—

V Nemčiji je Bavarski forum pripravil niz dejavnosti pod geslom „vključevanje z dialogom“ (tj. javne razprave). Cilj teh dejavnosti je povečati stike med domačini in tujci ter preprečiti oblikovanje kulturnih in jezikovnih getov, tako imenovanih „vzporednih družb“.

—

V mestu Corps-Nuds v Franciji so priseljenci priznani kot del skupnosti in se jih spodbuja k sodelovanju pri vseh lokalnih družbenih dejavnostih. Razen tega so v javne šole sprejeti otroci ne glede na nacionalno pripadnost. Dostop do javnega izobraževanja je zagotovljen tudi invalidnim osebam in odraslim iskalcem zaposlitve, v skladu z načelom vseživljenjskega učenja.

—

V mestu Bremen (Nemčija) je potekalo več prireditev na temo politike vključevanja. Vsem je skupno, da spodbujajo medkulturni in medverski dialog kot način reševanja problema ksenofobije in odziv na trende radikalizacije in segregacije.

—

Program „Porto brez meja“ na Portugalskem je strategija za analizo, razpravo in obravnavanje vprašanja priseljevanja v mestu. Pri delu sodeluje 33 priseljenskih združenj, ki zastopajo različne priseljenske skupnosti v Portu. Dejavnosti v okviru programa imajo različne cilje, ki si prizadevajo za vključujoč in participativen družbeni razvoj vseh akterjev in s tem ohranjanje in spodbujanje socialne kohezije. Dve dejavnosti je treba posebej poudariti zaradi njune pogostosti in ker vključujeta priseljenska združenja v načrtovanje, razvoj in ocenjevanje:

—

Mednacionalni (Inter-Nation) program v belgijski pokrajini Valonija temelji na medkulturnosti in pridobivanju posebnih strokovnih spretnosti. Njegov cilj je najti delo iskalcem zaposlitve, katerih sposobnosti so premalo izrabljene na trgu dela. Program se zlasti ukvarja s spodbujanjem medkulturnih prednosti tujih prebivalcev na mednarodno usmerjenih delovnih mestih. Hkrati Inter-Nation podjetjem zagotavlja usposobljene delojemalce, ki jih lahko podpirajo pri poslovanju.

—

München je razvil projekt „Skupaj dejavni v Neuperlachu“, v okviru katerega so stanovanjski vrtovi namenjeni skupni dejavnosti Nemcev in migrantov, ki živijo na tem območju. Ta projekt povečuje komunikacijo in vključevanje med ljudmi z različnim kulturnim, etničnim in rasnim ozadjem.

—

V Amsterdamu na Nizozemskem je bil uveden projekt „Vplivi in posledice druge svetovne vojne“, ki je namenjen boju proti diskriminaciji in antisemitizmu ter povečanju strpnosti in spoštovanja.

—

V Španiji občina Madrid izvaja regionalni načrt vključevanja 2006–2008, ki je bil pripravljen s podporo vseh občinskih družbenih sektorjev in udeležbo več kot 1000 predstavnikov in strokovnjakov s ciljem zagotoviti vključevanje imigrantov. Prvič je španska občina namenila več kot 4,4 milijard EUR za vključevanje priseljencev. Vsi priseljenci imajo ne glede na svoj upravni položaj kot vsak drug prebivalec Madrida prost dostop do izobraževalnega in zdravstvenega sistema v Madridu. Poleg tega je občina Madrid vzpostavila centre za socialno pomoč priseljencem (CASI), da bi okrepila mrežo osnovne pomoči, ki je na voljo posebno ranljivim priseljencem, ter centre za udeležbo in vključevanje priseljencev (CEPIS) za spodbujanje in predstavitev kulturnega bogastva priseljenskih skupnosti.

—

Dunaj je vzpostavil virtualni urad za politiko vključevanja. Poleg tega je bil ustanovljen tudi posebni oddelek „Vključevanje in raznolikost“ za razvoj upravljanja raznolikosti ter organizacijo in širitev svetovalnih služb za nove priseljence, ki so se naselili v mestu. Oddelek sodeluje s priseljenskimi organizacijami ter spodbuja integracijske ukrepe in projekte, kot so ukrepi za pridobivanje jezikovnega znanja.

—

V regiji Emilia Romagna v Italiji so bili ustanovljeni posvetovalni protidiskriminacijski organi, lokalni organi pa so uvedli posebne svetovalce, ki lahko posredujejo v primerih rasne in spolne diskriminacije.

—

Na območju mesta Rennes v Franciji so na voljo različne vrste dejavnosti in izobraževanja, ki novim priseljencem omogočajo vključitev v lokalno skupnost. Razen tega je del proračuna namenjen vzpostavitvi občinskih sprejemnih centrov.

—

Dunaj ponuja novim priseljencem tečaje opismenjevanja in osnov nemškega jezika. Namenjeni so zlasti ženskam, vključujejo pa tudi celodnevno otroško varstvo.

—

V Škocjanu (Slovenija) je politika vključevanja uvedena prek programa za poučevanje lokalnih prebivalcev o ksenofobiji.

—

V okviru boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju je lokalni zavod za zaposlovanje na podlagi spodbud francoske regije Rhône-Alpes pošiljal delodajalcem anonimne podatke o iskalcih zaposlitve, pri katerih je izpuščen priimek prosilca.

—

Na Dunaju v Avstriji sta dostopnost in kakovost javnih storitev mesta enaki za vsakega pripadnika skupnosti, ne glede na njegovo nacionalno pripadnost, spol, raso in vero. Razen tega so občine podprle in financirale projekte za spodbujanje in razvoj pluralne politike. Mesto spodbuja kulturno, jezikovno in prebivalstveno raznolikost, vsakemu pripadniku skupnosti pa je na voljo pravna pomoč v obliki svetovanja v zvezi s statusom posameznika.

—

V Barceloni so javne storitve dostopne vsaki prijavljeni osebi, tudi če nima urejenega statusa bivališča. Katalonske lokalne oblasti skušajo prilagoditi obstoječe lokalne storitve potrebam in ciljem priseljencev, zlasti s tehnično podporo pri sprejemanju in nastanitvah, finančno podporo pri spodbujanju raznolikosti in državljanskih pravic ter z informativnimi storitvami za olajšanje procesa odločanja. Poleg tega je občinski svet Barcelone pripravil načrt za raznolikost in državljanstvo ter lokalno mrežo za raznolikost in državljanstvo.

—

Francija v okviru stanovanjske politike Skupnosti aglomeracij, h kateri spada tudi mesto Corps-Nuds, specifičnim skupinam prebivalcev dodeljuje občinska stanovanja ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, med njimi tudi Romom.

—

„La Red de Bolsa de Vivienda Social“ katalonske vlade je namenjen izboljšanju dostopa do primernega stanovanja za vse družbene skupine ter zagotavlja tehnična in pravna jamstva ter zavarovanje in jamstvo za največ šest mesecev.

—

Salzburg ter kraja Krems in Guntramsdorf dodeljujejo občinska stanovanja migrantom in državljanom tretjih držav. Svetovalna organizacija „Wohndrehscheibe“, katere namen je izboljšati dostop do stanovanj za begunce in migrante, je bila leta 2004 kot kandidatka za mednarodno nagrado Dubaj imenovana za eno od 107 „najboljših praks“.

—

V okviru „Programa za izgradnjo subvencioniranih stanovanj“ v Češki republiki morajo občine podpirati izgradnjo novih hiš in v njih zagotoviti storitve socialne varnosti ter tako pomagati skupinam, ki jim grozi socialna izključitev.

—

Španija: Od leta 1994 občina Madrid razvija poseben program za posredovanje stanovanj, ki podpira nastanitev priseljencev v regiji. Priseljencem zagotavlja spodobno stanovanje, ter vzpostavlja večkratne sisteme posredovanja in garancij za pridobivanje stanovanj na trgu nepremičnin za priseljensko skupnost. Program predvideva tudi dostop do deljenih stanovanjskih prostorov ter pospešuje nastanek stanovanjskih skupnosti v najemniških ali lastniških stanovanjih.

—

„Program za spodbujanje zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj v občinah za leto 2005“ v Sloveniji poziva občine k izgradnji in obnovi neprofitnih najemnih stanovanj.

—

V Gentu so stranke iz javnega in zasebnega sektorja podpisale nediskriminacijsko izjavo o nastanitvi, ki zagotavlja odpravo in preprečevanje vseh vrst diskriminacije na stanovanjskem področju.

—

V Veroni daje zadruga „La casa per gli Extracomunitari“ migrantom na voljo hiše in zagotavlja njihovo udeležbo na javnih forumih, kjer potekajo razprave o stanovanjski politiki.

—

V Torinu v Italiji so na občinskih volitvah lahko sodelovali vsi tujci, ki zakonito prebivajo v Italiji in ki prebivajo v mestu najmanj 6 let.

—

Na Danskem imajo občine v skladu z danskim integracijskim zakonom možnost ustanavljanja integracijskih svetov, ki so pristojni za pripravo posvetovalnih poročil o integracijskih pobudah in dosežkih v občini na splošno ali pa o predstavitvenih programih, ki jih organizira občina. Integracijske svete sestavlja najmanj sedem članov s sedežem v občini, imenuje pa jih občinski svet (kommunalbestyrelse). Imenovani člani so člani lokalnih združenj priseljencev ali beguncev, pa tudi tisti, ki so povezani s šolskimi odbori in drugimi lokalnimi združenji. Ustanavljanje integracijskih svetov je prvi korak pri integraciji priseljencev in beguncev v politični proces. Izkušnje kažejo, da se mnogi priseljenci in begunci, ki so člani integracijskih svetov, kasneje vključijo v bolj formalne politične procese, kot je občinski svet. Okrog 60 danskih občin se je odločilo za ustanovitev integracijskih svetov.

—

Občinski odbor za skupnosti v Portu (Portugalska) je svetovalno telo, ki poroča mestnemu svetu. Njegova vloga je zagotoviti interaktivno platformo za informacije in razpravo med priseljenskimi skupnostmi v Portu ter med njimi in lokalnimi oblastmi. Odbor organizira srečanja, na katerih se lokalne oblasti seznanjajo z mnenji priseljenskih združenj o načrtovanih projektih za pospeševanje vključevanja teh skupnosti. Udeleženci razpravljajo tudi o nekaterih glavnih ovirah, s katerimi se srečujejo združenja pri izvajanju svojih projektov. Združenja priseljenskih skupnosti v Portu že od vsega začetka kažejo veliko zanimanje za občinski odbor, v katerem sedaj sodeluje 13 združenj. Tako lahko rečemo, da lokalne oblasti dejavno sodelujejo z reprezentativnim delom priseljenske skupnosti v Portu. Tudi institucije so pokazale precejšnje zanimanje za odbor: tako je visoki komisar za priseljevanje in etnične manjšine član odbora s statusom opazovalca. Obstaja torej trdna podlaga za nadaljnje delo. To svetovalno telo je pomemben del politike mestnega sveta v Portu za približevanje državljanom ter ponazarja, da je spodbujanje dejavnega državljanstva in participativne demokracije prednostna naloga mestnega sveta. Ta si prizadeva, da bi bile v odboru kar najbolje zastopane različne priseljenske skupnosti, ki živijo v mestu, ter vabi združenja k udeležbi (zainteresirana združenja so vabljena, da pošljejo prijavo predsedniku mestnega sveta).

—

El Gobierno del Principado de Asturias v Španiji omogoča, da so socialni prejemki na voljo vsem osebam, ki prebivajo na tem območju, zagotavlja tehnično in gospodarsko podporo za razvoj človeških virov, uvedeni pa so bili tudi preventivni ukrepi za olajšanje družbene udeležbe različnih skupin, ki so ali bi lahko bile diskriminirane. Pripravljen je bil Načrt za družbeno vključevanje, ki predvideva posebne ukrepe za spodbujanje družbenega vključevanja manjšin na stanovanjskem področju ter na področju izobraževanja, zdravja in storitev socialne varnosti.

—

V Italiji so predstavniki manjšin zastopani v mestnem svetu v Firencah, na primer predstavnik senegalske skupnosti v Toskani.

—

V Nemčiji je mesto Berlin uvedlo sistem za redno spremljanje položaja manjšin, da bi olajšali integracijo. Mesto je ustanovilo Sosedski sklad (Quartierfonds), ki je uspešen primer modela za krepitev javne udeležbe in vključevanja.

—

V Belgiji so z uredbo o enakosti in možnosti pri izobraževanju Sveta Flandrije dodelili dodatna finančna sredstva nekaterim šolam na podlagi števila učencev, ki so pripadniki zapostavljenih skupin, vključno z Romi.

—

V Belgiji je leta 1997 flamska vlada ustanovila Komisijo Flandrije za mobilno bivanje, katere namen je oblikovati konkretne predloge za reševanje težav v zvezi z nastanitvijo in razvojem mest za pripadnike nomadskih skupnosti.

—

V Flandriji je bilo v regionalnih centrih za vključevanje v skladu z uredbo o flamski politiki do etničnih in kulturnih manjšin ustanovljenih pet „enot za nomadske skupnosti“. Namenjene so ocenjevanju in izvajanju manjšinske politike. V Valoniji je bil leta 2001 ustanovljen Center za mediacijo v zvezi s pripadniki nomadskih skupnosti za valonsko regijo, ki nadzira vse projekte v zvezi s pripadniki nomadskih skupnosti in deluje kot posrednik med njimi in organi oblasti.

—

V Češki republiki so na regionalni ravni in tudi v glavnem mestu Pragi usklajevalci za Rome, na lokalni ravni pa se Romi obravnavajo kot nacionalna manjšina.

—

V Češki republiki sta nevladna organizacija „Medsebojno sobivanje“ in policija Ostravske regije leta 2004 organizirali poletni tabor za romske otroke. Njegov cilj je bil izboljšati komunikacijo in sodelovanje med policijo in Romi.

—

Nekaj šol v Franciji ima posebnega učitelja, ki skrbi za lažje vključevanje romskih otrok. Nekaj šolskih avtobusov je namenjenih prevozu romskih učencev, hkrati pa spremljajo njihovo učinkovito sodelovanje v razredu.

—

V Nemčiji je Osrednji svet za Rome in Sinte krovna organizacija, ki združuje devet deželnih združenj ter več regionalnih in lokalnih združenj. Predstavlja in ščiti interese odborov skupnosti.

—

Mesto Patros (Grčija) je sprejelo pomembne ukrepe za varstvo romske manjšine, kot so: uvedba rednih zdravniških obiskov in cepljenj, vzpostavitev programov za lažji dostop lokalnih Romov do trga delovne sile, oblikovanje dejavne stanovanjske politike, ki vključuje državno podporo za najemnino.

—

Na Madžarskem so lokalni organi in lokalni organi manjšine v Ozdu uvedli program za obnovo območja, za katerega so značilne zelo slabe razmere in socialna izključitev.

—

V Sloveniji imajo z ustavo RS manjšine zagotovljeno, da lahko na območjih, kjer prebivajo, uporabljajo svoj jezik kot uradni jezik. Gre za madžarsko in italijansko manjšino. Ti dve manjšini imata tudi svoja predstavnika v državnem parlamentu.

—

Vlada preko Urada za narodnosti pripravlja zakonodajne ukrepe glede posebnega statusa, posebnih pravic in zaščite v Sloveniji živeče romske skupnosti. Pri tem je morda prva v EU. V skladu z zakonom o lokalni samoupravi in zakonom o lokalnih volitvah imajo Romi v Republiki Sloveniji od sedanjega mandata možnost voliti romske svetnike v mestne svete na območjih, kjer avtohtono prebivajo Romi. V okviru vladnega programa ukrepov za pomoč Romom bo občina Rogašovci izvedla program javnih pobud o Romih za Rome, med drugim javno financiranje projektov za reševanje problemov komunalne infrastrukture, izobraževalnih, socialnih in kulturnih vprašanj ter za zagotavljanje zakonske pomoči Romom.

—

V Sloveniji je Pedagoški inštitut v Ljubljani oblikoval projekt „Zagotavljanje enakih možnosti za izobraževanje romskih otrok“. Cilj projekta je izboljšati možnosti izobraževanja romskih otrok v vrtcih in osnovnih šolah na Dolenjskem.

—

V Španiji je program „Prolloguer“, ki ga je uvedla katalonska vlada, namenjen podpori Romom in drugim skupinam, ki so diskriminirane. Logika programa je preprosta: prazna stanovanja kupijo, obnovijo in dajo v najem priseljencem in zapostavljenim družbenim skupinam.

—

Občina Madrid od leta 1999 izvaja projekt APOI za socialno vključevanje etničnih manjšin iz Vzhodne Evrope. Proces vključevanja temelji na treh fazah: faza sprejetja, faza nastanitve, vključno z iskanjem zaposlitve in stanovanja, ter faza nadaljnjega spremljanja. APOI predvideva ukrepe na štirih ravneh: na ravni posameznika, družine, skupine in skupnosti. Metode temeljijo na dejavnosti in udejstvovanju, tako da priseljenci sodelujejo pri svojem vključevanju, vsi problemi pa se obravnavajo na individualni ravni in obširno.

—

V Španiji je mestni svet Barcelone ustanovil Občinski svet romske skupnosti v Barceloni, ki je posvetovalni organ, katerega cilj je povečati blaginjo in kakovost življenja Romov, ki živijo v mestu.

—

V Združenem kraljestvu je bil uveden Projekt za izboljšanje dosežkov Romov/pripadnikov nomadskih skupnosti, v katerega so vključeni starši, zajema pa tudi pogovore z otroki in omogoča spreminjanje ali prilagajanje strokovnih programov za povečanje sodelovanja romskih učencev. Večina lokalnih organov ima službo za izobraževanje pripadnikov nomadskih skupnosti, ki spodbuja izobraževanje Romov. Ena od šol je uvedla prilagodljiv program zunajšolskega pouka za pismenost, matematiko in dejavnosti na prostem, eden od organov pa je pripravil pakete kot pomoč za napredovanje iz osnovne v srednjo šolo.