela v sektorjih, ki so strateški za razvoj, in sicer na podlagi položajev in s kvalifikacijami na visoki tehnološki in znanstveni ravni;

26.

poudarja, da je treba izdelati količinske in kakovostne kazalnike in statistike na podlagi spola, ki bodo zanesljivi, primerljivi in razpoložljivi, ko bo to potrebno, uporabljali pa se bodo za spremljanje vključevanja načela enakosti med spoloma v vse politike;

27.

poziva Eurostat, naj razvije kazalnike za izmero udejstvovanja žensk in moških v prostovoljnih dejavnostih, s katerimi bi lahko prikazali prispevek žensk in moških k socialni koheziji;

28.

poudarja, da je za postavljanje ciljev politike enakosti med spoloma v vseh institucijah EU in držav članic izredno pomembno dobro usklajevanje in da potrebujemo enotne konkretne metode integracije, kot so priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola ali vključevanje analize po spolu v oblikovanje, načrtovanje, izvajanje in nadzorovanje javne politike;

29.

vztraja, da morajo Komisija in države članice voditi dvojno strategijo, tj. uporabljati celosten pristop k enakosti med spoloma, hkrati pa izvajati posebne ukrepe, med drugim na področju zakonodaje, odobravanja proračunskih sredstev, spremljanja in nadzora, da bi se učinki odražali v praksi; opozarja, da bi moral akcijski program vključevati kratkoročne in dolgoročne kakovostne in količinske cilje na evropski in nacionalni ravni;

30.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za vključitev vidika spola v vse politike Unije in pregledajo veljavno zakonodajo, s tem pa zagotovijo, da se bo enakost med spoloma pravilno uporabljala in bodo ukrepi za pozitivno diskriminacijo uporabljeni, kjer bo to potrebno;

31.

pozdravlja zavezanost Komisije načelom pekinških izhodišč za ukrepanje pri spodbujanju tega, da se pri pripravi proračuna upošteva vidik spola; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za sistematičen pregled tega, kakšne ugodnosti imajo ženske od izdatkov za javni sektor, in naj proračune prilagodijo tako, da bo zagotovljen enak dostop do izdatkov za javni sektor, tako za spodbujanje proizvodnih zmogljivosti kot za pokrivanje socialnih potreb; poziva tudi, naj se nameni dovolj sredstev, tudi za izvedbo analize vplivov z vidika spola;

32.

poziva Komisijo, naj spremlja, ali države članice spoštujejo direktive proti diskriminaciji in ukrepe za enakost spolov, v primeru nespoštovanja pa naj sproži aktivne ukrepe, tudi postopke za ugotavljanje kršitev;

33.

poziva k spremembi uredbe o evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja, podobno kot v primeru evropskega socialnega sklada, da bodo v programskem obdobju 2014–2020 možni proaktivni ukrepi v podporo ženskam, kakor je bilo to možno v prejšnjih obdobjih, ne pa v sedanjem, in kar bo ugodno vplivalo na zaposlenost žensk na podeželju;

34.

poudarja potrebo, da tudi odbori in parlamentarne delegacije Parlamenta posvetijo posebno pozornost vprašanjem, povezanim z enakostjo, in zagotovijo, da bodo ženske ustrezno zastopane na odgovornih položajih v odborih in delegacijah; opozarja na pomembno delo, ki ga v Parlamentu opravlja skupina na visoki ravni o enakosti med ženskami in moškimi;

35.

ob tem pozdravlja delo poslancev Evropskega parlamenta, pristojnih za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki si prizadevajo za to, da je vidik spola upoštevan pri oblikovanju in razvoju vseh politik odborov, katerih člani so;

36.

poziva predsedstvo Evropskega parlamenta in Komisijo, naj v svojih službah pospešita prizadevanja za večje število žensk na visokih položajih; poziva Komisijo, naj pripravi mehanizem, po katerem bo v naslednjem zakonodajnem mandatu med komisarji dosežena enakost med spoloma;

37.

poudarja, da je treba preprečiti, da bi sedanja finančna in gospodarska kriza in prihodnja gospodarska vprašanja ogrozila vse, kar je že bilo doseženo na področju enakosti med spoloma in bi se, kot se to že dogaja v nekaterih državah članica, recesija uporabila kot argument za omejevanje ukrepov za enakost med spoloma, saj bi to dolgoročno upočasnilo naraščanje števila zaposlenih, gospodarsko rast v Uniji, negativno pa bi vplivalo tudi na večanje prihodka od davkov, dvig rodnosti in spodbujanje enakosti med spoloma;

38.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji sproži pregled politik za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, da bi strošek materinstva in očetovstva ne bil v breme podjetja, ampak skupnosti, s tem pa bi odpravili diskriminatorno ravnanje v podjetjih in podprli demografsko prihodnost;

39.

opozarja Komisijo in države članice, da je treba sprejeti pozitivne ukrepe v korist žensk in moških, zlasti da bi jim omogočili vrnitev na trg dela po prekinitvi poklicne poti iz družinskih razlogov (vzgoja otrok in/ali oskrba bolnega ali invalidnega sorodnika), za to pa je treba spodbujati politike (ponovnega) vključevanja na trg dela za ponovno finančno neodvisnost teh ljudi;

40.

poziva Komisijo, naj nadaljuje s spodbudami za priznanje sektorja neformalne ekonomije in po spolno specifičnih pristopih količinsko opredeli vrednost „ekonomije življenja“, pač v skladu s projektom „Preseganje meja BDP“, ki ga je sprožila;

41.

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno socialno varstvo za ženske in moške, ki skrbijo za bolne, ostarele ali invalidne sorodnike, in starejše ženske, ki prejemajo še posebej skromno pokojnino;

42.

poudarja, da je pomembno nadgraditi razčlembo pekinških izhodišč za ukrepanje (Peking +15), ki jo je oblikovalo švedsko predsedstvo, da bi na tej osnovi ne le izdelali ustrezne kazalnike, temveč tudi opredelili cilje in sprejeli politike, ki bodo potrebne na predvidenih 12 področjih;

43.

poziva Komisijo, naj objavi analizo vplivov glede posledic, zlasti proračunskih, postopkov za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki bo omogočila oceno primernosti, učinkovitosti, obstojnosti in uporabnosti v smislu razmerja stroška/dodane vrednosti, kot je to pravilo za vse druge evropske politike;

44.

opozarja, da je treba pri procesih vključevanja vidika spola izboljšati pogoje za sodelovanje in udeležbo ženskih organizacij in civilne družbe nasploh;

45.

meni, da bi bilo treba v boju proti revščini prednostno pozornost nameniti reformi makroekonomske, monetarne in socialne politike ter politike dela in zaposlovanja, ki so vzrok revščine, da bi ženskam zagotovili ekonomsko in socialno pravičnost, metodam za opredelitev stopnje revščine, ki bi jih bilo treba ponovno pretehtati, in strategijam za spodbujanje pravične delitve prihodkov, zagotovljen minimalni dohodek, dostojne plače in pokojnine, odpiranje kakovostnih delovnih mest, kjer bodo ženske uživale pripadajoče pravice, dostopanje žensk in deklet do kakovostnih javnih storitev in za izboljšano socialno varnost in lokalno infrastrukturo, kot so jasli, vrtci, dnevni centri, centri za prostočasne dejavnosti v okviru lokalnih skupnosti in storitve pomoči družinam ali „medgeneracijski centri“, ki morajo biti dostopni vsem ženskam, moškim, otrokom in starejšim osebam, prav posebna pozornost pa mora veljati pomoči starejšim ženskam, ki živijo same;

46.

poudarja, da morajo biti najrevnejše ženske prve partnerke pri zasnovi, izvajanju in oceni politik za enake možnosti; zato Unijo poziva, naj s tega zornega kota posebno pozornost nameni načrtovanju in izvedbi evropskega leta proti revščini, evropskega leta prostovoljnega dela in na splošno strategiji Evropa 2020;

47.

opozarja, da enakost med spoloma pozitivno vpliva na gospodarsko rast; ob tem opozarja na ugotovitve nekaterih raziskav, po katerih bi se ob podobni stopnji zaposlenosti med ženskami, njihovi zaposlitvi za krajši delovni čas in produktivnosti, kot velja za moške, BDP povečal za 30 %;

48.

poziva države članice, naj učinkovanje protikriznih ukrepov in prihodnjih izhodnih strategij analizirajo s stališča enakosti med moškimi in ženskami;

49.

poziva Komisijo, naj odpravi razlike na predvidenih področjih in tako zagotovi enako raven pravnega varstva pred diskriminacijo na podlagi spola, kot velja za diskriminacijo na podlagi rase, in naj izboljša pravno varstvo in dostop do pravnih sredstev za žrtve večplastne diskriminacije;

50.

vztraja pri potrebi po nujnih ukrepih za boj proti diskriminaciji, ki se kaže v obliki razlik v plačah, bodisi z revizijo obstoječe direktive, izdelavo sektorskih načrtov po etapah, z natančnimi cilji – na primer zmanjšanje razlik v plačah do 0–5 % do leta 2020 – za odpravo posrednih in neposrednih oblik diskriminacije ali s spodbujanjem kolektivnih pogajanj, usposabljanjem svetovalcev/svetovalk za enakost, spopadanjem z neenakim deležem neplačanega dela žensk in moških in izdelavo načrtov za enakost med moškimi in ženskami v podjetjih in drugih delovnih okoljih; meni, da bi morala biti preglednost plačnih postavk običajna praksa, s čimer bi se krepil pogajalski položaj zaposlenih žensk;

51.

pozdravlja, da se stopnja zaposlenosti med ženskami v EU približuje cilju 60 % do leta 2010, a vztraja, da si je treba do leta 2020 zastaviti precej bolj ambiciozen cilj 75 %;

52.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi se izboljšal položaj zelo ranljivih skupin, kot je neodvisni status migrantk, ki se soočajo z nasiljem v družini, individualizirana pravica do pokojnine in drugih ugodnosti za ženske, ki so bile le malo ali sploh niso bile udeležene na trgu dela, in se pripravi kampanja za ozaveščanje o diskriminaciji transseksualcev in za njihov lažji dostop do pravnih sredstev;

53.

poudarja, da so kolektivna in druga pogajanja pomembna v boju proti diskriminaciji žensk, zlasti glede dostopanja do zaposlitve, plač, delovnih pogojev, poklicnega napredovanja in usposabljanja;

54.

poziva javne in zasebne ustanove, naj te načrte za enakost uvedejo v notranje pravilnike ali poslovnike in jih opremijo z natančnimi kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, vsako leto pa ugotavljajo njihovo dejansko uresničevanje;

55.

obžaluje, da so ženske premalo zastopane pri sprejemanju odločitev v poslovnem svetu, pa tudi v demokratičnih procesih, in vztraja, da so potrebni bolj ambiciozni ukrepi za večje število žensk v upravah podjetjih in v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih javnih ustanovah;

56.

poziva k širšemu ukrepanju, ozaveščanju in nadzoru na delovnih mestih, da bi ženskam zagotovili boljše delovne pogoje in upoštevali delovni čas, ki bo skladen s pravico do materinstva in očetovstva ter možnostjo usklajevanja dela in družinskega življenja, da bi krepili širše pojmovanje porodniškega dopusta, omogočili uvedbo na eni strani dopusta za nego in varstvo otroka in na drugi strani plačanega očetovskega in družinskega dopusta, namenjenega med drugim skrbi za vzdrževane družinske člane, in pripravili ukrepe za odpravo seksističnih stereotipov pri delitvi dela in varstva ter vzpostavili pravna sredstva v primeru kršenja navedenih pravic;

57.

glede na to poudarja pomen merjenja, potrjevanja in nagrajevanja tako imenovane „družbene odgovornosti podjetij“, v kateri se poleg zahtevanih sestavin polnopravno upošteva enakost med spoloma; trdi, da bi bilo to možno doseči s prožnimi organizacijskimi modeli, ki bodo temeljili na ciljno usmerjenem delu in ne bodo vezani na fizično navzočnost, vsem delavcem ne glede na spol pa bodo omogočali, da svoje poklicne, strokovne in plačne možnosti razvijajo glede na svoje sposobnosti in znanja, ob upoštevanju družbenih potreb, ki izhajajo iz skrbi za otroke in sorodnike, ob uživanju družini prijaznih storitev in organizacije dela;

58.

vztraja na tem, da je treba osebno in družinsko življenje uskladiti z delom, zato pa je treba začeti v praksi izvajati ukrepe, namenjene tako moškim kot ženskam, ki bodo spodbujali pravično porazdelitev opravil in bodo upoštevali, da so do zdaj moški manjkrat izrabili možnost koriščenja očetovskega dopusta ali tovrstne spodbude;

59.

poudarja, da je treba na ravni podjetij pospeševati spodbude za pripravo in izvajanje akcijskih programov in kadrovskih politik za spodbujanje enakosti med spoloma, pri čemer naj bo poudarek na ozaveščanju in usposabljanju za spodbujanje, prenos in vključevanje uspešne prakse v organizacije in podjetja;

60.

meni, da je pomembno pobližje raziskati vprašanje priprave metodologije za analizo funkcij, ki lahko zagotovijo pravico žensk do enakega plačila, razvijejo ves potencial posameznikov in poklicev, hkrati pa prispevajo k dostojnejšem delu kot strukturnemu elementu, vse to za doseganje večje produktivnosti, konkurenčnosti in kakovosti podjetij ter boljših delovnih pogojev za delavce in delavke;

61.

vztraja, da je treba izboljšati razpoložljivost, kakovost in dostopnost storitev otroškega varstva ter nege vzdrževanih oseb in zagotoviti, da bodo te storitve razpoložljive v času, ki ustreza delovnemu času polno zaposlenih moških in žensk;

62.

opozarja, da so lahko storitve varstva otrok in oskrbe drugih vzdrževanih oseb pomemben vir delovnih mest za starejše ženske, med katerimi je stopnja zaposlenosti sedaj med najnižjimi;

63.

meni, da je treba zagotoviti dostopne kakovostne storitve otroškega varstva za vsaj 50 % otrok med 0 in 3 leti, in posplošiti šolanje za otroke med 3 letom in starostjo, ki je predvidena za obvezno šolanje;

64.

zagovarja politike in ukrepe za odpravo nasilja nad ženskami na vseh področjih, to pa s promocijo človekovih pravic žensk, bojem proti spolnimi stereotipom in vsem oblikam diskriminacije znotraj družbe in družine, vključno s tistimi na področjih vzgoje in izobraževanja, usposabljanja, medijev in političnega življenja; vztraja, da je treba razviti posebne politike za spodbujanje enakosti med spoloma, za večjo vlogo žensk v družbi, za bolj izobražene posameznike – vključno prek kampanj za ozaveščanje – in v spodbudo strategijam za vseživljenjsko učenje in specifičnim ukrepom za ženske;

65.

podpira ugotovitve Sveta za zaposlovanje in socialne zadeve o odpravi nasilja nad ženskami in poudarja velik pomen stalnega prizadevanja, ki ga vlaga Komisija v aktivnejšo politiko boja proti nasilju nad ženskami; poziva Komisijo, naj sproži posvetovanje o posebni direktivi proti nasilju nad ženskami, ki bo med drugim predstavila prizadevanja, ki jih morajo države članice vlagati v preprečevanje nasilja nad ženskami;

66.

poudarja, da je treba opraviti obsežne raziskave, v katere bodo zajete vse države članice Unije in se bo uporabljala skupna metodologija, da bi ugotovili resnični obseg problema; opozarja na pomembno delo, ki ga bo na tem področju opravil evropski center za spremljanje nasilja na podlagi spola in ki bo pripravil kakovostne statistične podatke v podporo političnim ukrepom za odpravljanje te družbene rane;

67.

vztraja, da je treba vso pozornost nameniti položaju žensk, ki skupaj s partnerjem delajo v sektorjih kmetijstva, obrti, trgovine, ribištva in malih družinskih podjetij, kjer so ženske bolj izpostavljene kot moški, da bi pripravili nove ukrepe za zaščito mater, odpravo posredne diskriminacije, zagotovitev socialne varnosti in drugih pravic žensk, tudi tistih z neodvisnim statusom; ob tem opozarja, kako pomembno je pravno opredeliti solastništvo, da bi s tem zagotovili polno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju, njihovo primerno zaščito na področju socialne varnosti ter priznavanje njihovega dela;

68.

poudarja, da se je treba boriti proti stereotipom na vseh področjih in v vseh obdobjih življenja, saj so med najbolj trdovratnimi vzroki za neenakost med moškimi in ženskami, ki vplivajo na njihovo izbiro pri izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju, na delitev gospodinjskih in družinskih obveznosti, udeležbo v javnem življenju, sodelovanje in zastopanost na mestih, kjer se sprejemajo odločitve, in pri njihovem izboru na trgu dela;

69.

poziva evropske institucije in države članice, naj se bolj posvetijo preprečevanju večplastne diskriminacije, revščine, socialne izključenosti in neenakosti v zdravstvenem varstvu;

70.

meni, da je treba pregledati sisteme obdavčitve in socialnega varstva, da bi se pravice prilagodile posameznikom in bi bile podeljene pravične pokojninske pravice, odstranjene pa bi bile spodbude, ki negativno vplivajo na udeležbo žensk na trgu dela in v družbi, kot so skupna obdavčitev in dodatki za vzdrževane osebe, za ženske, ki niso aktivne na trgu dela;

71.

ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 10. februarja 2010 in podarja, kako pomembno je, da imajo ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami;

72.

vztraja na pomenu preventivnih ukrepov za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja žensk;

73.

poudarja, da je treba transseksualnim osebam omogočiti dostop do postopkov za spremembo spola in zagotoviti, da jim javne sheme zdravstvenega zavarovanja za to krijejo stroške;

74.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti položaju žensk iz narodnostnih manjšin, tudi migrantk, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi jim bila dana podpora v okviru enakosti med spoloma;

75.

vztraja, naj se Komisija posvetuje s Parlamentom in zlasti Odborom za pravice žensk in enakost spolov o pripravi prihodnje evropske listine o pravicah žensk;

76.

meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti razvoju, miru in solidarnosti z ženskami vsega sveta, zlasti tistimi, ki trpijo krivice, različne oblike diskriminacije, lakoto, revščino ali so žrtev trgovine z ljudmi oziroma vsakršnih oblik nasilja; meni, da sta posvetovanje, ki poteka z ženskimi organizacijami in širše civilno družbo, in sodelovanje z nevladnimi organizacijami o vprašanjih politik, ki neposredno in posredno vplivajo na enakost med spoloma, porok za širše družbeno soglasje;

77.

vztraja, da morata biti vidik spola in boj proti nasilju na podlagi spola vključena v zunanjo politiko in politiko razvojnega sodelovanja Unije;

78.

poudarja, da morajo biti nova strategija Unije za enakost med spoloma in spremljajoči institucionalni mehanizmi tesno povezani s svetovnim programom za pravice žensk; opozarja, da to vključuje podporo in povezovanje z novim organom OZN za enakost med spoloma, ki bi moral združevati politične in operativne dejavnosti, in Unijo poziva, naj zagotovi, da bo novi organ razpolagal z dovolj finančnimi in človeškimi viri, da bo lahko učinkovit pod vodstvom generalnega podsekretarja OZN za enakost med spoloma;

79.

dodaja, da bi morali nova strategija EU za enakost med spoloma in institucionalni mehanizmi, ki jo spremljajo, izrecno zajemati spolno identiteto in obravnavati boj proti diskriminaciji zaradi spremembe spola;

80.

poziva k upoštevanju svojih nedavnih resolucij z dne 10. februarja 2010 o preprečevanju trgovine z ljudmi in o enakosti žensk in moških v Evropski uniji;

81.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.