1.   IIP začnejo delovati šele, ko agencija oceni, ali izpolnjujejo zahteve, določene v odstavkih 3, 4 in 5, in jim izda dovoljenje za delovanje. Agencija vzpostavi register IIP, ki jim je izdala dovoljenje na podlagi tega odstavka. Register IIP je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere so IIP pooblaščene. Agencija redno pregleduje skladnost IPP z odstavki 3, 4 in 5.

2.   IIP, ki jih je agencija registrirala na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1348/2014 (*8) in so vključene na njen seznam IIP, se dovoli, da še naprej delujejo, dokler agencija ne sprejme odločitve o izdaji dovoljenja na podlagi tega člena.

3.   IIP ima ustrezne politike in ureditve za javno objavo notranjih informacij, ki se zahteva na podlagi člena 4(1), kolikor je tehnično izvedljivo v realnem času, in pod razumnimi poslovnimi pogoji. Notranje informacije so za vse namene dane na voljo in enostavno dostopne brezplačno, tudi na spletnem mestu ali prek vmesnika za aplikacijsko programiranje. IIP učinkovito in dosledno razširja te informacije na način, ki omogoča takojšen dostop do notranjih informacij na nediskriminacijski podlagi, in v obliki, ki omogoča konsolidacijo notranjih informacij s podobnimi podatki iz drugih virov.

4.   Notranje informacije, ki jih objavi IIP na podlagi odstavka 3, odvisno od vrste notranjih informacij vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

5.   IIP vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, zasnovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami. Zlasti pa IIP, ki deluje tudi kot organizirano mesto trgovanja ali udeleženec na trgu, vse zbrane notranje informacije obravnava na nediskriminacijski način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

IIP ima vzpostavljene dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti sredstev za prenos notranjih informacij, da bi se zmanjšalo tveganje okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter preprečilo uhajanje notranjih informacij pred objavo. IIP ohranja ustrezne vire in ima varnostne zmogljivosti, da lahko ponuja in vzdržuje svoje storitve.

IIP ima vzpostavljene mehanizme, s katerimi lahko hitro in učinkovito preverja poročila o notranjih informacijah glede njihove popolnosti, odkriva izpuste in očitne napake ter zahteva predložitev popravljene različice takih poročil.

6.   Kadar agencija ugotovi, da je IIP kršila katero koli od zahtev iz odstavkov 1 do 5 tega člena, pred odvzemom dovoljenja na podlagi odstavka 7 tega člena IIP zagotovi ustrezna postopkovna jamstva, vključno s tistimi iz člena 14(6), (7) in (8) Uredbe (EU) 2019/942.

7.   Agencija lahko z odločitvijo odvzame dovoljenje IIP in jo odstrani iz registra, če:

Agencija v primeru odločitve iz prvega pododstavka tega odstavka navede pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942.

IIP, ki ji je agencija odvzela dovoljenje, obvesti vse ustrezne udeležence na trgu in zagotovi urejeno zamenjavo, vključno s prenosom podatkov drugim IIP, ki jih izberejo udeleženci na trgu, in preusmeritvijo tokov poročanja na druge IIP. Agencija določi razumno obdobje najmanj šestih mesecev, da se zagotovi taka urejena zamenjava, v tem obdobju pa IIP zagotavlja neprekinjenost svojih storitev. Lahko pa določi tudi krajše obdobje, če bi nadaljnje delovanje IIP ob upoštevanju resnosti dejstev, ki so privedla do odvzema dovoljenja, lahko ogrozilo pravilno delovanje sistema.

Agencija o vsakršni odločitvi o odvzemu dovoljenja IIP brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti nacionalni regulativni organ v državi članici, v kateri ima IIP sedež, na podlagi prvega pododstavka in o tem obvesti udeležence na trgu.

8.   Komisija do 8. maja 2025 za dopolnitev te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 20, v katerem določi:

1.   Udeleženec na trgu, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni za dejavnost, ki jo opravlja, in s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja odporni in dovolj zmogljivi, da zanje veljajo ustrezni trgovalni pragovi in omejitve ter da preprečujejo pošiljanje napačnih naročil za trgovanje ali drugo delovanje, ki bi lahko ustvarjalo motnje na trgu ali prispevalo k ustvarjanju motenj. Udeleženec na trgu ima vzpostavljene ima tudi učinkovite sisteme in nadzor tveganj, s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja skladni s to uredbo in pravili organiziranega mesta trgovanja, s katerim je povezan. Poleg tega ima vzpostavljeno učinkovito ureditev neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja poslovanje v primeru izpada njegovih sistemov trgovanja ter zagotavlja, da so sistemi temeljito preizkušeni in se njihovo delovanje ustrezno spremlja, tako da izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

2.   Udeleženec na trgu, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem v državi članici, o tej dejavnosti uradno obvesti nacionalne regulativne organe države članice pri katerih je na podlagi člena 9(1) registriran, in agencijo.

Nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je na podlagi člena 9(1) udeleženec na trgu registriran, lahko od udeleženca na trgu zahteva, da redno ali občasno predloži opis narave strategij algoritemskega trgovanja, ki jih uporablja, podrobnosti glede parametrov trgovanja ali omejitev, ki veljajo za sistem trgovanja, glavnih načinov nadzora skladnosti s predpisi in tveganj, ki jih uporablja za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1 tega člena, ter podrobnosti glede preizkušanja njegovih sistemov trgovanja.

Udeleženec na trgu poskrbi, da se evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka hranijo pet let, in zagotovi, da so te evidence zadostne, da lahko nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu registriran na podlagi člena 9(1), spremlja skladnost s to uredbo.

3.   Udeleženec na trgu, ki zagotavlja neposredni elektronski dostop do organiziranega mesta trgovanja, o tem ustrezno uradno obvesti nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je na podlagi člena 9(1) registriran, in agencijo.

Nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu na podlagi člena 9(1) registriran, lahko od udeleženca na trgu zahteva, da redno ali priložnostno predloži opis sistemov in nadzora tveganj iz odstavka 1 tega člena ter dokazila o njihovi uporabi.

Udeleženec na trgu poskrbi, da se evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka hranijo pet let, in zagotovi, da te evidence zadoščajo, da lahko nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu registriran na podlagi člena 9(1), spremlja skladnost s to uredbo.

4.   Ta člen ne posega v obveznosti iz Direktive 2014/65/EU.“

1.   Agencija pripravi in objavi dnevno oceno cene UZP in dnevno referenčno vrednost UZP. Za namene ocene cene UZP in referenčne vrednosti UZP agencija sistematično zbira in obdeluje podatke o transakcijah na trgu UZP. Ocena cene, kadar je to ustrezno, upošteva regionalne razlike in tržne razmere.

2.   Z odstopanjem od člena 3(4), točka (b), te uredbe se za udeležence na trgu UZP uporabljajo obveznosti in prepovedi za udeležence na trgu iz te uredbe. Za udeležence na trgu UZP se uporabljajo tudi pooblastila, podeljena agenciji na podlagi te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014, vključno z določbami o zaupnosti.

1.   Ocena cene UZP se objavlja dnevno, in sicer najpozneje do 18.00 po srednjeevropskem času za oceno cene dokončne transakcije. Agencija poleg objave ocene cene UZP dnevno objavi tudi referenčno vrednost UZP najpozneje do 19.00 po srednjeevropskem času ali takoj, ko je to tehnično izvedljivo.

2.   Za namene tega člena lahko agencija uporabi storitve tretje osebe.

1.   Udeleženci na trgu UZP agenciji prek kanalov za poročanje, ki jih ta določi, dnevno brezplačno predložijo podatke o trgu UZP v standardizirani obliki prek visokokakovostnega protokola za prenos in čim bližje realnemu času, kolikor je to tehnološko izvedljivo, pred objavo dnevne ocene cene UZP (18.00 po srednjeevropskem času).

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev časa, do katerega je treba predložiti podatke o trgu UZP pred dnevno objavo ocene cene UZP iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

3.   Agencija po potrebi po posvetovanju s Komisijo izda smernice o:

1.   Podatki o trgu UZP vključujejo:

2.   Udeleženci na trgu UZP agenciji predložijo podatke o trgu UZP v naslednjih enotah in valutah:

3.   Agencija izda smernice o merilih, v skladu s katerimi en sam predlagatelj prispeva znaten delež podatkov o trgu UZP, posredovanih v določenem referenčnem obdobju, in o tem, kako se to stanje rešuje v njegovi dnevni oceni cen UZP in referenčne vrednosti UZP.

1.   Za delovanje RRM je potrebno predhodno dovoljenje agencije v skladu s tem členom.

Agencija pooblasti strani kot RRM, kadar:

Agencija subjektu dovoli, da deluje kot RRM, v razumnem roku in, če je mogoče, v manj kot treh mesecih od prejema popolne vloge. Dovoljenje ima učinek in velja na vsem ozemlju Unije ter RRM omogoča, da storitve, za katere ima dovoljenje, izvaja po vsej Uniji.

RRM, ki jih je agencija registrirala na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014 in so vključene na njen seznam RRM, se dovoli, da še naprej delujejo, dokler agencija ne sprejme odločitve o izdaji dovoljenja na podlagi tega člena.

RRM z dovoljenjem mora izpolnjevati pogoje za dovoljenje iz tega odstavka in odstavka 3. Agenciji brez odlašanja uradno sporoči vse pomembne spremembe pogojev za dovoljenje.

Agencija vzpostavi register RRM, ki jim je izdala dovoljenje na podlagi tega odstavka. Ta register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere imajo RRM dovoljenje. Register se redno dopolnjuje z zadnjimi podatki.

2.   Agencija redno pregleduje skladnost RRM z odstavkoma 1 in 3. V ta namen RRM agenciji letno poročajo o svojih dejavnostih.

3.   RRM imajo vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, da se zagotovi takojšnje poročanje informacij, zahtevanih v členu 8.

RRM vodijo in vzdržujejo učinkovite upravne ureditve, namenjene preprečevanju nasprotij interesov z njihovimi strankami. Zlasti RRM, ki je tudi organizirano mesto trgovanja ali udeleženec na trgu, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

RRM imajo dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti in preverjanje pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter preprečevanje uhajanja informacij, tako da je vedno ohranjena zaupnost podatkov. RRM ohranjajo ustrezne vire in imajo varnostne zmogljivosti, da lahko ponujajo in vzdržujejo svoje storitve.

RRM imajo vzpostavljene mehanizme, s katerimi lahko učinkovito preverjajo popolnost poročil o transakcijah ter odkrijejo izpuste in očitne napake, ki jih je povzročil udeleženec na trgu, da lahko v primeru take napake ali izpusta udeležencu na trgu sporočijo podrobnosti o tej napaki ali izpustu ter zahtevajo predložitev popravljene različice takih poročil.

RRM imajo vzpostavljene sisteme, ki jim omogočajo, da odkrijejo napake ali izpuste, ki so jih povzročili, in popravijo poročila o transakcijah ter pravilna in popolna poročila predložijo oziroma ponovno predložijo agenciji.

4.   Kadar agencija ugotovi, da je RRM kršil odstavek 1, 2 ali 3 tega člena, pred odvzemom dovoljenja na podlagi odstavka 5 tega člena RRM zagotovi ustrezna postopkovna jamstva, vključno s tistimi iz člena 14(6), (7) in (8) Uredbe (EU) 2019/942.

5.   Agencija lahko z odločitvijo odvzame dovoljenje RRM in ga odstrani iz registra, če RRM:

Agencija v primeru odločitve iz prvega pododstavka tega odstavka navede pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942.

RRM, ki jim je agencija odvzela dovoljenje, obvesti vse ustrezne udeležence na trgu in zagotovi urejeno zamenjavo, vključno s prenosom podatkov drugim RRM, ki jih izberejo udeleženci na trgu, in preusmeritvijo tokov poročanja na druge RRM. Agencija določi razumno obdobje najmanj šestih mesecev, da se zagotovi taka urejena zamenjava, v tem obdobju pa RRM zagotavlja neprekinjenost svojih storitev. Lahko pa določi tudi krajše obdobje, če bi nadaljnje delovanje RRM ob upoštevanju resnosti dejstev, ki so privedla do odvzema dovoljenja, lahko ogrozilo pravilno delovanje sistema.

Agencija o vsakršni odločitvi o odvzemu dovoljenja RRM brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti nacionalni regulativni organ v državi članici, v kateri ima RRM sedež, na podlagi prvega pododstavka in o tem obvesti udeležence na trgu.

6.   Komisija do 8. maja 2025 za dopolnitev te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 20, v katerem določi:

1.   Agencija pripravi in izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem v tesnem sodelovanju in ob usklajevanju z ustreznimi organi zadevne države članice.

2.   Agencija lahko za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi člena 13(5) do (8) izvede vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v prostorih preiskovanih oseb, kjer se bi bila lahko hranjena poslovna dokumentacija. Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda na kraju samem, lahko ta inšpekcijski pregled izvede brez predhodne najave preiskovanim osebam.

3.   Uradniki agencije in druge osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so, kolikor je to potrebno za inšpekcijski pregled na kraju samem, pooblaščene, v zvezi z osebami, za katere velja odločitev, ki jo sprejme agencija na podlagi odstavka 6, da:

Razen v ustrezno utemeljenih primerih se pečati iz prvega pododstavka, točka (d), ne namestijo za več kot 72 ur.

4.   Agencija lahko, če obstaja utemeljen sum, da se poslovna dokumentacija, ki se nanaša na predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem in bi lahko bila pomembna za dokazovanje kršitve te uredbe, hrani v zasebnih prostorih direktorjev, vodstvenih delavcev ali drugih članov osebja podjetij, ki jih preiskava zadeva, v takih zasebnih prostorih z odločitvijo izvede inšpekcijski pregled na kraju samem. V takih primerih se v odločitvi iz odstavka 6 navedejo tudi razlogi, na podlagi katerih je agencija ugotovila, da obstaja utemeljen sum.

5.   Uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje za izvajanje inšpekcijskega pregleda na kraju samem, izvajajo pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem sta določena predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

6.   Preiskovane osebe dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, odrejene z odločitvijo, ki jo sprejme agencija. V odločitvi sta določena predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem ter navedeni datum njegovega začetka, periodične denarne kazni iz člena 13g, kadar se zadevna oseba ne podvrže preiskavi na kraju samem v skladu z odstavkom 3 tega člena, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Agencija se pred sprejetjem take odločitve posvetuje z nacionalnim regulativnim organom države članice, v kateri bo izveden inšpekcijski pregled na kraju samem.

7.   Uradniki nacionalnega regulativnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo agencije dejavno pomagajo uradnikom agencije in drugim osebam, ki jih pooblasti ali imenuje agencija. V ta namen imajo pooblastila, določena v tem členu. Uradniki nacionalnega regulativnega organa se lahko na zahtevo tudi udeležijo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.   Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, nacionalni regulativni organ zadevne države članice tem uradnikom in osebam ali drugim ustreznim nacionalnim regulativnim organom ponudi potrebno pomoč in po potrebi zaprosi tudi za pomoč policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.   Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavkov 7 in 8 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa, agencija zanj tudi zaprosi. Za to dovoljenje lahko zaprosi tudi iz previdnosti. V primerih iz odstavka 4 se inšpekcijski pregled na kraju samem ne sme izvesti brez predhodnega dovoljenja nacionalnega pravosodnega organa.

10.   Kadar agencija zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, se nacionalni pravosodni organ prepriča, da:

Za namene prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi agencijo za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ta za sum o kršitvi iz člena 13(3), pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti preiskovane osebe. Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

1.   Vse osebe agenciji na njeno zahtevo zagotovijo informacije, potrebne za izpolnjevanje njenih obveznosti iz člena 13(5) do (8). Agencija v svoji zahtevi:

2.   Agencija je pooblaščena tudi za sprejemanje odločitev za namen zahtev za informacije iz odstavka 1 tega člena. Agencija v taki odločitvi poleg elementov iz odstavka 1 tega člena navede tudi obveznost osebe, da odgovori na zahtevo, periodične denarne kazni iz člena 13g, kadar zadevna oseba ne izpolni zahteve, in pravico, da odločitev pregleda Sodišče.

Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

3.   Osebe, ki prejmejo zahtevo za informacije na podlagi odstavka 1 ali 2 ali njihovi zastopniki predložijo zahtevane informacije. Osebe so v celoti odgovorne, da so predložene informacije popolne, pravilne in nezavajajoče.

4.   Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba ne izpolnjuje zahteve za informacije, nacionalni regulativni organ zadevne države članice agenciji na njeno zahtevo ponudi potrebno pomoč pri zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 3, tudi z naložitvijo glob v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

5.   Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba noče predložiti zahtevanih informacij, lahko agencija sprejme odločitev na podlagi razpoložljivih informacij.

6.   Agencija brez odlašanja pošlje kopijo zahteve iz odstavka 1 ali odločitve iz odstavka 2 nacionalnim regulativnim organom zadevnih držav članic.

1.   Agencija za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi člena 13(5) do (8) lahko opravi razgovore s katero koli osebo, ki v razgovor privoli zaradi zbiranja informacij, povezanih z vsebino preiskave. Agencija lahko zabeleži odgovore.

2.   Kadar se razgovor iz odstavka 1 opravlja v prostorih zadevne osebe, agencija o tem obvesti nacionalni regulativni organ države članice, na ozemlju katere razgovor poteka. Uradniki nacionalnega regulativnega organa zadevne države članice lahko pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila agencija.

1.   Agencija izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore ob doslednem spoštovanju postopkovnih jamstev preiskovanih oseb, vključno s:

Poziv k predložitvi pripomb glede dejstev na podlagi pravice iz točke (d) vključuje povzetek dejstev v zvezi z zadevno osebo, v njem pa je naveden tudi ustrezen rok za predložitev pripomb. V ustrezno utemeljenih primerih, kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti inšpekcijskega pregleda na kraju samem ali tekoče ali prihodnje upravne ali kazenske preiskave s strani nacionalnega organa, se lahko agencija odloči za odlog poziva k predložitvi pripomb.

2.   Agencija išče dokaze v prid preiskovanim osebam in v njihovo škodo ter izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore objektivno in nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti.

3.   Agencija izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore ob doslednem spoštovanju veljavnih pravil o zaupnosti in pravil Unije o varstvu podatkov.

4.   Člen 14(6) Uredbe (EU) 2019/942 se ne uporablja za odločitve agencije, sprejete na podlagi člena 13a(6) ali člena 13b(2).

1.   Za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 13(5) do (8) lahko agencija, kadar meni, da je to primerno za zagotovitev uspešnosti in učinkovitosti preiskave, in ob upoštevanju svojih razpoložljivih notranjih virov imenuje posebnega preiskovalnega uradnika znotraj agencije, ki vodi preiskavo.

2.   Preiskovalni uradnik lahko za opravljanje svojih nalog izvaja pooblastila, ki so na voljo agenciji, vključno s pooblastili iz členov 13a, 13b in 13c, ob upoštevanju postopkovnih jamstev iz člena 13d. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je agencija zbrala pri nadzornih dejavnostih in so pomembni za izvedbo preiskave.

1.   Agencija z odločitvijo naloži periodično denarno kazen za preiskovano osebo, da bi to osebo prisilila, da:

2.   Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi, dokler zadevna oseba ne izpolni zahtev zadevnih odločitev iz člena 13a(6) ali člena 13b(2).

3.   Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. V ta namen znesek periodične denarne kazni, v primeru pravnih oseb, ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Periodična denarna kazen se izračuna od dneva, ki je določen v odločitvi o periodični denarni kazni.

4.   Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi agencije.

5.   Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

1.   Ne glede na člen 14(6) Uredbe (EU) 2019/942 agencija pred sprejetjem kakršne koli odločitve o naložitvi periodične denarne kazni v skladu s členom 13g te uredbe osebam, na katere namerava nasloviti tako odločitev, omogoči, da podajo izjavo o njenih ugotovitvah. Odločitve agencije temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so zadevne osebe, imele priložnost podati pripombe.

2.   Med preiskavo se v celoti spoštuje pravica zadevnih oseb, do obrambe. Upravičene so do dostopa do dokumentov iz spisa agencije, ki so pomembni za odločitev agencije o naložitvi periodične denarne kazni, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente agencije.

1.   Periodične denarne kazni, naložene na podlagi člena 13g, so upravne narave.

2.   Periodične denarne kazni, naložene na podlagi člena 13g, so izvršljive.

Izvršbo urejajo veljavna nacionalna postopkovna pravila zadevnih držav članic.

Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake države članice ter o tem obvesti agencijo in Sodišče, priloži odločitvi agencije potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločitve.

Ko določeni nacionalni organ na zahtevo agencije opravi formalnosti iz tretjega pododstavka, lahko agencija začne postopek izvršbe v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, tako da zadevo predloži neposredno določenemu nacionalnemu organu.

Izvršitev se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar so za pritožbe glede nepravilnosti izvršitve pristojna sodišča zadevnih držav članic.

3.   Zneski periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

1.   Vsaka oseba, ki se poklicno dogovarja o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi in utemeljeno sumi, da bi lahko naročilo za trgovanje ali transakcija, vključno z njenim preklicem ali spremembo, ne glede na to, ali je bila izdana na organiziranem mestu trgovanja ali ne, pomenila kršitev člena 3, 4 ali 5, o tem brez dodatnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje štiri tedne po tem, ko ta oseba, odkrije sumljivi dogodek, uradno obvesti agencijo in ustrezni nacionalni regulativni organ.

2.   Vsaka oseba, ki poklicno izvaja transakcije na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 596/2014, hkrati izvaja transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki niso finančni instrumenti, in utemeljeno sumi, da bi lahko naročilo za trgovanje ali transakcija, vključno z njenim preklicem ali spremembo, ne glede na to, ali je bila izdana na organiziranem mestu trgovanja ali ne, pomenila kršitev člena 3, 4 ali 5 te uredbe, o tem brez dodatnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje štiri tedne po tem, ko ta oseba odkrije sumljivi dogodek, obvesti agencijo in ustrezni nacionalni regulativni organ.

3.   Osebe iz odstavkov 1 in 2 vzpostavijo in ohranjajo učinkovite ureditve, sisteme in postopke za:

4.   Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 za osebe, ki se poklicno dogovarjajo o transakcijah ali jih izvajajo, veljajo pravila glede uradnega obveščanja držav članic, v katerih je registriran udeleženec na trgu, vpleten v morebitno kršitev, in v katerih se dobavlja veleprodajni energetski proizvod. Taka uradna obvestila se naslovijo na pristojne organe teh držav članic.

5.   Agencija do 8. maja 2025 in nato vsako leto v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi izda in objavi poročilo z zbirnimi informacijami v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov, razen poslovno občutljivih informacij, o izvajanju tega člena, zlasti v zvezi z:

1.   Nacionalni regulativni organi lahko s soglasjem pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na agencijo ali drug nacionalni regulativni organ pod pogoji iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba upoštevati, preden njihovi nacionalni regulativni organi sklenejo sporazume o prenosu, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je potrebno za učinkovit nadzor udeležencev ali skupin na trgu.

Agencija lahko pomaga nacionalnim regulativnim organom z izdajo nezavezujočih smernic ali izmenjavo najboljših praks o prenosu nalog in odgovornosti med pristojnimi nacionalnimi regulativnimi organi.

2.   Posledica prenosa nalog in odgovornosti je prerazporeditev pristojnosti, določenih v tej uredbi. Postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled v zvezi s prenesenimi pristojnostmi ureja pravo držav članic, v katerih se pooblaščenec nahaja.

3.   Nacionalni regulativni organi uradno obvestijo agencijo o vsakem sporazumu o prenosu, ki ga nameravajo skleniti. Te sporazume sklenejo najmanj en mesec po tem, ko obvestijo agencijo.

4.   Agencija lahko izda mnenje o predvidenem sporazumu o prenosu, o katerem je bila uradno obveščena na podlagi odstavka 3, v enem mesecu od prejema uradnega obvestila.

5.   Agencija v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu, ki ga sklenejo nacionalni regulativni organi, in s tem zagotovi ustrezno obveščenost vseh zadevnih strani.

1.   Agencija za uveljavitev doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji ter za zagotovitev skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije izdaja smernice in priporočila, naslovljene na vse nacionalne regulativne organe ali vse udeležence na trgu, ter enemu ali več nacionalnim regulativnim organom ali enemu ali več udeležencem na trgu izdaja priporočila o uporabi členov 3 do 5a, 8, 9 in 9a ter člena 10(1).

2.   Agencija v ustreznem in realnem časovnem okviru organizira ustrezna javna posvetovanja z ustreznimi udeleženci na trgu o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil.

3.   Nacionalni regulativni organi in udeleženci na trgu te smernice in priporočila ustrezno upoštevajo.

4.   Nacionalni regulativni organi lahko agencijo redno obveščajo o izvajanju smernic ali priporočil, ki so naslovljeni nanje.

5.   Če smernica ali priporočilo to zahteva, udeleženci na trgu agencijo uradno obvestijo o tem, ali posamezno smernico ali priporočilo izpolnjujejo. Udeleženci na trgu na zahtevo agencije jasno in podrobno utemeljijo tako uradno obvestilo.

6.   Agencija se lahko v 12 mesecih po izdaji smernic ali priporočil na podlagi odstavka 1 posvetuje, med drugim z nacionalnimi regulativnimi organi ali udeleženci na trgu, da bi ocenila ustreznost in učinkovitost teh smernic ali priporočil.

7.   Agencija smernice in priporočila, ki jih je izdala, vključi v poročilo iz člena 19(1), točka (k), Uredbe (EU) 2019/942.“

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predpisane kazni so učinkovite, odvračilne in sorazmerne ter odražati vrsto, trajanje in resnost kršitve, škodo, povzročeno potrošnikom, ter možne dobičke od trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.

Države članice brez poseganja v kakršne koli kazenske sankcije in v nadzorna pooblastila nacionalnih regulativnih organov iz člena 13 v skladu z nacionalnim pravom določijo, da so nacionalni regulativni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih glob in drugih upravnih ukrepov v zvezi s kršitvami te uredbe iz člena 13(1).

Države članice Komisijo in agencijo uradno obvestijo o podrobnostih navedenih predpisov in ju brez odlašanja uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki vplivajo na navedene predpise.

2.   Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru morajo biti naložene globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do 8. maja 2026, brez odlašanja pa obvestijo Komisijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo nanje.

3.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom in načelom ne bis in idem zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo, da naložijo vsaj naslednje upravne globe in druge upravne ukrepe v zvezi s kršitvami te uredbe:

4.   Za fizične osebe so najvišje upravne globe iz odstavka 3, točka (e), naslednje:

Znesek upravne globe ne glede na odstavek 3, točka (e), ne presega 20 % letnega prihodka zadevne fizične osebe v predhodnem koledarskem letu. Kadar je fizična oseba zaradi kršitve imela neposredno ali posredno finančno korist, je znesek upravne globe najmanj enak tej koristi.

5.   Za pravne osebe so najvišje upravne globe iz odstavka 3, točka (e), naslednje:

Ne glede na odstavek 3, točka (e), znesek upravne globe ne presega 20 % letnega prometa zadevne pravne osebe v predhodnem poslovnem letu. Kadar je imela pravna oseba neposredne ali posredne finančne koristi od kršitve, je znesek upravne globe vsaj enak tej koristi.

6.   Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organ javnosti razkrije ukrepe ali kazni, naložene za kršitev te uredbe, razen če bi razkritje udeleženim stranem povzročilo nesorazmerno škodo.

7.   Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pri določanju vrste in ravni upravnih glob in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi tudi:

8.   Nacionalni regulativni organi pri izvajanju pooblastil za nalaganje upravnih glob in drugih upravnih ukrepov na podlagi odstavka 1, drugi pododstavek tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da so izvrševanje njihovih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter upravne globe, ki jih naložijo, in drugi upravni ukrepi, ki jih sprejmejo, učinkoviti in ustrezni na podlagi te uredbe. Svoje delovanje usklajujejo v skladu s členom 16(2), da bi se preprečila podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih glob v čezmejnih primerih.

9.   Komisija do 8. maja 2027 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali so kazni za kršitve te uredbe določene in ali se dosledno uporabljajo v vseh državah članicah.

1.   Komisija do 1. junija 2027 in nato vsakih pet let po posvetovanju z ustreznimi deležniki oceni uporabo te uredbe, zlasti njen vpliv na ravnanje na trgu, udeležence na trgu, likvidnost, zahteve glede poročanja, vključno s podatki o trgu UZP, in stopnjo upravnega bremena za udeležence na trgu, vključno z morebitnimi ovirami za vstop novih udeležencev na trg, ter uspešnost agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Komisija na podlagi teh ocen pripravi poročilo in ga brez nepotrebnega odlašanja predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.   Komisija do 1. junija 2025 oceni učinkovitost kazenskih sankcij, ki so jih uvedle države članice za namerne in resne primere zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. V poročilu se lahko predlagajo ustrezni ukrepi, ki lahko vključujejo predložitev zakonodajnega predloga.“.