1.   Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve za javno ponudbo in uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, in e-denarni žetoni, žetonov, vezanih na sredstva, ter e-denarnih žetonov, ter zahteve za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi.

2.   Ta uredba določa zlasti naslednje:

1.   Ta uredba se uporablja za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, v Uniji.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

3.   Ta uredba se ne uporablja za kriptosredstva, ki so edinstvena in niso zamenljiva z drugimi kriptosredstvi.

4.   Ta uredba se ne uporablja za kriptosredstva, ki se štejejo za eno ali več od naslednjih:

5.   ESMA do 30. decembra 2024 za namene odstavka 4, točka (a), tega člena izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o pogojih in merilih za opredelitev kriptosredstev kot finančnih instrumentov.

6.   Ta uredba ne posega v Uredbo (EU) št. 1024/2013.

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 139 za dopolnitev te uredbe z natančnejšo določitvijo tehničnih elementov opredelitev pojmov iz odstavka 1 tega člena ter za prilagoditev teh pojmov razvoju trga in tehnološkemu razvoju.

1.   Oseba sme v Uniji ponujati javnosti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, le če:

2.   Odstavek 1, točke (b), (c), (d) in (f), se ne uporablja za nobeno od naslednjih javnih ponudb kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

3.   Ta naslov se ne uporablja za javne ponudbe kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kadar velja kar koli od naslednjega:

Za namene točke (a) prvega pododstavka se kriptosredstvo ne šteje za brezplačno, kadar se od kupcev zahteva, da v zameno za to kriptosredstvo ponudniku zagotovijo osebne podatke ali se zavežejo, da mu jih bodo zagotovili, ali kadar ponudnik kriptosredstva v zameno za to kriptosredstvo od potencialnih imetnikov tega kriptosredstva prejme nadomestila, provizije ali denarne ali nedenarne koristi.

Kadar skupna vrednost javne ponudbe kriptosredstva v okoliščinah iz prvega pododstavka, točka (d), za vsako 12-mesečno obdobje, ki se začne s prvo javno ponudbo, v Uniji presega 1 000 000 EUR, ponudnik pristojnemu organu pošlje uradno obvestilo, v katerem opiše ponudbo in pojasni, zakaj je ponudba na podlagi prvega pododstavka, točka (d) izvzeta iz uporabe tega naslova.

Pristojni organ na podlagi uradnega obvestila iz tretjega pododstavka sprejme ustrezno utemeljeno odločitev, kadar meni, da zadevna dejavnost kot omejena mreža ne izpolnjuje pogojev za izvzetje iz prvega pododstavka, točka (d), in o tem obvesti ponudnika.

4.   Izvzetja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar ponudnik ali druga oseba, ki deluje v njegovem imenu, v kateremkoli sporočilu izjavi, da namerava zaprositi za uvrstitev v trgovanje kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton.

5.   Za zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank ali za opravljanje storitev prenosa kriptosredstev v zvezi s kriptosredstvi, katerih javne ponudbe so izvzete na podlagi odstavka 3 tega člena, se od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zahteva pridobitev dovoljenja na podlagi člena 59, razen če:

6.   Kadar se javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, nanaša na uporabniški žeton, ki omogoča dostop do blaga in storitev, ki še ne obstajajo ali se še ne uporabljajo, trajanje javne ponudbe, kot je opisana v beli knjigi o kriptosredstvu, ne presega 12 mesecev od datuma objave bele knjige o kriptosredstvu.

7.   Vsaka naslednja javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, se šteje za ločeno javno ponudbo, za katero veljajo zahteve iz odstavka 1, brez poseganja v morebitno uporabo odstavka 2 ali 3 pri naslednji javni ponudbi.

Za katero koli nadaljnjo javno ponudbo kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, ni potrebna dodatna bela knjiga o kriptosredstvu, če je bela knjiga o kriptosredstvu že objavljena v skladu s členoma 9 in 12 in če oseba, odgovorna za njeno pripravo, pisno soglaša z njeno uporabo.

8.   Kadar je javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, izvzeta iz obveznosti objave bele knjige o kriptosredstvu na podlagi odstavka 2 ali 3, a se bela knjiga kljub temu prostovoljno pripravi, se uporablja ta naslov.

1.   Oseba sme v Uniji zaprositi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstvo, ali e-denarni žeton le če:

2.   Kadar je kriptosredstvo uvrščeno v trgovanje na pobudo upravljavca platforme za trgovanje in kadar v primerih, ki jih zahteva ta uredba, ni objavljena bela knjiga o kriptosredstvu v skladu s členom 9, mora upravljavec te platforme za trgovanje s kriptosredstvi izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko oseba, ki zaprosi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, in zadevni upravljavec platforme za trgovanje pisno dogovorita, da mora upravljavec platforme za trgovanje izpolnjevati vse ali del zahtev iz odstavka 1, točke (b) do (g).

V pisnem dogovoru iz prvega pododstavka tega odstavka je jasno navedeno, da mora oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, upravljavcu platforme za trgovanje zagotoviti vse potrebne informacije, da lahko ta upravljavec izpolni zahteve iz odstavka 1, točke (b) do (g), kot je ustrezno.

4.   Odstavek 1, točke (b), (c) in (d), se ne uporablja, kadar:

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

Kadar bele knjige o kriptosredstvu ne pripravijo osebe iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki jo je pripravila, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

Kadar belo knjigo o kriptosredstvu pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka vključi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

4.   V beli knjigi o kriptosredstvu ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstva, razen izjave iz odstavka 5.

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 6 in v katerem so v jedrnatem in netehničnem jeziku navedene ključne informacije o javni ponudbi kriptosredstva ali nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu zagotavlja ustrezne informacije o značilnostih zadevnega kriptosredstva, da se potencialnim imetnikom kriptosredstva pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se kriptosredstvo ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

10.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 10.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (j), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem..

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje poslov s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Vsa tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, oziroma na uvrstitev takega kriptosredstva v trgovanje, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

Kadar tržno sporočilo pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka, točka (e), uporabi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

2.   Kadar se na podlagi člena 4 ali 5 zahteva bela knjiga o kriptosredstvu, se tržna sporočila ne razširjajo pred objavo bele knjige o kriptosredstvu. To ponudniku, osebi, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavcu platforme za trgovanje ne onemogoča, da sondira trg.

3.   Skladnost z odstavkom 1 v zvezi s temi tržnimi sporočili preverja pristojni organ države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo.

Pristojnemu organu države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo, pri preverjanju skladnosti tržnih sporočil z informacijami v beli knjigi o kriptosredstvu po potrebi pomaga pristojni organ matične države članice.

4.   Če pristojni organ države članice gostiteljice v zvezi z izvrševanjem tega člena uporabi nadzorna in preiskovalna pooblastila iz člena 94, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ matične države članice ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje s kriptosredstvi.

1.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo o svoji beli knjigi o kriptosredstvu.

2.   Kadar v matični državi članici in državi članici gostiteljici obstajajo tržna sporočila, naslovljena na potencialne imetnike kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, se o njih na zahtevo uradno obvestita pristojni organ matične države članice in pristojni organ države članice gostiteljice.

3.   Pristojni organi ne zahtevajo predhodne odobritve belih knjig o kriptosredstvu ali morebitnih tržnih sporočil, ki se nanašajo nanje, pred njihovo objavo.

4.   Uradnemu obvestilu o beli knjigi o kriptosredstvu iz odstavka 1 je priloženo pojasnilo, zakaj se kriptosredstvo, opisano v beli knjigi o kriptosredstvu, ne šteje za:

5.   Pristojni organ matične države članice je treba o elementih iz odstavkov 1 in 4 uradno obvestiti vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave bele knjige o kriptosredstvu.

6.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, skupaj z uradnim obvestilom iz odstavka 1 pristojnemu organu svoje matične države članice predložijo seznam morebitnih držav članic gostiteljic, v katerih nameravajo javno ponuditi svoja kriptosredstva ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje. Pristojni organ svoje matične države članice obvestijo tudi o datumu začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in o morebitnih spremembah tega datuma.

Pristojni organ matične države članice uradno obvesti enotno kontaktno točko držav članic gostiteljic o nameravani javni ponudbi ali nameravani uvrstitvi v trgovanje in ji v petih delovnih dneh po prejemu seznama držav članic gostiteljic iz prvega pododstavka posreduje zadevno belo knjigo o kriptosredstvu.

7.   Pristojni organ matične države članice ESMA sporoči informacije iz odstavkov 1, 2 in 4 ter datum začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in vse spremembe tega datuma. Take informacije sporoči v petih delovnih dneh po tem, ko jih prejme od ponudnika ali osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje.

ESMA da belo knjigo o kriptosredstvu do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(2).

1.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, svoje bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je ustrezno, svoja tržna sporočila, objavijo na svojem spletišču, ki je javno dostopno, in sicer v razumnem času pred datumom začetka in najpozneje do datuma začetka javne ponudbe teh kriptosredstev ali njihove uvrstitve v trgovanje. Bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je ustrezno, tržna sporočila ostanejo na voljo na spletišču ponudnikov ali oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, dokler javnost poseduje ta kriptosredstva.

2.   Objavljene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržna sporočila so enaki različici, ki je bila ob uradnem obvestilu predložena pristojnemu organu v skladu s členom 8 oziroma, kadar je to ustrezno, spremenjeni različici v skladu s členom 12.

1.   Ponudniki kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki določijo rok za javno ponudbo teh kriptosredstev, rezultat javne ponudbe na svojem spletišču objavijo v 20 delovnih dneh od konca obdobja vpisa.

2.   Ponudniki kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki ne določijo roka za javno ponudbo teh kriptosredstev, na svojem spletišču redno in najmanj mesečno objavljajo število enot kriptosredstev v obtoku.

3.   Ponudniki kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki določijo rok za javno ponudbo kriptosredstev, imajo vzpostavljeno učinkovito ureditev za spremljanje in zaščito denarnih sredstev ali drugih kriptosredstev, zbranih v okviru javne ponudbe. V ta namen ponudniki zagotovijo, da ima denarna sredstva ali kriptosredstva, zbrana med javno ponudbo, v skrbništvu eden ali oba od naštetih:

4.   Kadar javna ponudba ni časovno omejena, ponudnik do izteka pravice malih imetnikov do odstopa od pogodbe na podlagi člena 13 ravna skladno z odstavkom 3 tega člena.

1.   Po objavi bele knjige o kriptosredstvu v skladu s členom 9 in, kadar je ustrezno, spremenjene bele knjige o kriptosredstvu v skladu s členom 12 lahko ponudniki po vsej Uniji ponujajo kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, in se lahko ta kriptosredstva uvrstijo v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptosredstvi v Uniji.

2.   Za ponudnike in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki so objavili belo knjigo o kriptosredstvu v skladu s členom 9 in, kadar je ustrezno, spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu na podlagi člena 12, ne veljajo nobene dodatne zahteve po informacijah v zvezi z javno ponudbo ali uvrstitvijo tega kriptosredstva v trgovanje.

1.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenijo svoje objavljene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, svoja objavljena tržna sporočila vedno, ko pride do pomembnega novega dejavnika, bistvene napake ali večje netočnosti, ki lahko vpliva na oceno kriptosredstev. Ta zahteva velja za čas trajanja javne ponudbe oziroma dokler je kriptosredstvo uvrščeno v trgovanje.

2.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali upravljavci platform za trgovanje najmanj sedem delovnih dni pred objavo uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice o spremenjenih belih knjigah o kriptosredstvu in kadar je ustrezno, o spremenjenih tržnih sporočilih, vključno z razlogi za to spremembo, ter o načrtovanem datumu njihove objave.

3.   Na datum objave, oziroma če tako zahteva pristojni organ, tudi prej, ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje na svojem spletišču takoj obvesti javnost, da je o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu uradno obvestil pristojni organ svoje matične države članice, in predloži povzetek razlogov, zaradi katerih ga je uradno obvestil o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu.

4.   Vrstni red informacij v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih se sklada z vrstnim redom informacij v beli knjigi o kriptosredstvu oziroma tržnih sporočilih, objavljenih v skladu s členom 9.

5.   Pristojni organ matične države članice v petih delovnih dneh po prejemu spremenjene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočil uradno obvesti pristojni organ držav članic gostiteljic iz člena 8(6) o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih, uradno obvestilo in datum objave pa posreduje ESMA.

ESMA da spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu po objavi na voljo v registru na podlagi člena 109(2).

6.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila, vključno z razlogi za tako spremembo, objavijo na svojem spletišču v skladu s členom 9.

7.   Spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila se označijo s časovnim žigom. Najnovejša spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila se označijo kot veljavna različica. Spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila ostanejo na voljo, dokler javnost ta kriptosredstva poseduje.

8.   Kadar se javna ponudba nanaša na uporabniški žeton, ki omogoča dostop do blaga in storitev, ki še ne obstajajo ali se še ne uporabljajo, se s spremembami v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih ne podaljša 12-mesečni rok iz člena 4(6).

9.   Starejše različice bele knjige o kriptosredstvu in tržnih sporočil ostanejo javno dostopne na spletišču ponudnikov, oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, oziroma upravljavcev platform za trgovanje vsaj 10 let po datumu objave teh starejših različic, z vidnim opozorilom, da niso več veljavni, in s hiperpovezavo do ustreznega razdelka na spletišču, kjer je objavljena najnovejša različica teh dokumentov.

1.   Mali imetniki, ki kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kupijo neposredno bodisi od ponudnika ali od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki v njegovem imenu posreduje pri izdaji kriptosredstev, imajo pravico do odstopa od pogodbe.

Mali imetniki imajo na voljo 14 koledarskih dni, da odstopijo od pogodbe o nakupu kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ne da bi morali za to plačati kakršno koli nadomestilo ali druge stroške in ne da bi morali to obrazložiti. Rok za odstop od pogodbe začne teči na dan, ko mali imetnik sklene pogodbo o nakupu teh kriptosredstev.

2.   Vsa plačila, prejeta od malega imetnika, vključno z, kadar je to ustrezno, morebitnimi dajatvami, se povrnejo brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je bil ponudnik ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki posreduje pri izdaji kriptosredstev v imenu tega ponudnika, obveščen o odločitvi malega imetnika, da odstopi od pogodbe o nakupu teh kriptosredstev.

Tako povračilo se izvede z uporabo enakega plačilnega sredstva, kot ga je mali imetnik uporabil ob izvedbi prvotnega posla, razen če mali imetnik izrecno zahteva drugo metodo plačila in pod pogojem, da mu zaradi takega povračila ne bo treba plačati nobenih nadomestil ali stroškov.

3.   Ponudniki kriptosredstev informacije o pravici do odstopa od pogodbe iz odstavka 1 vključijo v svojo belo knjigo o kriptosredstvu.

4.   Pravica do odstopa od pogodbe iz odstavka 1 se ne uporablja, kadar so bila kriptosredstva že uvrščena v trgovanje, preden jih je kupil mali imetnik.

5.   Kadar so ponudniki rok za njihovo javno ponudbo takih kriptosredstev določili v skladu s členom 10, po koncu obdobja vpisa ni mogoče uveljavljati pravice do odstopa od pogodbe.

1.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

Za namene točke (d) prvega pododstavka ESMA v sodelovanju z EBA do 30. decembra 2024 izda smernice člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se določijo ti standardi Unije.

2.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, delujejo v najboljšem interesu imetnikov takih kriptosredstev in jih obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržnih sporočilih razkrita kakšna koli prednostna obravnava določenih imetnikov in razlogi za njihovo prednostno obravnavo.

3.   Kadar se javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, prekliče, ponudniki takega kriptosredstva zagotovijo, da se vsa denarna sredstva, zbrana od imetnikov ali potencialnih imetnikov, ustrezno vrnejo, in sicer ne več kot 25 koledarskih dni po datumu preklica.

1.   Kadar ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje ali upravljavec platforme za trgovanje, krši člen 6, ker v svoji beli knjigi o kriptosredstvu ali spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu navede nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, so ta ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje ter člani njegovega upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa imetniku kriptosredstva odgovorni za vso izgubo, nastalo zaradi te kršitve.

2.   Vsaka pogodbena izključitev ali omejitev civilne odgovornosti iz odstavka 1 nima pravnega učinka.

3.   Kadar belo knjigo o kriptosredstvu in tržna sporočila pripravi upravljavec platforme za trgovanje v skladu s členom 5(3), je oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, odgovorna tudi, če upravljavcu platforme za trgovanje zagotovi nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije.

4.   Imetnik kriptosredstva je odgovoren za predložitev dokazov, da je ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, z navedbo nepopolnih, nepoštenih, nejasnih ali zavajajočih informacij kršil člen 6 in da je prav zanašanje na take informacije vplivalo na imetnikovo odločitev o nakupu, prodaji ali zamenjavi tega kriptosredstva.

5.   Ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje in člani njegovega upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa imetniku kriptosredstva niso odgovorni za izgubo, nastalo zaradi zanašanja na informacije iz povzetka iz člena 6(7), vključno z njegovim prevodom, razen kadar:

6.   Ta člen ne posega v nobeno drugo civilno odgovornost na podlagi nacionalnega prava.

1.   Oseba sme v Uniji ponuditi javnosti žeton vezan na sredstva, ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, le če je izdajatelj tega žetona, vezanega na sredstva, in je:

Ne glede na prvi pododstavek lahko druge osebe s pisnim soglasjem izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ponudijo javnosti ali zaprosijo za sprejem tega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Te osebe ravnajo v skladu s členi 27, 29 in 40.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko druga podjetja žetone, vezane na sredstva, izdajajo samo, če njihova pravna oblika zagotavlja raven zaščite interesov tretjih oseb, ki je enakovredna tisti, kot jo zagotavljajo pravne osebe, in če so predmet enakovrednega bonitetnega nadzora, kot je ustrezen za njihovo pravno obliko.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

Kadar se uporablja ta odstavek, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pripravijo belo knjigo o kriptosredstvu kot to določa člen 19 in o njej ter morebitnih tržnih sporočilih na zahtevo uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice.

3.   Dovoljenje, ki ga pristojni organ izda osebi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), je veljavno za celotno Unijo in izdajatelju omogoča, da žeton, vezan na sredstva, za katerega je pridobil dovoljenje za celotno Unijo, javno ponudi ali zaprosi za uvrstitev takega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje po vsej Uniji.

4.   Odobritev bele knjige izdajatelja o kriptosredstvu na podlagi člena 17(1) ali člena 21(1) ali spremenjene bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 25 s strani pristojnega organa velja za celotno Unijo.

1.   Žeton, vezan na sredstva, ki ga izda kreditna institucija, se lahko javno ponudi ali uvrsti v trgovanje, če kreditna institucija:

2.   Kreditni instituciji, ki je pristojni organ v skladu z odstavkom 1, točka (b), že uradno obvestila o izdaji drugega žetona, vezanega na sredstva, ni treba predložiti informacij, ki so bile pristojnemu organu že predložene, če bi jim bile enake. Ob predložitvi informacij, zahtevanih v odstavku 1, točka (b), kreditna institucija izrecno potrdi, da so vse informacije, ki niso bile ponovno predložene, še vedno ažurne.

3.   Pristojni organ, ki prejme uradno obvestilo iz odstavka 1, točka (b), v 20 delovnih dneh po prejemu teh informacij oceni, ali so bile predložene vse zahtevane informacije iz navedene točke. Kadar pristojni organi ugotovi, da uradno obvestilo ni popolno, ker manjkajo nekatere informacije, o tem takoj uradno obvesti kreditno institucijo, ki je uradno obvestilo poslala, in določi rok, do katerega mora ta kreditna institucija manjkajoče informacije predložiti.

Rok za predložitev vseh manjkajočih informacij ne sme biti daljši od 20 delovnih dni od datuma zahteve. Do izteka tega roka se obdobje določeno v odstavku 1, točka (b), začasno prekine. Pristojni organ lahko po lastni presoji postavi katere koli dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, a se zaradi tega obdobje iz odstavka 1, točka (b), začasno ne prekine.

Kreditna institucija ne sme javno ponujati žetona, vezanega na sredstva, ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, dokler uradno obvestilo ni popolno.

4.   Za kreditno institucijo, ki izdaja žetone, vezane na sredstva, vključno s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva, se ne uporabljajo členi 16, 18, 20, 21, 24, 35, 41 in 42.

5.   Pristojni organ brez odlašanja posreduje ECB popolne informacije, prejete na podlagi odstavka 1, kadar pa ima kreditna institucija sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je žeton, vezan na sredstva, vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, se posredujejo tudi centralni banki te države članice.

ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka države članice iz prvega pododstavka v 20 delovnih dneh po prejemu popolnih informacij izda mnenje o njih in to mnenje posreduje pristojnemu organu.

Če ECB oziroma, kadar je ustrezno, centralna banka države članice kot je določeno v prvem pododstavku poda negativno mnenje zaradi tveganja za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijo denarne politike ali monetarno suverenost, pristojni organ od kreditne institucije zahteva, da žetona, vezanega na sredstva, ne ponudi javnosti oziroma ne zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje.

6.   Pristojni organ sporoči ESMA informacije, določene v členu 109(3), potem ko preveri popolnost prejetih informacij iz odstavka 1 tega člena.

ESMA da take informacije do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(3).

7.   Zadevni pristojni organ o odvzemu dovoljenja kreditni instituciji, ki izdaja žetone, vezane na sredstva, obvesti ESMA v dveh dneh od odvzema dovoljenja. ESMA da informacije o takem odvzemu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru na podlagi člena 109(3).

8.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi nadalje natančneje določi postopek za odobritev bele knjige o kriptosredstvu iz odstavka 1, točka (a).

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pravne osebe ali druga podjetja, ki nameravajo javnosti ponujati žetone, vezane na sredstva, ali nameravajo zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, svojo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 16 predložijo pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Izdajateljem, ki so predhodno pridobili dovoljenje za izdajo enega žetona, vezanega na sredstva, za namen pridobitve dovoljenja v zvezi z drugim žetonom, vezanim na sredstva, ni treba predložiti informacij, ki so jih predhodno predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Ob predložitvi informacij iz odstavka 2 izdajatelj izrecno potrdi, da so vse informacije, ki niso bile ponovno predložene, še vedno veljavne.

4.   Pristojni organ izdajatelju vložniku hitro, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po tem, ko prejme vlogo na podlagi odstavka 1, pisno potrdi, da jo je prejel.

5.   Za namene odstavka 2, točki (i) in (j), izdajatelj vložnik za dovoljenje za izdajanje žetona, vezanega na sredstva, predloži dokaz o vsem naslednjem:

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 2.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za informacije, ki se vključijo v vlogo, da se zagotovi poenotenje po Uniji.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za žeton, vezan na sredstva, vsebuje vse naslednje informacije, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi II:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, ki javno ponuja e-denarne žetone ali zaprosi za njihovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 16(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj ta oseba ponuja ta žeton, vezan na sredstva, ali je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje. V primerih, ko bele knjige o kriptosredstvu ne pripravi izdajatelj, bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki je pripravila belo knjigo o kriptosredstvu, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu, ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   V beli knjigi o kriptosredstvu, ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstev, razen izjave iz odstavka 4.

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja žetona, vezanega na sredstva. S to izjavo se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so v kratkem in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi žetona, vezanega na sredstva, ali nameravani uvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan; velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnega žetona, vezanega na sredstva, da se potencialnim imetnikom žetona, vezanega na sredstva, pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, te pravico kadar koli unovčiti, navedejo pa se tudi pogoje za tako unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se žeton, vezan na sredstva, ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica izdajatelja, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pristojni organi, ki prejmejo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 18, v 25 delovnih dneh od prejema take vloge ocenijo, ali vloga, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu iz člena 19 vsebuje vse zahtevane informacije. Izdajatelja vložnika takoj uradno obvestijo, ali v vlogi, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu, manjkajo zahtevane informacije. Kadar vloga, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu, ni popolna, pristojni organi določijo rok, do katerega izdajatelj vložnik predloži vse manjkajoče informacije.

2.   Pristojni organi v 60 delovnih dneh od prejema popolne vloge ocenijo, ali izdajatelj vložnik izpolnjuje zahteve iz tega naslova, in sprejmejo v celoti utemeljen osnutek odločitve o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja. V teh 60 delovnih dneh lahko pristojni organi od izdajatelja vložnika zahtevajo vse informacije o vlogi, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu iz člena 19.

Med postopkom ocenjevanja lahko pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, finančnimi obveščevalnimi enotami ali drugimi javnimi organi.

3.   Ocenjevalno obdobje iz odstavkov 1 in 2 se začasno prekine za obdobje med datumom, ko pristojni organi zahtevajo manjkajoče informacije, in datumom, ko prejmejo odgovor izdajatelja vložnika. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji določijo dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje iz odstavkov 1 in 2 ne sme biti začasno prekinjeno.

4.   Pristojni organi po 60 delovnih dneh iz odstavka 2 EBA, ESMA in ECB pošljejo svoj osnutek odločitve in vlogo. Kadar ima izdajatelj vložnik sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali kadar je žeton, vezan na sredstva, vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi osnutek svoje odločitve in vlogo posredujejo tudi centralni banki te države članice.

5.   EBA in ESMA na zahtevo pristojnega organa v 20 delovnih dneh od prejema osnutka odločitve in vloge izdata mnenje v zvezi z oceno pravnega mnenja iz člena 18(2), točka (e), in svoja mnenja posredujeta zadevnemu pristojnemu organu.

ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka iz odstavka 4 v 20 delovnih dneh po prejemu osnutka odločitve in vloge izda mnenje v zvezi s svojo oceno tveganj, ki bi jih izdaja tega žetona, vezanega na sredstva, lahko pomenila za finančno stabilnost, nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijo denarne politike in monetarno suverenost, ter svoje mnenje pošlje zadevnemu pristojnemu organu.

Brez poseganja v člen 21(4) mnenja iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka niso zavezujoča.

Pristojni organ mnenja iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka sicer ustrezno upošteva.

1.   Pristojni organi v 25 delovnih dneh po prejemu mnenj iz člena 20(5) sprejmejo v celoti utemeljeno odločitev o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja izdajatelju vložniku ter izdajatelja vložnika v petih delovnih dneh uradno obvestijo o tej odločitvi. Če izdajatelj vložnik dobi dovoljenje, se šteje, da je njegova bela knjiga o kriptosredstvu odobrena.

2.   Pristojni organi lahko zavrnejo izdajo dovoljenja, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi, da:

3.   EBA in ESMA do 30. junija 2024 skupaj izdata smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oz. členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za oceno primernosti članov upravljalnega organa izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ter delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, ki imajo kvalificirane deleže v izdajateljih žetonov, vezanih na sredstva.

4.   Pristojni organi tudi zavrnejo izdajo dovoljenja v primerih, ko ECB ali po potrebi centralna banka poda negativno mnenje na podlagi člena 20(5) zaradi tveganja za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

5.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po izdaji dovoljenja enotni kontaktni točki držav članic gostiteljic, ESMA, EBA, ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki iz člena 20(4) sporočijo informacije, določene v členu 109(3).

ESMA da take informacije do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(3).

6.   Pristojni organi obvestijo EBA, ESMA in ECB ter, kadar je ustrezno, centralno banko iz člena 20(4) o vseh zavrnitvah zahtev za izdajo dovoljenja ter utemeljijo svojo odločitev in, kadar je ustrezno, obrazložijo vsako odstopanje od mnenja iz člena 20(5).

1.   Za vsak žeton, vezan na sredstva, katerega vrednost izdaje presega 100 000 000 EUR, izdajatelj pristojnemu organu četrtletno poroča naslednje informacije:

Za namene točk (c) in (d) prvega pododstavka „transakcija“ pomeni vsako spremembo fizične ali pravne osebe, ki je upravičena do žetona, vezanega na sredstva, zaradi prenosa žetona, vezanega na sredstva, z enega naslova ali računa razpršene evidence na drugega.

Transakcije, povezane z izmenjavo z denarnimi sredstvi ali drugimi kriptosredstvi z izdajateljem ali s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, se ne štejejo kot povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva, razen če obstaja dokaz, da se žeton, vezan na sredstva, uporablja za poravnavo transakcij v drugih kriptosredstvih.

2.   Pristojni organ lahko od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da izpolnijo obveznost poročanja iz odstavka 1 v zvezi z izdanimi žetoni, vezanimi na sredstva, katerih vrednost je nižja od 100 000 000 EUR.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo storitve v zvezi z žetoni, vezanimi na sredstva, izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, zagotovijo informacije, ki so potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1, vključno s poročanjem o poslih zunaj razpršene evidence.

4.   Pristojni organ prejete informacije posreduje ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki iz člena 20(4) ter pristojnim organom držav članic gostiteljic.

5.   ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) lahko pristojnemu organu predložita lastno oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva na njunih valutnih območjih.

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli metodologijo za oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva znotraj vsakega območja enotne valute.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe poročanja iz odstavka 1 in zagotavljanje informacij iz odstavka 3.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Kadar za žeton, vezan na sredstva, ocenjeno četrtletno povprečno število in povprečna skupna vrednost poslov na dan, povezanih z njegovo uporabo kot menjalnim sredstvom na območju enotne valute presega en milijon poslov oziroma 200 000 000 EUR, izdajatelj:

2.   Pristojni organ za oceno, ali je dosežen prag iz odstavka 1, uporabi informacije, ki jih zagotovi izdajatelj, svojo oceno ali oceno, ki jo zagotovi ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4), pri čemer se upošteva višja vrednost.

3.   Kadar več izdajateljev izdaja isti žeton, vezan na sredstva, pristojni organ merila iz odstavka 1 oceni po združitvi podatkov vseh izdajateljev.

4.   Izdajatelj predloži načrt iz odstavka 1, točka (b), v odobritev pristojnemu organu. Pristojni organ po potrebi zahteva spremembe, na primer uvedbo najmanjše nominalne vrednosti, da bi se zagotovilo pravočasno zmanjšanje uporabe žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva.

5.   Pristojni organ izdajatelju dovoli, da znova izdaja žeton, vezan na sredstva, šele takrat, ko ima dokaz, da je ocenjeno četrtletno povprečno število in povprečna skupna vrednost poslov na dan, povezanih z njegovo uporabo kot menjalno sredstvo na območju enotne valute manjše od enega milijona poslov oziroma 200 000 000 EUR.

1.   Pristojni organi izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, odvzamejo dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov:

Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, uradno obvesti svoj pristojni organ o vseh primerih iz prvega pododstavka, točke (e) in (f).

2.   Pristojni organi odvzamejo dovoljenje izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, tudi kadar ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) izda mnenje, da žeton, vezan na sredstva, resno ogroža nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

3.   Pristojni organi omejijo znesek žetona, vezanega na sredstva, ki naj bi se izdal, ali uvedejo najmanjšo nominalno vrednost za žeton, vezan na sredstva, kadar ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) izda mnenje, da žeton, vezan na sredstva, ogroža nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost, in določi omejitev, ki se uporabi, ali najmanjšo nominalno vrednost.

4.   Ustrezni pristojni organi brez odlašanja uradno obvestijo pristojni organ izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, o naslednjih situacijah:

5.   Pristojni organi izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, odvzamejo dovoljenje, kadar menijo, da situacije iz odstavka 4 tega člena vplivajo na dober ugled članov upravljalnega organa tega izdajatelja oziroma dober ugled katerega koli delničarja ali člana, bodisi neposrednega ali posrednega, s kvalificiranim deležem v izdajatelju, ali če obstaja znak, da gre za neuspeh upravljavske ureditve ali mehanizmov notranje kontrole iz člena 34.

Ko se dovoljenje odvzame, izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, izvede postopek iz člena 47.

6.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po odvzemu dovoljenja obvestijo ESMA o odvzemu dovoljenja izdajatelju žetona, vezanega na sredstva. ESMA da informacije o takem odvzemu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru iz člena 109.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo o kakršni koli nameravani spremembi svojega poslovnega modela, ki nastopi po izdaji dovoljenja na podlagi člena 21 ali po odobritvi bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17, tudi v smislu člena 23, in bi lahko pomembno vplivala na odločitev o nakupu s strani katerega koli dejanskega ali potencialnega imetnika žetonov, vezanih na sredstva. Take spremembe med drugim vključujejo vse morebitne bistvene spremembe:

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice vsaj 30 delovnih dni pred začetkom veljavnosti načrtovanih sprememb.

2.   Kadar je bil pristojni organ uradno obveščen o kakršni koli nameravani spremembi iz odstavka 1, izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, pripravi osnutek spremenjene bele knjige o kriptosredstvu in zagotovi, da je vrstni red v njej navedenih informacij skladen z vrstnim redom v prvotni beli knjigi o kriptosredstvu.

Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, o osnutku spremenjene bele knjige o kriptosredstvu uradno obvesti pristojni organ matične države članice.

Pristojni organ elektronsko potrdi prejem osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu, in sicer čim prej, najpozneje pa v petih delovnih dneh po prejemu.

Pristojni organ odobri ali zavrne odobritev osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu v 30 delovnih dneh po potrditvi njegovega prejema. Med preučevanjem osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu lahko pristojni organ zahteva kakršne koli dodatne informacije, pojasnila ali utemeljitve v zvezi z osnutkom spremenjene bele knjige o kriptosredstvu. Kadar pristojni organ izda tako zahtevo, začne rok 30 delovnih dni teči šele, ko pristojni organ prejme zahtevane dodatne informacije.

3.   Kadar pristojni organ meni, da bi lahko bile spremembe bele knjige o kriptosredstvu pomembne za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike in monetarno suverenost, se posvetuje z ECB in, kadar je ustrezno, s centralno banko iz člena 20(4). Pristojni organ se lahko v takih primerih posvetuje tudi z EBA in ESMA.

ECB ali zadevna centralna banka ter, kadar je ustrezno, EBA in ESMA predložijo mnenje v 20 delovnih dneh po prejemu prošnje za posvetovanje iz prvega pododstavka.

4.   Kadar pristojni organ odobri spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu, lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da:

Pristojni organ od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za obravnavo pomislekov v zvezi z nemotenim delovanjem plačilnega sistema, transmisijskim mehanizmom denarne politike ali monetarno suverenostjo, če take popravne ukrepe predlaga ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) v okviru posvetovanj iz odstavka 3 tega člena.

Kadar ECB ali centralna banka iz člena 20(4) predlagata drugačne ukrepe od tistih, ki jih zahteva pristojni organ, se predlagani ukrepi združijo, če pa to ni mogoče, se zahteva strožji ukrep.

5.   Pristojni organ spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu posreduje ESMA, enotnim kontaktnim točkam držav članic gostiteljic, EBA, ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki zadevne države članice v dveh delovnih dneh po odobritvi.

ESMA da spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru iz člena 109.

1.   Kadar izdajatelj krši člen 19, ker v svoji beli knjigi o kriptosredstvu ali v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu navede nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, za vsako škodo, ki jo je zaradi te kršitve utrpel imetnik takega žetona, vezanega na sredstva, odgovarjajo ta izdajatelj in člani njegovega upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa.

2.   Vsaka pogodbena izključitev ali omejitev civilne odgovornosti iz odstavka 1 nima pravnega učinka.

3.   Imetnik žetona, vezanega na sredstva, je odgovoren za predložitev dokazov, da je izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, s tem, ko je v svoji beli knjigi o kriptosredstvu ali v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu navedel nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, kršil člen 19 in da je zanašanje na te informacije vplivalo na odločitev imetnika o nakupu, prodaji ali zamenjavi tega žetona, vezanega na sredstva.

4.   Izdajatelj in člani njegovega upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa niso odgovorni za škodo, ki nastane zaradi zanašanja na informacije iz povzetka na podlagi člena 19, vključno z vsakim njihovim prevodom, razen kadar:

5.   Ta člen ne posega v nobeno drugo civilno odgovornost na podlagi nacionalnega prava.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter z imetniki in potencialnimi imetniki žetonov, vezanih na sredstva, komunicirajo pošteno, jasno in nezavajajoče.

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, delujejo v skladu z najboljšim interesom imetnikov takih žetonov in vse obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržnih sporočilih razkrita kakršna koli prednostna obravnava.

1.   Vsa tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo žetona, vezanega na sredstva, oziroma na uvrstitev tega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

2.   Tržna sporočila vsebujejo jasno in nedvoumno izjavo, da imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, pravico, da te kadar koli unovčijo pri izdajatelju.

3.   Tržna sporočila in vse njihove spremembe se objavijo na izdajateljevem spletišču.

4.   Pristojni organi ne smejo zahtevati predhodne odobritve tržnih sporočil pred njihovo objavo.

5.   O tržnih sporočilih se na zahtevo uradno obvesti pristojne organe.

6.   Tržna sporočila se ne smejo razširjati, preden se ne objavi bela knjiga o kriptosredstvu. Taka omejitev ne vpliva na možnost izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, da sondira trg.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, na javno in lahko dostopnem mestu na svojem spletišču jasno, natančno in pregledno razkrijejo znesek žetonov, vezanih na sredstva, v obtoku ter vrednost in sestavo rezerve sredstev iz člena 36. Take informacije se posodabljajo najmanj mesečno.

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, na javno in lahko dostopnem mestu na svojem spletišču čim prej objavijo kratek, jasen, natančen in pregleden povzetek revizijskega poročila ter celotno in neredigirano poročilo o reviziji v zvezi z rezervo sredstev iz člena 36.

3.   Brez poseganja v člen 88 izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, čim prej na jasen, natančen in pregleden način na javnem in lahko dostopnem mestu na svojem spletišču razkrijejo vsak dogodek, ki znatno vpliva ali bi lahko znatno vplival na vrednost žetonov, vezanih na sredstva, ali na rezervo sredstev iz člena 36.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, ter drugih zainteresiranih strani, vključno s potrošniškimi združenji, ki zastopajo imetnike žetonov, vezanih na sredstva, ter objavijo opise teh postopkov. Kadar žetone, vezane na sredstva, v celoti ali delno distribuirajo tretji subjekti iz člena 34(5), prvi pododstavek, točka (h), izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo postopke tudi za olajšanje obravnave takih pritožb med imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in temi tretjimi subjekti.

2.   Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, lahko pri izdajateljih svojih žetonov, vezanih na sredstva, ali, kadar je ustrezno, pri tretjih subjektih iz odstavka 1 pritožbe vložijo brezplačno.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in, kadar je ustrezno, tretji subjekti iz odstavka 1 oblikujejo in dajo imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, na voljo predlogo za vlaganje pritožb ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in vseh ukrepih, sprejetih v odziv nanje.

4.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vse pritožbe raziščejo pravočasno in pošteno ter imetnikom njihovih žetonov, vezanih na sredstva, v razumnem roku sporočijo rezultate takih preiskav.

5.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno določijo zahteve, predlogi in postopki v zvezi z obravnavo pritožb.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, izvajajo in vzdržujejo učinkovite politike in postopke za, prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med seboj in:

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov, ki izhajajo iz upravljanja in vlaganja rezerve sredstev iz člena 36.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, na jasno vidnem mestu na svojem spletišču imetnikom svojih žetonov, vezanih na sredstva, razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov iz odstavka 1 ter ukrepe, sprejete za njihovo zmanjšanje.

4.   Razkritje iz odstavka 3 je dovolj natančno, da lahko potencialni imetniki njihovih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo informirano odločitev o nakupu žetonov, vezanih na sredstva.

5.   EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi:

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni, in poročanje o njih ter primerne mehanizme notranje kontrole, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2.   Člani upravljalnih organov izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, morajo imeti, posamično in skupaj, zadosten ugled in ustrezno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih nalog. Zlasti ne smejo biti obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali zaradi katerihkoli drugih kaznivih dejanj, ki bi lahko vplivala na njihov dober ugled. Dokazati morajo tudi, da lahko za učinkovito opravljanje svojih nalog namenijo dovolj časa.

3.   Upravljalni organ izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, oceni in redno pregleduje učinkovitost ureditev politike in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje poglavij 2, 3, 5 in 6 tega naslova, ter s tem v zvezi sprejme ustrezne ukrepe za odpravo vseh pomanjkljivosti.

4.   Delničarji ali člani, neposredni ali posredni, ki imajo kvalificirane deleže v izdajateljih žetonov, vezanih na sredstva, morajo imeti zadosten ugled in zlasti ne smejo biti obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerihkoli drugih kaznivih dejanj, ki bi lahko vplivala na njihov dober ugled.

5.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo politike in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo zlasti politike in postopke o:

Kadar izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sklenejo dogovore iz prvega pododstavka, točka (h), morajo biti ti dogovori določeni v pogodbi s tretjimi subjekti. V teh pogodbenih dogovorih se določijo vloge, odgovornosti, pravice in obveznosti tako izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, kot tudi tretjih subjektov. Vsak pogodbeni dogovor, ki ima posledice v več jurisdikcijah, določa nedvoumno izbiro prava, ki se uporablja.

6.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uporabljajo ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke za zagotovitev neprekinjenega in rednega izvajanja svojih storitev in dejavnosti, razen če so začeli izvajati načrt unovčenja iz člena 47. V ta namen izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzdržujejo vse svoje sisteme in protokole za varen dostop v skladu z ustreznimi standardi Unije.

7.   Če se izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, odloči, da bo prenehal opravljati svoje storitve in dejavnosti, vključno s prenehanjem izdajanja tega žetona, vezanega na sredstva, pristojnemu organu v odobritev predloži načrt prenehanja.

8.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, opredelijo vire operativnega tveganja in jih zmanjšajo na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

9.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo politiko in načrte neprekinjenega poslovanja, ki v primeru prekinitve delovanja njihovih sistemov IKT in postopkov zagotavljajo ohranjanje bistvenih podatkov in funkcij ter vzdrževanje njihovih dejavnosti, ali, kadar to ni mogoče, pravočasno obnovitev takih podatkov in funkcij ter pravočasen ponovni zagon njihovih dejavnosti.

10.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo mehanizme notranje kontrole in učinkovite postopke za upravljanje tveganj, vključno z učinkovito ureditvijo kontrole in zaščitnih ukrepov za upravljanje sistemov IKT, kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta (37). Postopki zagotavljajo celovito oceno v zvezi z zanašanjem na tretje subjekte iz odstavka 5, prvi pododstavek, točka (h), tega člena. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno spremljajo in ocenjujejo ustreznost in učinkovitost mehanizmov notranje kontrole in postopkov za oceno tveganja ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih tozadevnih pomanjkljivosti.

11.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vzpostavljene sisteme in postopke, ki so ustrezni za varovanje razpoložljivosti, avtentičnosti in celovitosti podatkov kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554 in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Ti sistemi beležijo in varujejo ustrezne podatke in informacije, ki so bili zbrani in pripravljeni med opravljanjem dejavnosti izdajatelja.

12.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da jih redno pregledujejo neodvisni revizorji. Rezultati teh pregledov se sporočijo upravljalnemu organu zadevnega izdajatelja in so na voljo pristojnemu organu.

13.   EBA do 30. junija 2024 v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki določajo najmanjši obseg vsebine ureditev upravljanja glede:

EBA pri izdaji smernic iz prvega pododstavka upošteva določbe o zahtevah glede upravljanja iz drugih zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah, vštevši Direktivo 2014/65/EU.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vedno kapital, vsaj enak najvišjemu od naslednjih zneskov:

Za namene točke (b) prvega pododstavka povprečni znesek rezerve sredstev pomeni povprečni znesek rezervnih sredstev ob koncu vsakega koledarskega dne, izračunan za predhodnih šest mesecev.

Kadar izdajatelj ponudi več kot en žeton, vezan na sredstva, je znesek iz točke (b), prvi pododstavek, vsota povprečnega zneska rezervnih sredstev, ki krije vsak žeton, vezan na sredstva.

Znesek iz točke (c) prvega pododstavka se vsako leto pregleda in izračuna v skladu s členom 67(3).

2.   Kapital iz odstavka 1 tega člena sestavljajo postavke in instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz členov 26 do 30 Uredbe (EU) št. 575/2013 po vseh odbitkih na podlagi člena 36 navedene uredbe, brez uporabe pragovnih izvzetij iz člena 46(4) in člena 48 navedene uredbe.

3.   Pristojni organ matične države članice lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da ima kapital, ki je do 20 % višji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (b), kadar ocena katerega koli od naslednjega kaže na višjo stopnjo tveganja:

4.   Pristojni organ matične države članice lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ki ni pomemben žeton, vezan na sredstva, zahteva, da izpolnjuje katero koli zahtevo iz člena 45, kadar je to potrebno za odpravo večjih tveganj, ugotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, ali katerih koli drugih tveganj, obravnavanih v členu 45, kot so likvidnostna tveganja.

5.   Brez poseganja v odstavek 3 izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno izvajajo stresne teste, pri katerih se upoštevajo scenariji resnih, vendar verjetnih finančnih težav, na primer obrestnih šokov, in scenariji nefinančnih težav, na primer operativnih tveganj. Pristojni organ matične države članice na podlagi rezultatov takih stresnih testov od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da ima v nekaterih okoliščinah, upoštevaje pričakovana tveganja in rezultate stresnih testov, kapital, ki je od 20 % do 40 % višji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b).

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki natančneje določajo:

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, oblikujejo in stalno vzdržujejo rezervo sredstev.

Rezerva sredstev je sestavljena in se upravlja tako, da:

2.   Rezerva sredstev je v skladu z veljavnim pravom v interesu imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, pravno ločena od izdajateljeve stečajne mase in od rezerve sredstev, na katera so vezani drugi žetoni, tako da upniki izdajateljev, zlasti v primeru insolventnosti, te rezerve sredstev ne morejo uporabljati.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da je rezerva sredstev operativno ločena od njihove stečajne mase in rezerve sredstev drugih žetonov.

4.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi likvidnostne zahteve, pri čemer upošteva velikost, kompleksnost in naravo rezerve sredstev in samega žetona, vezanega na ta sredstva.

Z regulativnimi tehničnimi standardi določi zlasti:

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka EBA med drugim upošteva ustrezne pragove iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.   Izdajatelji, ki javno ponujajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, upravljajo in vzdržujejo ločene skupine rezerv sredstev za vsak žeton, vezan na sredstva. Vsaka od teh skupin rezerv sredstev se upravlja ločeno.

Kadar različni izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, javno ponujajo isti žeton, vezan na sredstva, ti izdajatelji upravljajo in vzdržujejo samo eno rezervo sredstev za ta žeton, vezan na sredstva.

6.   Upravljalni organi izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo učinkovito in preudarno upravljanje rezerve sredstev. Izdajatelji zagotovijo, da se izdaja in unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, vedno ujemata z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem rezerve sredstev.

7.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, na podlagi tržnih cen določi skupno vrednost rezerve sredstev. Njena skupna vrednost je vsaj enaka skupni vrednosti terjatev do izdajatelja, ki jih imajo imetniki žetona, vezanega na sredstva, v obtoku.

8.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vzpostavljeno jasno in podrobno politiko, ki določa mehanizem za stabilizacijo žetonov. Ta politika zlasti:

9.   Brez poseganja v člen 34(12) izdajatelji žetonov, vezani na sredstva, naročijo neodvisno revizijo rezerve sredstev, v kateri se oceni spoštovanje pravil iz tega poglavja, vsakih šest mesecev od datuma izdaje njihovega dovoljenja na podlagi člena 21 ali od datuma odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17.

10.   Izdajatelj o rezultatih revizije iz odstavka 9 se brez odlašanja in najpozneje v šestih tednih po referenčnem datumu ocene uradno obvesti pristojni organ. Izdajatelj rezultate revizije objavi v dveh tednih po datumu posredovanja pristojnemu organu. Pristojni organ lahko izdajatelju naroči, naj objavo rezultatov revizije odloži, če:

11.   Kadar koli je to mogoče, se vrednotenje iz odstavka 7 tega člena opravi z uporabo vrednotenja po tržnih cenah, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (38).

Pri vrednotenju po tržnih cenah se rezervno sredstvo vrednoti po načelu previdnosti v zvezi z nakupom in prodajo, razen če se lahko trgovanje z rezervnim sredstvom zaključi po srednji tržni vrednosti. Uporabljajo se samo tržni podatki dobre kakovosti, ki se ocenijo na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:

12.   Kadar uporaba vrednotenja po tržnih cenah iz odstavka 11 tega člena ni mogoča ali tržni podatki niso dovolj kakovostni, se rezervna sredstva konzervativno vrednotijo z uporabo notranjega modela, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) 2017/1131.

Pri uporabi modela se natančno oceni notranja vrednost rezervnega sredstva glede na vse naslednje posodobljene ključne dejavnike:

Pri vrednotenju z uporabo notranjega modela se ne uporabi metoda odplačne vrednosti, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2017/1131.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike, postopke in pogodbene dogovore o skrbništvu, s katerimi ves čas zagotavljajo da:

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki v Uniji izdajajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, vodijo politiko skrbništva za vsako skupino rezerve sredstev. Različni izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki so izdali isti žeton, vezan na sredstva, vodijo in vzdržujejo enotno politiko skrbništva.

3.   Rezervna sredstva so najpozneje v petih delovnih dneh po datumu izdaje žetona, vezanega na sredstva, v skrbništvu pri katerem od naslednjih subjektov:

4.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pri izbiri, imenovanju in pregledu ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij in investicijskih podjetij, imenovanih za skrbnike rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 3, ravnajo strokovno, skrbno in vestno. Skrbnik je pravna oseba, ki ni izdajatelj.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da imajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so imenovani za skrbnike rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 3, potrebno strokovno znanje in tržni ugled, da lahko delujejo kot skrbniki takih rezervnih sredstev, ob upoštevanju računovodskih praks, postopkov skrbništva in mehanizmov notranje kontrole teh ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Pogodbeni dogovori med izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in skrbniki zagotavljajo, da so rezervna sredstva v skrbništvu zaščitena pred terjatvami upnikov skrbnikov.

5.   Politike in postopki skrbništva iz odstavka 1 določajo merila za izbor za imenovanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij ali investicijskih podjetij kot skrbnikov rezervnih sredstev in postopek za pregled takega imenovanja.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno pregledujejo imenovanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij ali investicijskih podjetij kot skrbnikov rezervnih sredstev. Za namen tega pregleda izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ocenijo svoje izpostavljenosti do teh skrbnikov, pri čemer upoštevajo celoten obseg svojega odnosa z njimi, in stalno spremljajo finančne razmere teh skrbnikov.

6.   Skrbniki rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 4, poskrbijo, da se skrbništvo teh rezervnih sredstev izvaja na naslednji način:

Za namene točke (a) prvega pododstavka kreditne institucije zagotovijo, da so denarna sredstva v poslovnih knjigah kreditnih institucij zavedena na ločenem računu v skladu z določbami nacionalnega prava, ki prenašajo člen 16 Direktive Komisije 2006/73/ES (40). Ta račun se odpre v imenu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega žetona, ki je vezan nanje, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da denarna sredstva v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (b) prvega pododstavka kreditne institucije in investicijska podjetja zagotovijo, da so vsi finančni instrumenti, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v poslovnih knjigah kreditnih institucij in investicijskih podjetij, zavedeni v poslovnih knjigah kreditnih institucij in investicijskih podjetij na ločenih računih v skladu z določbami nacionalnega prava, ki prenašajo člen 16 Direktive 2006/73/ES. Račun finančnih instrumentov se odpre v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega nanje vezanega žetona, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da finančni instrumenti v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (c) prvega pododstavka ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odprejo register pozicij v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega nanje vezanega žetona, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da kriptosredstva v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (d) prvega pododstavka ocena, ali imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, v lasti rezervna sredstva, temelji na informacijah ali dokumentih, ki jih predložijo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in na zunanjih dokazih, kadar so ti na voljo.

7.   Imenovanje ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije ali investicijskega podjetja kot skrbnika rezervnih sredstev iz odstavka 4 tega člena se dokaže s pogodbenim dogovorom iz člena 34(5), drugi pododstavek. Ti pogodbeni dogovori med drugim urejajo pretok informacij, ki so potrebne, da lahko izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja opravljajo svoje skrbniške funkcije.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 4, ravnajo pošteno, pravično, strokovno, neodvisno ter v interesu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in imetnikov takih žetonov.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 4, ne izvajajo dejavnosti v zvezi z izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med temi izdajatelji, imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in njimi samimi, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

10.   V primeru izgube finančnega instrumenta ali kriptosredstva v skrbništvu na podlagi odstavka 6 ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki izgubi ta finančni instrument ali kriptosredstvo, izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, brez nepotrebnega odlašanja vrne finančni instrument ali kriptosredstvo enake vrste ali enake vrednosti ali izplača odškodnino zanj. Zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditna institucija ali investicijsko podjetje ni dolžno izplačati odškodnine ali povrniti sredstev, kadar lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni moglo nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki vlagajo del rezerve sredstev, ta sredstva vlagajo samo v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem ter tveganjem koncentracije. Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

2.   Za namene odstavka 1 se enote premoženja v kolektivnem naložbenem podjemu za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) štejejo za sredstva z minimalnim tržnim tveganjem, kreditnim tveganjem in minimalnim tveganjem koncentracije, kadar ta KNPVP vlaga izključno v sredstva, kot jih podrobneje določi EBA v skladu z odstavkom 5, in kadar izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, zagotavlja, da je rezerva sredstev vložena tako, da je tveganje koncentracije čim manjše.

3.   Finančni instrumenti, v katere se vlaga rezerva sredstev, se hranijo v skrbništvu v skladu s členom 37.

4.   Vse dobičke ali izgube, vključno z nihanji vrednosti finančnih instrumentov iz odstavka 1, in vsa tveganja nasprotne stranke ali operativna tveganja, ki izhajajo iz vlaganj rezerve sredstev, nosi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva.

5.   EBA v sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, za katere finančne instrumente se lahko šteje, da so visoko likvidni in imajo minimalno tržno in kreditno tveganje ter tveganje koncentracije iz odstavka 1. EBA pri določitvi teh finančnih instrumentov upošteva:

Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka EBA predvidi primerne omejitve za določitev zahtev glede koncentracije. Te omejitve med drugim upoštevajo ustrezne pragove, določene v členu 52 Direktive 2009/65/ES.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, imajo v razmerju do izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, vedno pravico do unovčenja, kadar pa izdajatelji ne morejo izpolniti svojih obveznosti iz poglavja 6 tega naslova, imajo pravico do rezervnih sredstev. Izdajatelji vzpostavijo, ohranjajo in izvajajo jasne in podrobne politike in postopke v zvezi s tako trajno pravico do unovčenja.

2.   Na zahtevo imetnika žetona, vezanega na sredstva, njihov izdajatelj tak žeton unovči bodisi tako, da izplača znesek, ki je enak tržni vrednosti sredstev, na katera je vezan žeton v lasti imetnika, v obliki denarnih sredstev, ki niso elektronski denar, bodisi tako, da izroči sredstva, na katera se nanaša žeton. Izdajatelji vzpostavijo politiko o taki trajni pravici do unovčenja, v kateri določijo:

Kadar izdajatelji pri prodaji žetona, vezanega na sredstva, sprejmejo plačilo v obliki denarnih sredstev, ki niso elektronski denar, denominirano v uradni valuti, vedno zagotovijo možnost, da se lahko žeton unovči v denarnih sredstvih, ki niso elektronski denar, denominiranih v isti uradni valuti.

3.   Brez poseganja v člen 46 se za unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, ne zaračuna provizija.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ne izplačujejo obresti v zvezi s temi žetoni.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ne izplačujejo obresti kadar te storitve opravljajo v zvezi z žetoni, vezanimi na sredstva.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se vsi prejemki in vse druge koristi, povezane z dolžino časa, v katerem ima imetnik žetonov, vezanih na sredstva, take žetone, vezane na sredstva, v lasti, obravnavajo kot obresti. To vključuje neto plačilo ali popuste, ki imajo enak učinek kot obresti, ki jih imetnik žetonov, vezanih na sredstva, prejme neposredno od izdajatelja ali od tretjih oseb, in so neposredno povezani z žetoni, vezanimi na sredstva, ali s plačilom ali oblikovanjem cen drugih produktov.

1.   Vse fizične ali pravne osebe ali take osebe, ki delujejo usklajeno, ki nameravajo neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj) oziroma neposredno ali posredno povečati tak kvalificirani delež in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, postal njihovo odvisno podjetje, o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega izdajatelja ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4).

2.   Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, pred odsvojitvijo tega deleža pisno uradno obvesti pristojni organ o svoji odločitvi in pri tem navede velikost takega deleža. Ta oseba uradno obvesti pristojni organ tudi, kadar se je odločila, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, prenehal biti odvisno podjetje navedene osebe.

3.   Pristojni organ prejem uradnega obvestila na podlagi odstavka 1 potrdi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Pristojni organ predlagano pridobitev iz odstavka 1 tega člena in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4), oceni v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3 tega člena. Ko pristojni organ potrdi prejem uradnega obvestila, predlaganega pridobitelja obvesti o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.

5.   Pri izvajanju ocene iz odstavka 4 lahko pristojni organ od predlaganega pridobitelja zahteva vse dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Tako zahtevo predložijo pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organ začasno prekine ocenjevalno obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejme dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Morebitne dodatne zahteve pristojnega organa po dodatnih informacijah ali pojasnilih prejetih informacij ne povzročijo dodatne začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organ lahko začasno prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj zunaj Unije ali je reguliran na podlagi prava tretje države.

6.   Pristojni organ, ki se po opravljeni oceni iz odstavka 4 odloči, da bo nasprotoval nameravani predlagani pridobitvi iz odstavka 1, predlaganega pridobitelja o tem uradno obvestijo v dveh delovnih dneh, v vsakem primeru pa pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek. V tem uradnem obvestilu se navedejo razlogi za tako odločitev.

7.   Kadar pristojni organ ne nasprotuje predlagani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

8.   Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev predlagane pridobitve iz odstavka 1 in ga, po potrebi, podaljša.

1.   Pristojni organ pri ocenjevanju iz člena 41(4) oceni primernost predlaganega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve iz člena 41(1) na podlagi vseh naslednjih meril:

2.   Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi samo, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 tega člena ali kadar so informacije, predložene v skladu s členom 41(4), nepopolne ali napačne.

3.   Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega kvalificiranega deleža, ki ga je treba pridobiti na podlagi te uredbe, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi natančno vsebino informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene iz člena 41(4), prvi pododstavek. Zahtevane informacije so relevantne za skrbno oceno, sorazmerne in prilagojene naravi predlaganega pridobitelja in predlagani pridobitvi iz člena 41(1).

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Merila za razvrstitev žetonov, vezanih na sredstva, kot pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, kot so podrobneje določena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 11, so naslednja:

2.   EBA žetone, vezane na sredstva, razvrsti kot pomembne žetone, vezane na sredstva, kadar so izpolnjena najmanj tri merila iz odstavka 1 tega člena:

3.   Kadar več izdajateljev izda isti žeton, vezan na sredstva, se izpolnjevanje meril iz odstavka 1 oceni po združitvi podatkov teh izdajateljev.

4.   Pristojni organi izdajateljeve matične države članice EBA in ECB vsaj dvakrat letno predložijo informacije, ki so pomembne za oceno izpolnjevanja meril iz odstavka 1 tega člena, po potrebi vključno z informacijami, ki jih prejmejo na podlagi člena 22.

Kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je žeton vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi informacije iz prvega pododstavka posredujejo tudi centralni banki te države članice.

5.   Kadar EBA ugotovi, da žeton, vezan na sredstva, izpolnjuje merila, določena v odstavku 1 v skladu z odstavkom 2, v zvezi s tem pripravi osnutek odločitve o razvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, kot pomembnega žetona, vezanega na sredstva, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelja tega žetona, vezanega na sredstva, pristojni organ izdajateljeve matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 4, drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih žetonov, vezanih na sredstva, njihovi pristojni organi, ECB in po potrebi centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o osnutku odločitve EBA, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe, preden EBA sprejme končno odločitev. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

6.   EBA končno odločitev o tem, ali se žeton, vezan na sredstva, razvrsti kot pomembni žeton, vezan na sredstva, sprejme v 60 delovnih dneh po datumu uradnega obvestila iz odstavka 5 ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega žetona, vezanega na sredstva, in njegov pristojni organ.

7.   Kadar je bil žeton, vezan na sredstva, na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 6, razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega žetona, vezanega na sredstva, v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa države članice izdajatelja prenesejo na EBA.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

8.   EBA na podlagi razpoložljivih informacij, tudi iz poročil iz odstavka 4 ali informacij, prejetih na podlagi člena 22, vsako leto ponovno oceni razvrstitev pomembnih žetonov.

Kadar EBA ugotovi, da določeni žetoni, vezani na sredstva, več ne izpolnjujejo meril iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 2, pripravi osnutek odločitve, da se žetoni, vezani na sredstva, ne razvrsti več kot pomembni, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh žetonov, vezanih na sredstva, in pristojni organ njihove matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 4, drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih žetonov, vezanih na sredstva, njihovi pristojni organi, ECB in centralna banka iz odstavka 4 imajo na voljo 20 delovnih dni od dneva uradnega obvestila o tem osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

9.   EBA končno odločitev o tem, ali naj žeton, vezan na sredstva, ne razvrsti več kot pomembni, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 8 ter o njej takoj uradno obvesti izdajatelja takih žetonov, vezanih na sredstva, in njegov pristojni organ.

10.   Kadar žeton, vezan na sredstva, na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 9, ni več razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega žetona, vezanega na sredstva, v 20 delovnih dneh od uradnega obvestila o tej odločitvi prenesejo z EBA na pristojni organ matične države članice izdajatelja.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 139, za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo meril, določenih v odstavku 1, na podlagi katerih se žeton, vezan na sredstva, razvrsti kot pomembni, in da določi:

1.   Izdajatelji vložniki žetonov, vezanih na sredstva, lahko v svoji vlogi za dovoljenje na podlagi člena 18 ali v svojem uradnem obvestilu na podlagi člena 17 navedejo, da želijo, da se njihovi žetoni, vezani na sredstva, razvrstijo kot pomembni žetoni, vezani na sredstva. V tem primeru pristojni organ o taki zahtevi izdajatelja vložnika takoj uradno obvesti EBA, ECB in v primerih iz člena 43(4) centralno banko zadevne države članice.

Da bi bil žeton, vezan na sredstva, razvrščen kot pomembni na podlagi tega člena, izdajatelj vložnik žetona, vezanega na sredstva, s podrobnim poslovnim načrtom iz člena 17(1), točka (b)(i), in člena 18(2), točka (d), dokaže, da bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 43(1).

2.   EBA v 20 delovnih dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena na podlagi poslovnega načrta pripravi osnutek odločitve, ki vsebuje njegovo stališče o tem, ali žeton, vezan na sredstva, izpolnjuje ali bo verjetno izpolnjeval najmanj tri merila iz člena 43(1), in o tem osnutku odločitve uradno obvesti pristojni organ matične države članice izdajatelja vložnika, ECB in v primerih iz člena 43(4), drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Pristojni organi izdajateljev takih žetonov, vezanih na sredstva, ECB in po potrebi centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma obvestila o tem osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

3.   EBA v 60 delovnih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 1 sprejme svojo končno odločitev o tem, ali žeton, vezan na sredstva, razvrsti kot pomembni žeton, vezan na sredstva, ter o tem takoj uradno obvesti izdajatelja vložnika takega žetona, vezanega na sredstva, in njegov pristojni organ.

4.   Kadar so bili žetoni, vezani na sredstva, na podlagi odločitve, ki jo je sprejela EBA v skladu z odstavkom 3 tega člena, razvrščeni kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji teh žetonov, vezanih na sredstva, prenesejo s pristojnega organa na EBA na datum odločitve, s katero pristojni organ izda dovoljenje iz člena 21(1), ali na datum odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17.

1.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo, izvajajo in vzdržujejo politiko prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganj takih izdajateljev in ki ne spodbuja zniževanja standardov v zvezi s tveganjem.

2.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da lahko take žetone v skrbništvu hranijo različni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ne spadajo v isto skupino, kot je opredeljena v členu 2, točka 11, Direktive 2013/34/EU, na pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi.

3.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ocenjujejo in spremljajo likvidnostne potrebe za izpolnitev zahtev za unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, s strani njihovih imetnikov. V ta namen izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politiko in postopke za upravljanje likvidnosti. Ta politika in postopki zagotavljajo, da imajo rezervna sredstva odporen profil likvidnosti, ki izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, omogoča, da še naprej normalno poslujejo, tudi v primeru scenarijev likvidnostnega stresa.

4.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, redno izvajajo likvidnostne stresne teste. EBA se lahko glede na rezultate takih testov odloči, da okrepi likvidnostne zahteve iz odstavka 7, prvi pododstavek, točka (b), tega člena in člena 36(6).

Kadar izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ponujajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, so v omenjenih stresnih testih izčrpno in celostno zajete vse te dejavnosti.

5.   Odstotek iz člena 35(1), prvi pododstavek, točka (b), se za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, določi na 3 % povprečnega zneska rezervnih sredstev.

6.   Kadar več izdajateljev ponuja isti pomembni žeton, vezan na sredstva, se odstavki 1 do 5 uporabljajo za vsakega izdajatelja.

Kadar izdajatelj v Uniji ponuja dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, in je najmanj eden od teh žetonov, vezanih na sredstva, razvrščen kot pomembni, se za tega izdajatelja uporabljajo odstavki 1 do 5.

7.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

V primeru kreditnih institucij EBA pri umerjanju tehničnih standardov upošteva vse morebitne medsebojne vplive med regulativnimi zahtevami, določenimi s to uredbo, in regulativnimi zahtevami, določenimi v drugih zakonodajnih aktih Unije.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za določanje skupnih referenčnih parametrov za scenarije stresnih testov, ki jih je treba vključiti v stresne teste iz odstavka 4 tega člena. Te smernice redno posodablja ob upoštevanju najnovejših razmer na trgu.

1.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, pripravi in vzdržuje načrt sanacije, v katerem določi ukrepe, ki jih izdajatelj mora sprejeti, da v primerih, ko ne bi več izpolnjeval zahtev, ki veljajo za rezervo sredstev, te zahteve ponovno izpolnjuje.

Načrt sanacije vključuje tudi ohranitev izdajateljevih storitev, povezanih z izdanim žetonom, vezanim na sredstva, pravočasno ponovno vzpostavitev poslovanja in izpolnjevanje izdajateljevih obveznosti v primeru dogodkov, ki pomenijo znatno tveganje za motenje poslovanja.

Načrt sanacije vključuje ustrezne pogoje in postopke za pravočasno izvajanje sanacijskih ukrepov ter širok razpon sanacijskih možnosti, vključno z naslednjimi:

2.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, o načrtu sanacije uradno obvesti pristojni organ v šestih mesecih od datuma izdaje dovoljenja na podlagi člena 21 ali v šestih mesecih od datuma odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17. Pristojni organ zahteva spremembe načrta sanacije, kadar je to potrebno za zagotovitev njegovega pravilnega izvajanja, in o svoji odločitvi, s katero zahteva te spremembe, uradno obvesti izdajatelja v 40 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tem načrtu. Izdajatelj zahteve iz te odločitve izpolni v 40 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi. Izdajatelj načrt sanacije redno pregleduje in posodablja.

Kadar je ustrezno, izdajatelj o načrtu sanacije poleg pristojnega organa uradno obvesti tudi organ za reševanje in organ za bonitetni nadzor.

3.   Kadar izdajatelj ne izpolnjuje zahtev, ki veljajo za rezervo sredstev, iz poglavja 3 tega naslova, ali če je zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja verjetno, da teh zahtev v bližnji prihodnosti ne bo več izpolnjeval, je pristojni organ, zato da bi zagotovil skladnost z veljavnimi zahtevami, pooblaščen, da od izdajatelja zahteva, da izvede eno ali več ureditev ali ukrepov iz načrta sanacije ali da tak načrt sanacije posodobi, če so okoliščine drugačne od predpostavk iz prvotnega načrta sanacije, in v določenem obdobju izvede eno ali več ureditev ali ukrepov, določenih v posodobljenem načrtu.

4.   Pristojni organ je v okoliščinah iz odstavka 3 pooblaščen, da začasno prekine unovčevanje žetonov, vezanih na sredstva, če je z vidika interesov imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, in finančne stabilnosti začasna prekinitev upravičena.

5.   Kadar je ustrezno, pristojni organ uradno obvesti organ izdajatelja za reševanje in organ izdajatelja za bonitetni nadzor o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi odstavkov 3 in 4.

6.   EBA po posvetovanju z ESMA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za določitev oblike načrta sanacije in informacij, ki jih mora načrt sanacije zagotoviti.

1.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, pripravi in vzdržuje operativni načrt za podporo urejenemu unovčenju vsakega žetona, vezanega na sredstva, ki ga mora izvesti v primeru odločitve pristojnega organa, da izdajatelj ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti, tudi v primeru insolventnosti ali, kadar je ustrezno, reševanja ali pa v primeru odvzema dovoljenja izdajatelju, brez poseganja v začetek ukrepa za preprečevanje krize ali ukrepa kriznega upravljanja, kot sta opredeljena v členu 2(1), točka 101 oziroma 102, Direktive 2014/59/EU, ali ukrepa za reševanje, kot je opredeljen v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta (44).

2.   Načrt unovčenja izkazuje sposobnost izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, da izvede unovčenje neporavnanega izdanega žetona, vezanega na sredstva, ne da bi povzročil neupravičeno gospodarsko škodo njegovim imetnikom ali stabilnosti trgov rezervnih sredstev.

Načrt unovčenja vključuje pogodbene dogovore, postopke in sisteme, vključno z imenovanjem začasnega upravitelja v skladu z veljavnim pravom, da bi se zagotovila pravična obravnava vseh imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, in da bi se tem imetnikom pravočasno izplačal iztržek od prodaje preostalih rezervnih sredstev.

Z načrtom unovčenja se zagotovi, da izdajatelj ali tretji subjekti neprekinjeno opravljajo vse kritične dejavnosti, ki so potrebne za urejeno unovčenje in jih izvajajo izdajatelji ali kateri koli tretji subjekt.

3.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, o načrtu unovčenja uradno obvesti pristojni organ v šestih mesecih od datuma izdaje dovoljenja na podlagi člena 21 ali v šestih mesecih od datuma odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17. Pristojni organ zahteva spremembe načrta unovčenja, kadar je to potrebno za zagotovitev njegovega pravilnega izvajanja, in o svoji odločitvi, s katero zahteva te spremembe, uradno obvesti izdajatelja v 40 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tem načrtu. Izdajatelj zahteve iz te odločitve izpolni v 40 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o njej. Izdajatelj načrt unovčenja redno pregleduje in posodablja.

4.   Kadar je ustrezno, pristojni organ o načrtu unovčenja uradno obvesti organ izdajatelja za reševanje in organ izdajatelja za bonitetni nadzor.

Organ za reševanje lahko načrt unovčenja preuči z namenom, da bi v načrtu unovčenja prepoznal vse ukrepe, ki bi lahko škodljivo vplivali na rešljivost izdajatelja, in lahko v zvezi s tem oblikuje priporočila pristojnemu organu.

5.   EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, s katerimi določi:

1.   Oseba, v Uniji ne sme dati javne ponudbe e-denarnega žetona ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, razen če je ta oseba izdajatelj takega e-denarnega žetona ter:

Ne glede na prvi pododstavek lahko s pisnim soglasjem izdajatelja javno ponujajo e-denarni žeton ali zaprosijo za njegovo uvrstitev v trgovanje tudi druge osebe. Te osebe izpolnjujejo zahteve iz členov 50 in 53.

2.   E-denarni žetoni se štejejo za elektronski denar.

Za e-denarni žeton, ki je vezan na uradno valuto države članice, se šteje, da je javno ponujen v Uniji.

3.   Za e-denarne žetone se uporabljata naslova II in III Direktive 2009/110/ES, razen kadar je v tem naslovu določeno drugače.

4.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za izdajatelje e-denarnih žetonov, ki so izvzeti v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/110/ES.

5.   Ta naslov, razen odstavka 7 tega člena in člena 51, se ne uporablja za e-denarne žetone na podlagi člena 1(4) in (5) Direktive 2009/110/ES.

6.   Izdajatelji e-denarnih žetonov vsaj 40 delovnih dni pred datumom, na katerega nameravajo javno ponuditi te e-denarne žetone ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, o tej nameri uradno obvestijo svoj pristojni organ.

7.   V primeru iz odstavka 4 ali 5 izdajatelji e-denarnih žetonov pripravijo belo knjigo o kriptosredstvu in o njej uradno obvestijo pristojni organ v skladu s členom 51.

1.   Z odstopanjem od člena 11 Direktive 2009/110/ES se za izdajatelje e-denarnih žetonov v zvezi z izdajanjem in unovčljivostjo e-denarnih žetonov uporabljajo samo zahteve, določene v tem členu.

2.   Imetniki e-denarnih žetonov imajo terjatev do izdajateljev teh e-denarnih žetonov.

3.   Izdajatelji e-denarnih žetonov izdajajo e-denarne žetone po nominalni vrednosti in po prejemu denarnih sredstev.

4.   Izdajatelj e-denarnega žetona na zahtevo imetnika e-denarnega žetona v vsakem trenutku in v nominalni vrednosti z denarnimi sredstvi, ki niso elektronski denar, unovči denarno vrednost e-denarnega žetona tega imetnika.

5.   Izdajatelji e-denarnih žetonov v beli knjigi o kriptosredstvu iz člena 51(1), prvi pododstavek, točka (d), jasno navedejo pogoje za unovčenje.

6.   Brez poseganja v člen 46 se za unovčenje e-denarnih žetonov ne zaračuna provizije.

1.   Ne glede na člen 12 Direktive 2009/110/ES izdajatelji e-denarnih žetonov v zvezi z e-denarnimi žetoni ne podeljujejo obresti.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ne podeljujejo obresti, kadar opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, povezane z e-denarnimi žetoni.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se vsi prejemki ali druge koristi, ki so povezani s tem, kako dolgo ima imetnik e-denarnega žetona tega v lasti, obravnavajo kot obresti. To vključuje neto plačilo ali popuste, ki imajo enak učinek kot obresti, ki jih imetnik e-denarnega žetona prejme neposredno od izdajatelja ali od tretjih oseb, in so neposredno povezane z e-denarnim žetonom ali s plačilom oziroma z oblikovanjem cen drugih produktov.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za e-denarni žeton vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi III:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, a javno ponuja e-denarni žeton ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 48(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj prav ta oseba ponuja ta e-denarni žeton oziroma je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno opozorilo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja e-denarnega žetona. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, v njej predstavljene informacije poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so na kratko in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi e-denarnega žetona ali njegovi nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnih kriptosredstev, da se potencialnim imetnikom kriptosredstev pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki e-denarnega žetona tega pravico kadar koli in po nominalni vrednosti unovčiti, navedejo pa se tudi pogoji za unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo vsebine.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se e-denarni žeton ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   Izdajatelji e-denarnih žetonov o svoji beli knjigi o kriptosredstvu vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave uradno obvestijo zadevni pristojni organ.

Pristojni organi ne smejo zahtevati predhodne odobritve bele knjige o kriptosredstvu pred njeno objavo.

12.   Vsi pomembni novi dejavniki, katere koli večje napake ali večje netočnosti, ki lahko vplivajo na oceno e-denarnega žetona, se opišejo v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu, ki jo pripravijo izdajatelji, o tem uradno obvestijo ustrezne pristojne organe in objavijo na spletiščih izdajateljev.

13.   Preden izdajatelj e-denarnega žetona e-denarni žeton javno ponudi v Uniji ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje, na svojem spletišču objavi belo knjigo o kriptosredstvu.

14.   Izdajatelj e-denarnega žetona skupaj z uradnim obvestilom o beli knjigi o kriptosredstvu na podlagi odstavka 11 tega člena pristojnemu organu pošlje informacije iz člena 109(4). Pristojni organ sporoči ESMA informacije, določene v členu 109(4), v petih delovnih dneh po tem, ko te informacije prejme od izdajatelja.

Pristojni organ obvesti ESMA tudi o vsaki spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in vsakem odvzemu dovoljenja izdajatelju e-denarnega žetona.

ESMA da take informacije na voljo v registru na podlagi člena 109(4) do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje, v primeru spremenjene bele knjige o kriptosredstvu ali odvzemu dovoljenja pa brez nepotrebnega odlašanja.

15.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, točka (g), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Kadar izdajatelj e-denarnega žetona krši člen 51 s tem, ko je v svoji beli knjigi o kriptosredstvu ali v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu navedel nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, za vsako škodo, ki jo je zaradi te kršitve utrpel imetnik takega e-denarnega žetona, odgovarjajo izdajatelj tega e-denarnega žetona in člani njegovega upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa.

2.   Vsaka pogodbena izključitev ali omejitev civilne odgovornosti iz odstavka 1 nima pravnega učinka.

3.   Imetnik e-denarnega žetona je odgovoren za predložitev dokazov, da je izdajatelj tega e-denarnega žetona s tem, ko je v svoji beli knjigi o kriptosredstvu ali v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu navedel nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, kršil člen 51 in da je zanašanje na te informacije vplivalo na odločitev imetnika, da ta e-denarni žeton kupi, proda ali zamenja.

4.   Izdajatelj in člani njegovih upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov niso odgovorni za škodo, ki nastane zaradi zanašanja na informacije iz povzetka na podlagi člena 51(6), vključno z njihovim prevodom, razen če:

5.   Ta člen ne posega v katerekoli druge civilne odgovornosti na podlagi nacionalnega prava.

1.   Tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo e-denarnega žetona oziroma na uvrstitev takega e-denarnega žetona v trgovanje, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

2.   Tržna sporočila vsebujejo jasno in nedvoumno izjavo, da imajo imetniki e-denarnega žetona pravico, da ga kadar koli in po nominalni vrednosti unovčijo pri izdajatelju.

3.   Tržna sporočila in vse njihove spremembe se objavijo na izdajateljevem spletišču.

4.   Pristojni organi ne smejo zahtevati predhodne odobritve tržnih sporočil pred njihovo objavo.

5.   O tržnih sporočilih je treba na zahtevo uradno obvestiti ustrezne pristojne organe.

6.   Tržna sporočila se ne smejo razširjati, preden objavo bele knjige o kriptosredstvu. Taka omejitev pa izdajatelju e-denarnega žetona ne onemogoča, da sondira trg.

1.   EBA e-denarne žetone razvrsti kot pomembne e-denarne žetone, kadar izpolnjena vsaj tri merila iz člena 43(1):

2.   Kadar več izdajateljev izda isti e-denarni žeton, se izpolnjevanje meril iz člena 43(1) oceni po združitvi podatkov teh izdajateljev.

3.   Pristojni organi izdajateljeve matične države članice EBA in ECB vsaj dvakrat letno poročajo o informacijah, pomembnih za ocenjevanje izpolnjevanja meril iz člena 43(1), vključno o, če je ustrezno, informacijah, prejetih na podlagi člena 22.

Kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je e-denarni žeton vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi informacije iz prvega pododstavka posredujejo tudi centralni banki zadevne države članice.

4.   Kadar EBA ugotovi, da e-denarni žeton izpolnjuje merila iz člena 43(1) v skladu z odstavkom 1 tega člena, pripravi osnutek odločitve o razvrstitvi e-denarnega žetona kot pomembnega e-denarnega žetona in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelja e-denarnega žetona, pristojni organ izdajateljeve matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 3, drugi pododstavek, tega člena centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih e-denarnih žetonov, njihovi pristojni organi, ECB in po potrebi centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva, preden sprejme končno odločitev.

5.   EBA končno odločitev o tem, ali se e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 4 ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

6.   Kadar je bil e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 5, razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega e-denarnega žetona v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa matične države izdajatelja prenesejo na EBA v skladu s členom 117(4).

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

7.   Kadar je vsaj 80 % števila imetnikov in obsega poslov s pomembnimi e-denarnimi žetoni skoncentriranih v matični državi članici, se z odstopanjem od odstavka 6 nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, denominiranih v uradni valuti države članice, ki ni euro, ne prenesejo na EBA.

Pristojni organ izdajateljeve matične države članice vsako leto predloži EBA informacije o vseh primerih, ko je bilo uporabljeno odstopanje iz prvega pododstavka.

Za namene prvega pododstavka se šteje, da je posel izveden v matični državi članici, če ima plačnik ali prejemnik plačila sedež v tej državi članici.

8.   EBA vsako leto ponovno oceni razvrstitev pomembnih e-denarnih žetonov na podlagi razpoložljivih informacij, tudi iz poročil iz odstavka 3 tega člena ali informacij, prejetih na podlagi člena 22.

Kadar EBA ugotovi, da določeni e-denarni žetoni ne izpolnjujejo več meril iz člena 43(1), v skladu z odstavkom 1 tega člena pripravi osnutek odločitve, da e-denarni žeton ni več uvrščen kot pomembni, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh e-denarnih žetonov, pristojne organe njihovih matičnih držav članic, ECB in v primerih iz odstavka 3, drugi pododstavek, tega člena centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih e-denarnih žetonov, njihovi pristojni organi, ECB in centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o tem osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

9.   EBA končno odločitev o tem, ali e-denarni žeton ni več razvrščen kot pomembni, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 8, ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja tega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

10.   Kadar e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 9, ni več razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega e-denarnega žetona v 20 delovnih dneh od uradnega obvestila o tej odločitvi prenesejo z EBA na pristojni organ matične države članice izdajatelja.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da se zagotovi nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

1.   Izdajatelj e-denarnega žetona, ki ima dovoljenje kot kreditna institucija ali institucija za izdajo elektronskega denarja ali ki je zaprosil za tako dovoljenje, lahko navede, da želi, da se njegov e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton. V tem primeru pristojni organ o tej zahtevi izdajatelja takoj uradno obvesti EBA, ECB in, v primerih iz člena 56(3), drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Da bi bili e-denarni žeton razvrščen kot pomemben na podlagi tega člena, izdajatelj e-denarnega žetona s podrobnim poslovnim načrtom dokaže, da bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 43(1).

2.   EBA v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena na podlagi poslovnega načrta izdajatelja pripravi osnutek odločitve, ki vsebuje njegovo stališče o tem, ali e-denarni žeton izpolnjuje ali bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 43(1), in o osnutku odločitve uradno obvesti pristojni organ matične države članice izdajatelja, ECB ter v primerih iz člena 56(3), drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Pristojni organi izdajateljev takih e-denarnih žetonov, ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni o datuma obvestila o osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

3.   EBA končno odločitev o tem, ali se e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

4.   Kadar je bil e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 3 tega člena, razvrščen kot pomembni, se v skladu s členom 117(4) nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji teh e-denarnih žetonov v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa prenesejo na EBA.

EBA in pristojni organi sodelujejo, da zagotovijo nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

5.   Kadar je ali naj bi bilo vsaj 80 % števila imetnikov in obsega poslov s pomembnimi e-denarnimi žetoni skoncentriranih v matični državi članici, se z odstopanjem od odstavka 4 nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, denominiranih v uradni valuti države članice, ki ni euro, ne prenesejo na EBA.

Pristojni organ matične države članice izdajatelja vsako leto predloži EBA informacije o uporabi odstopanja iz prvega pododstavka.

Za namene prvega pododstavka se šteje, da je posel izveden v matični državi članici, kadar ima plačnik ali prejemnik plačila sedež v tej državi članici.

1.   Za institucije za izdajo elektronskega denarja, ki izdajajo pomembne e-denarne žetone, veljajo:

Z odstopanjem od člena 36(9) je neodvisna revizija v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov pooblaščena vsakih šest mesecev od datuma odločitve, da se e-denarni žetoni razvrstijo kot pomembni na podlagi člena 56 ali 57, kot je ustrezno.

2.   Pristojni organi matičnih držav članic lahko zahtevajo, da institucije za izdajo elektronskega denarja, ki izdajajo e-denarne žetone, ki niso pomembni, izpolnjujejo katero koli zahtevo iz odstavka 1, kadar je to potrebno za obravnavo tveganj, ki naj bi bila z navedenimi določbami odpravljena, kot so likvidnostna ali operativna tveganja ali tveganja, povezana z neizpolnjevanjem zahtev glede upravljanja rezerve sredstev.

3.   Za e-denarne žetone, denominirane v valuti, ki ni uradna valuta države članice, se uporabljajo členi 22 in 23 ter 24(3).

1.   Oseba v Uniji ne opravlja storitev v zvezi s kriptosredstvi, razen če je:

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 63, morajo imeti statutarni sedež v državi članici, v kateri opravljajo vsaj del svojih storitev v zvezi s kriptosredstvi. Sedež njihove dejanske uprave mora biti v Uniji in vsaj eden od direktorjev mora imeti stalno prebivališče v Uniji.

3.   Za namene odstavka 1, točka (a), drugi subjekti, ki niso pravne osebe, storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljajo samo, če njihova pravna oblika zagotavlja enakovredno raven zaščite interesov tretjih oseb, kot jo zagotavljajo pravne osebe, in če so predmet enakovrednega bonitetnega nadzora, kot je ustrezen za njihovo pravno obliko.

4.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ima dovoljenje v skladu s členom 63, mora ves čas izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja.

5.   Oseba, ki ni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne sme uporabljati imena ali imena podjetja ali izdajati tržnih sporočil ali izvajati katerih koli drugih postopkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali ki bi v zvezi s tem verjetno povzročil zmedo.

6.   Pristojni organi, ki izdajajo dovoljenja v skladu s členom 63, zagotovijo, da so v takih dovoljenjih navedene storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki jih je ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi dovoljeno opravljati.

7.   Ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi je storitve v zvezi s kriptosredstvi dovoljeno opravljati po vsej Uniji, in sicer na podlagi pravice do ustanavljanja, vključno prek podružnice, ali na podlagi svobode opravljanja storitev. Od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki te storitve opravljajo čezmejno, se ne zahteva fizična prisotnost na ozemlju države članice gostiteljice.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki želijo v svoje dovoljenje iz člena 63 dodati storitve v zvezi s kriptosredstvi, pristojne organe, ki so izdali njihovo prvotno dovoljenje, zaprosijo za razširitev dovoljenja, tako da dopolnijo in posodobijo informacije iz člena 62. Prošnja za razširitev se obravnava v skladu s členom 63.

1.   Kreditna institucija lahko opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, če pristojnemu organu svoje matične države članice vsaj 40 delovnih dni, pred prvim opravljanjem teh storitev, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7.

2.   Centralna depotna družba, ki ima dovoljenje na podlagi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (45), zagotavlja skrbništvo in upravlja kriptosredstva v imenu strank samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem te storitve, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zagotavljanje skrbništva in upravljanje kriptosredstev v imenu strank štejeta za enakovredna zagotavljanju, vzdrževanju ali upravljanju računov vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave iz oddelka B, točka 3, Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014.

3.   Investicijsko podjetje lahko v Uniji opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne investicijskim storitvam in dejavnostim, za katere ima izrecno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

4.   Institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdaja, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

5.   Družba za upravljanje KNPVP ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov lahko storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne storitvam upravljanja naložbenega premoženja in pomožnim storitvam, za katere ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/65/ES oziroma Direktive 2011/61/EU, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

6.   Upravljavec trga, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, lahko upravlja platformo za trgovanje s kriptosredstvi, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

7.   Za namene odstavkov 1 do 6 se v uradnem obvestilu posredujejo naslednje informacije:

8.   Pristojni organ, ki prejme uradno obvestilo iz odstavkov 1 do 6, v 20 delovnih dneh po tem, ko ga prejmejo, ocenijo, ali so bile predložene vse zahtevane informacije. Kadar pristojni organ ugotovi, da uradno obvestilo ni popolno, o tem takoj obvesti subjekt, ki je uradno obvestilo poslal, in določi rok, do katerega mora ta subjekt manjkajoče informacije predložiti.

Rok za predložitev vseh manjkajočih informacij ne sme biti daljši od 20 delovnih dni od datuma zahteve. Do izteka tega roka se vsa obdobja iz odstavkov 1 do 6 začasno prekinejo. Pristojni organ lahko po lastni presoji postavi katere koli dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, a se obdobja iz odstavkov 1 do 6 zaradi tega začasno ne prekinejo.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi teh storitev ne sme začeti opravljati, dokler je uradno obvestilo nepopolno.

9.   Subjektom iz odstavkov 1 do 6 ni treba predložiti nobenih informacij iz odstavka 7, ki so jih prej že predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Pri predložitvi informacij iz odstavka 7 subjekti iz odstavkov 1 do 6 izrecno navedejo, da so vse predhodno predložene informacije še vedno ažurne.

10.   Kadar subjekti iz odstavkov 1 do 6 tega člena opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, zanje ne veljajo členi 62, 63, 64, 67, 83 in 84.

11.   Pravica do opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi iz odstavkov 1 do 6 tega člena se prekliče, če je zadevnemu subjektu odvzeto ustrezno dovoljenje, na podlagi katerega je lahko opravljal storitve v zvezi s kriptosredstvi, ne da bi moral za to pridobiti dovoljenje na podlagi člena 59.

12.   Pristojni organi preverijo, da so informacije iz odstavka 7 popolne, nato pa sporočijo ESMA informacije iz člena 109(5).

ESMA da te informacije na voljo v registru iz člena 109 do datuma, na katerega naj bi se storitve v zvezi s kriptosredstvi začele opravljati.

13.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 7.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

14.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z uradnim obvestilom na podlagi odstavka 7.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Kadar stranka, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, podjetje iz tretje države na izključno lastno pobudo zaprosi za opravljanje storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, se zahteva po izdanem dovoljenju iz člena 59 za opravljanje te storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi od strani podjetja iz tretje države ne uporablja, kar velja tudi za odnos, povezan z opravljanjem te storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi.

Kadar podjetje iz tretje države, tudi prek subjekta, ki nastopa v njegovem imenu ali ki je tesno povezan s tem podjetjem iz tretje države, ali prek druge osebe, ki nastopa v imenu tega subjekta – pri čemer se ne posega v odnose znotraj skupine –, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji – ne glede na sredstvo komuniciranja, ki ga uporablja za pridobivanje, promocijo in oglaševanje v Uniji –, se to ne šteje za storitve, ki se opravljajo izključno na pobudo stranke.

Drugi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali določbe ali izjave o omejitvi odgovornosti v pogodbah določajo drugače, vključno z določbami ali izjavami o omejitvi odgovornosti, v skladu s katerimi se šteje, da podjetje iz tretje države storitev opravlja izključno na pobudo stranke.

2.   Izključna pobuda stranke iz odstavka 1 podjetju iz tretje države ne daje pravice, da tej stranki trži nove vrste kriptosredstev ali storitev v zvezi s kriptosredstvi.

3.   ESMA do 30. decembra 2024 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi opredeli, v katerih primerih se šteje, da podjetje iz tretje države nagovarja stranke, ki imajo sedež ali so locirane v Uniji.

Za spodbujanje konvergence in doslednega nadzora v zvezi s tveganjem zlorabe tega člena ESMA izda tudi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o nadzornih praksah, da se odkrije in prepreči izogibanje tej uredbi.

1.   Pravne osebe ali drugi subjekti, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi, podajo svojo vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pri pristojnem organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Za namene odstavka 2, točki (g) in (h), vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi predloži dokazilo o vsem naslednjem:

4.   Pristojni organi od vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zahtevajo, da predloži informacije iz odstavkov 2 in 3 tega člena, ki so jih v okviru ustreznih postopkov izdaje dovoljenja v skladu z direktivami 2009/110/ES, 2014/65/EU ali (EU) 2015/2366 ali na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja za storitve v zvezi s kriptosredstvi, že prejeli pred 29. junijem 2023, pod pogojem, da so te informacije ali dokumenti, ki so bili predhodno predloženi, še vedno ažurni.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavkov 2 in 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z informacijami, ki jih je treba vključiti v vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pristojni organi vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro, v vsakem primeru pa v petih delovnih dneh po tem, ko prejmejo vlogo na podlagi člena 62(1), pisno potrdijo, da so jo prejeli.

2.   Pristojni organi v 25 delovnih dneh od prejema vloge na podlagi člena 62(1) ocenijo, ali je ta vloga popolna, in sicer tako da preverijo, ali so bile predložene informacije navedene v členu 62(2).

Kadar vloga ni popolna, pristojni organi določijo rok, v katerem mora vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi manjkajoče informacije predložiti.

3.   Pristojni organi lahko zavrnejo pregled vlog, kadar po izteku roka, ki so ga določili v skladu z odstavkom 2, drugi pododstavek, take vloge še vedno niso popolne.

4.   Ko je vloga popolna, pristojni organi o tem hitro uradno obvestijo vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi posvetujejo s pristojnimi organi druge države članice, kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi v enem od naslednjih položajev glede na kreditno institucijo, centralno depotno družbo, investicijskim podjetjem, upravljavcem trga, družbo za upravljanje KNPVP, upraviteljem alternativnih investicijskih skladov, plačilno institucijo, zavarovalnico, institucijo za izdajo elektronskega denarja ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici:

6.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi:

7.   Kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje samo, če jim te povezave ne onemogočajo učinkovitega izvajanja nadzorniških funkcij.

8.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če jim zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan, ali težave v zvezi z njihovim uveljavljanjem onemogočajo učinkovito izvajanje nadzorniških funkcij.

9.   Pristojni organi v 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge ocenijo, ali vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi izpolnjuje določbe tega naslova, in sprejmejo izčrpno obrazloženo odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Pristojni organi vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi o svoji odločitvi uradno obvestijo v petih delovnih dneh po tem, ko jo sprejmejo. Pri tej oceni se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih namerava opravljati vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

10.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi, da:

11.   ESMA in EBA skupaj izdata smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oziroma člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za oceno primernosti članov upravljalnega organa vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ter delničarjev ali članom, neposrednih ali posrednih, ki imajo kvalificirane deleže v vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA in EBA smernice iz prvega pododstavka pripravita do 30. junija 2024.

12.   Pristojni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju iz odstavka 9, najkasneje pa 20. delovni dan tega obdobja zahtevajo vse dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Taka zahteva se vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi poda pisno, v njej pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Ocenjevalno obdobje iz odstavka 9 se začasno prekine za obdobje med datumom, ko pristojni organi zahtevajo manjkajoče informacije, in datumom, ko prejmejo odgovor vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji določijo vse dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje iz člena 9 ne sme biti začasno prekinjeno.

13.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po izdaji dovoljenja ESMA sporočijo informacije iz člena 109(5). Pristojni organi ESMA tudi obvestijo o vseh zavrnitvah dovoljenj. ESMA da informacije iz člena 109(5) do datuma začetka opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi na voljo v registru iz člena 109.

1.   Pristojni organi ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi odvzamejo dovoljenje, če ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi stori karkoli od naslednjega:

2.   Pristojni organi lahko ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi odvzamejo dovoljenje v katerem od naslednjih primerov:

3.   Kadar pristojni organ ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi odvzame dovoljenje, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ESMA in enotne kontaktne točke držav članic gostiteljic. ESMA da te informacije na voljo v registru iz člena 109.

4.   Pristojni organi lahko odvzem dovoljenja omejijo samo na določeno storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Preden ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi odvzamejo dovoljenje, se pristojni organi posvetujejo s pristojnim organom druge države članice, kadar je zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi:

6.   Preden se ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi odvzame dovoljenje, se pristojni organi lahko posvetujejo z organom, pristojnim za nadzor skladnosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi z zakonodajo, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

7.   EBA, ESMA in kateri koli pristojni organ države članice gostiteljice lahko kadar koli zahtevajo, da pristojni organ matične države članice preuči, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kadar obstajajo razlogi za sum, da to ne velja več.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne postopke, s katerimi se ob odvzemu dovoljenja zagotovi pravočasen in urejen prenos kriptosredstev in denarnih sredstev njihovih strank drugemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi.

1.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki namerava opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi v več kot eni državi članici, pristojnemu organu matične države članice predložijo naslednje informacije:

2.   Pristojni organ matične države članice v desetih delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije sporoči enotnim kontaktnim točkam držav članic gostiteljic, ESMA in EBA.

3.   Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, zadevnega ponudnika storitev v zvezi kriptosredstvi brez odlašanja obvesti o sporočilu iz odstavka 2.

4.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi lahko začne opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi v državi članici, ki ni njegova matična država članica, od datuma prejema sporočila iz odstavka 3 ali najpozneje od 15. koledarskega dne po predložitvi informacij iz odstavka 1.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi svojim strankam zagotovijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije, vključno v tržnih sporočilih, ki so jasno opredeljena kot taka. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi strank v zvezi z dejanskimi ali zaznanimi prednostmi kriptosredstev ne zavajajo niti namerno niti iz malomarnosti.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi stranke opozorijo na tveganja, povezana s posli s kriptosredstvi.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri upravljanju platforme za trgovanje s kriptosredstvi, izmenjavi kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, svetovanju o kriptosredstvih ali upravljanju portfeljev o kriptosredstvih svojim strankam zagotovijo hiperpovezave do vseh belih knjig o kriptosredstvu za kriptosredstva, za katera nudijo te storitve.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi javno objavijo politike oblikovanja cen, stroškov in provizij na jasno vidnem mestu na svojem spletišču.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi na vidnem mestu na svojem spletišču objavijo informacije o glavnih škodljivih podnebnih vplivih in drugih z okoljem povezanih škodljivih vplivih mehanizma soglasja, ki se uporablja za izdajo vsakega kriptosredstva, v zvezi s katerim nudijo storitve. Te informacije se lahko pridobijo iz belih knjig o kriptosredstvu.

6.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologiji in predstavitvi informacij iz odstavka 5 v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA posodablja regulativne tehnične standarde glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo vedno vzpostavljena bonitetna varovala, ki so enaka vsaj višjemu od naslednjih zneskov:

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki še ne poslujejo eno leto od datuma začetka opravljanja storitev, za izračun iz odstavka 1, točka (b), uporabijo predvidene stalne splošne stroške, vključene v napovedi za prvih 12 mesecev opravljanja storitev, kot so jih predložili skupaj z vlogo za dovoljenje.

3.   Za namene odstavka 1, točka (b), ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi za izračun svojih stalnih splošnih stroškov za predhodno leto uporabijo vrednosti iz veljavnega računovodskega okvira ter po razdelitvi dobička delničarjem v svojih zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazih ali, kadar revidirani izkazi niso na voljo, v letnih računovodskih izkazih, ki jih potrdijo nacionalni nadzorniki, od skupnih odhodkov odštejejo naslednje postavke:

4.   Bonitetna varovala iz odstavka 1 imajo lahko naslednje oblike ali njihove kombinacije:

5.   Zavarovalna polica iz odstavka 4, točka (b), se javno razkrije na spletišču ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi in ima vsaj naslednje značilnosti: