1.   Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira za obravnavanje izkrivljanj, ki jih neposredno ali posredno povzročijo tuje subvencije, in s tem zagotoviti enake konkurenčne pogoje. Ta uredba določa pravila in postopke za preiskovanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, in za odpravo takih izkrivljanj. Do takih izkrivljanj lahko pride pri kateri koli gospodarski dejavnosti ter zlasti pri koncentracijah in v postopkih javnega naročanja.

2.   Ta uredba obravnava tuje subvencije, dodeljene podjetju, tudi javnemu podjetju pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu. Med drugim se šteje, da gospodarsko dejavnost na notranjem trgu opravlja podjetje, ki pridobi nadzor ali se združuje s podjetjem s sedežem v Uniji, ali podjetje, ki sodeluje v postopku javnega naročanja v Uniji.

1.   Za namene te uredbe se šteje, da obstaja tuja subvencija, kadar tretja država neposredno ali posredno zagotovi finančni prispevek, ki podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, prinaša korist in je pravno ali dejansko omejen na eno ali več podjetij ali panog.

2.   Za namene te uredbe finančni prispevek med drugim vključuje:

Finančni prispevek, ki ga zagotovi tretja država, vključuje finančni prispevek, ki ga zagotovijo:

1.   Šteje se, da obstaja izkrivljanje na notranjem trgu, kadar lahko tuja subvencija izboljša konkurenčni položaj podjetja na notranjem trgu in kadar pri tem navedena tuja subvencija dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu. Izkrivljanje na notranjem trgu se ugotovi na podlagi kazalnikov, ki lahko vključujejo zlasti naslednje:

2.   Kadar skupni znesek tuje subvencije podjetju ne presega 4 milijonov EUR v katerem koli zaporednem obdobju treh let, se za to tujo subvencijo šteje, da verjetno ne bo izkrivljala notranjega trga.

3.   Kadar skupni znesek tuje subvencije podjetju ne presega zneska pomoči de minimis, kakor je opredeljen v členu 3(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1407/2013, ki ga dodeli tretja država v katerem koli zaporednem obdobju treh let, se za to tujo subvencijo ne šteje, da izkrivlja notranji trg.

4.   Lahko se šteje, da tuja subvencija ne izkrivlja notranjega trga, če je njen namen povrniti škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki.

1.   Tuja subvencija najverjetneje izkrivlja notranji trg, kadar spada v katero od naslednjih kategorij:

2.   Preiskovano podjetje ima možnost predložiti ustrezne informacije o tem, ali tuja subvencija, ki spada v eno od kategorij iz odstavka 1, v posebnih okoliščinah zadevnega primera ne izkrivlja notranjega trga.

1.   Komisija lahko na podlagi prejetih informacij pretehta razmerje med negativnimi učinki tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu v skladu s členoma 4 in 5 ter pozitivnimi učinki na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu ter ob tem upošteva druge pozitivne učinke tuje subvencije, kot so širši pozitivni učinki glede ciljev zadevne politike, zlasti ciljev Unije.

2.   Komisija pri odločanju o naložitvi izravnalnih ukrepov ali sprejetju zavez upošteva oceno na podlagi odstavka 1 ter naravo in raven teh izravnalnih ukrepov ali zavez.

1.   Komisija lahko naloži izravnalne ukrepe za odpravo izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga povzroči ali biga potencialno povzročila tuja subvencija, razen če je sprejela zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje na podlagi odstavka 2.

2.   Komisija lahko sprejme zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje, kadar take zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu. Ko Komisija sprejme take zaveze, s sklepom o zavezah v skladu s členom 11(3) določi, da so zavezujoče za preiskovano podjetje. Kadar je to ustrezno, se spremlja, ali podjetje izpolnjuje dogovorjene zaveze.

3.   Zaveze ali izravnalni ukrepi morajo biti sorazmerni ter v celoti in učinkovito odpraviti izkrivljanje, ki ga dejansko povzroči ali bi ga potencialno povzročila tuja subvencija na notranjem trgu.

4.   Zaveze ali izravnalni ukrepi lahko med drugim vključujejo:

5.   Kadar je ustrezno, Komisija naloži zahteve glede poročanja in preglednosti, vključno z rednim poročanjem o izvajanju zavez in izravnalnih ukrepov iz odstavka 4.

6.   Kadar preiskovano podjetje predlaga vračilo tuje subvencije, vključno z ustrezno obrestno mero, Komisija sprejme tako vračilo kot zavezo le, kadar lahko ugotovi, da je vračilo pregledno, preverljivo in dejansko, ob upoštevanju tveganja izogibanja.

1.   Komisija lahko v zvezi z domnevnimi tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg, na lastno pobudo preuči informacije iz katerega koli vira, tudi od držav članic, fizične ali pravne oseba ali združenja.

2.   Pregledi javnih naročil po uradni dolžnosti so omejeni na oddana naročila.

Rezultat teh pregledov ni razveljavitev sklepa o oddaji naročila ali odpoved naročila.

1.   Kadar Komisija meni, da informacije iz člena 9 nakazujejo na možnost, da obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg, si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere meni, da jih potrebuje za predhodno oceno, ali finančni prispevek, ki je predmet pregleda, pomeni tujo subvencijo in ali izkrivlja notranji trg. V ta namen lahko Komisija zlasti:

2.   Kadar je država članica obvestila Komisijo o predvidenem ali začetem ustreznem nacionalnem postopku, Komisija obvesti to državo članico o začetku predhodnega pregleda. Komisija zlasti o začetku predhodnega pregleda obvesti države članice, ki so Komisiji priglasile nacionalni postopek na podlagi Uredbe (EU) 2019/452. Kadar se začne predhodni pregled v zvezi s postopkom javnega naročanja, Komisija obvesti tudi zadevnega javnega naročnika ali naročnika.

3.   Kadar ima Komisija na podlagi predhodnega pregleda dovolj znakov, da je bila podjetju dodeljena tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg:

4.   Kadar Komisija tekom predhodne ocene ugotovi, da ni zadostnih znakov za začetek poglobljene preiskave, bodisi ker tuja subvencija ne obstaja bodisi ker ni zadostnih znakov dejanskega ali potencialnega izkrivljanja na notranjem trgu, zaključi predhodni pregled, o tem obvesti preiskovano podjetje in države članice, ki so bile obveščene na podlagi odstavka 2, pa tudi zadevnega javnega naročnika ali naročnika, kadar je bil predhodni pregled začet v zvezi s postopkom javnega naročanja.

1.   Komisija med poglobljeno preiskavo nadalje oceni tujo subvencijo, ki je bila prepoznana v sklepu o začetku poglobljene preiskave, in si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere meni, da so potrebne v skladu s členi 13, 14 in 15.

2.   Kadar Komisija na podlagi členov 4 do 6 ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg, lahko sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o uvedbi izravnalnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sklep o izravnalnih ukrepih). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

3.   Kadar Komisija na podlagi členov 4 do 6 ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg, in preiskovano podjetje ponudi zaveze, ki so po njenem mnenju ustrezne in zadostne za popolno in dejansko odpravo izkrivljanja, lahko sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, da te zaveze postanejo zavezujoče za podjetje (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavezah). Sklep, s katerim se sprejme vračilo tuje subvencije v skladu s členom 7(6), se šteje za sklep o zavezah. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o nenasprotovanju (v nadaljnjem besedilu: sklep o nenasprotovanju), kadar ugotovi, da:

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

5.   Komisija si v največji možni meri prizadeva, da sprejme sklep v roku 18 mesecev od začetka poglobljene preiskave.

1.   Za ohranitev konkurence na notranjem trgu in preprečitev nepopravljive škode lahko Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o odreditvi začasnih ukrepov, kadar

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Začasni ukrepi so lahko sestavljeni zlasti, vendar ne izključno, iz ukrepov iz člena 7(4), točke (a), (c) in (d). Začasni ukrepi v zvezi s postopki javnega naročanja ne smejo biti sprejeti.

3.   Začasni ukrepi se uporabljajo bodisi za določeno časovno obdobje, ki se lahko podaljša, če je to potrebno in ustrezno, ali do sprejetja končne odločitve.

1.   Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, zahteva informacije v skladu s tem členom.

2.   Komisija lahko od preiskovanega podjetja zahteva, da predloži vse potrebne informacije, tudi informacije o svoji ponudbi v postopku javnega naročanja.

3.   Komisija lahko take informacije zahteva tudi od drugih podjetij ali podjetniških združenj, tudi informacije o njihovih ponudbah v postopkih javnega naročanja, pri tem pa ustrezno upošteva načelo sorazmernosti.

4.   Zahteva za informacije na podlagi odstavkov 2 ali 3 mora vsebovati:

5.   Države članice Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo. Smiselno se uporablja odstavek 4, točka (a).

6.   Komisija lahko tudi od tretje države zahteva, da zagotovi vse potrebne informacije. Smiselno se uporablja odstavek 4, točki (a) in (c).

7.   Komisija lahko opravi razgovor s fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbrala informacije o predmetu preiskave. Kadar razgovor ni opravljen v prostorih Komisije ali po telefonu ali prek drugih elektronskih sredstev, Komisija pred razgovorom:

1.   Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetij in podjetniških združenj.

2.   Kadar Komisija opravi tak inšpekcijski pregled, so uradniki, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo inšpekcijskega pregleda, pooblaščeni, da:

3.   Podjetje ali podjetniško združenje dovoli inšpekcijske preglede, ki jih s sklepom odredi Komisija. Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi sklepa Komisije, ki:

4.   Komisija pravočasno pred inšpekcijskim pregledom o njem ter o datumu njegovega začetka obvesti državo članico, na ozemlju katere se bo izvajal.

5.   Uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ali imenuje država članica, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, na zahtevo države članice ali Komisije dejavno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalcem, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavku 2.

6.   Kadar uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu v smislu tega člena, jim država članica, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled opravlja, nudi potrebno pomoč in, kadar je to potrebno, zahteva tudi pomoč policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda. Če je za pomoč iz tega odstavka po nacionalnih pravilih treba pridobiti dovoljenje pravosodnega organa, se za tako dovoljenje zaprosi. Za tako dovoljenje se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

7.   Država članica na zahtevo Komisije na svojem ozemlju izvede kateri koli inšpekcijski pregled ali drug ukrep za ugotavljanje dejstev na podlagi svojega nacionalnega prava, da ugotovi, ali obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg.

1.   Komisija lahko sprejme sklep na podlagi člena 10, člena 11, člena 25(3), točka (c), ali člena 31(2) na podlagi razpoložljivih dejstev, kadar preiskovano podjetje ali tretja država, ki je dodelila tujo subvencijo:

2.   Kadar podjetje ali podjetniško združenje, država članica ali tretja država Komisiji predloži netočne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo.

3.   Kadar podjetje, vključno z javnim podjetjem, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ne zagotovi potrebnih informacij za ugotovitev, ali mu finančni prispevek prinaša korist, se lahko šteje, da je to podjetje prejelo tako korist.

4.   Pri uporabi razpoložljivih dejstev je lahko izid postopka za podjetje manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovalo.

1.   Komisija lahko s sklepom naloži globe ali periodične denarne kazni, kadar podjetje ali podjetniško združenje namerno ali iz malomarnosti:

2.   Globe, naložene na podlagi odstavka 1, ne presegajo 1 % skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu.

3.   Periodične denarne kazni, naložene na podlagi odstavka 1, ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan zamude od datuma, določenega v sklepu, do datuma, ko predloži popolne in točne informacije, ki jih zahteva Komisija, ali dovoli inšpekcijski pregled.

4.   Pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu z odstavkom 1, točka (a), Komisija določi končni dvotedenski rok za prejem manjkajočih informacij od podjetja ali združenja podjetij.

5.   Kadar podjetje ne ravna v skladu s sklepom o zavezah na podlagi člena 11(3), sklepom o odreditvi začasnih ukrepov na podlagi člena 12 ali sklepom o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2), lahko Komisija s sklepom naloži:

Komisija lahko naloži take globe ali periodične denarne kazni tudi, kadar podjetje ne ravna skladno s sklepom, sprejetim na podlagi člena 11, 25 ali 31, ki podjetje obvezuje, da Komisijo obvesti o svojem prihodnjem sodelovanju v koncentracijah ali postopkih javnega naročanja na podlagi člena 8.

6.   Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni Komisija upošteva naravo, težo in trajanje kršitve, ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in primernosti.

7.   Kadar zadevno podjetje ali podjetniško združenje izpolni obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža dokončni znesek periodične denarne kazni glede na prvotni sklep o naložitvi periodičnih denarnih kazni.

1.   Komisija lahko prekliče sklep, sprejet na podlagi člena 11(2), (3) ali (4), člena 25(3) in člena 31(1), (2) ali (3) ter sprejme nov izvedbeni akt v obliki sklepa, v katerem koli od naslednjih primerov:

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Preklic in sprejetje novega sklepa Komisije na podlagi odstavka 1 ne vpliva na odločitev javnega naročnika ali naročnika o oddaji javnega naročila. Prav tako ne vplivajo na naročilo, ki je že bilo sklenjeno na podlagi take odločitve o oddaji.

1.   Za namene te uredbe se šteje, da koncentracija nastane, kadar je trajna sprememba nadzora posledica katerega koli od naslednjih:

2.   Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, predstavlja koncentracijo v smislu odstavka 1.

3.   Za namene te uredbe se šteje, da pri koncentraciji nastane koncentracija, ki jo je treba priglasiti, kadar:

4.   Šteje se, da do koncentracije ne pride, kadar:

Obdobje enega leta iz prvega pododstavka, točka (a), lahko Komisija podaljša na zahtevo, kadar lahko zadevne institucije ali družbe izkažejo, da prodaje ni bilo mogoče realno izpeljati v predpisanem obdobju.

5.   Nadzor pomeni pravice, pogodbe ali katera koli druga sredstva, ki bodisi ločeno bodisi skupno in ob upoštevanju dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, zlasti prek:

6.   Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

1.   Koncentracije, ki jih je treba priglasiti, se Komisiji priglasijo pred njihovo izvedbo in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža.

2.   Zadevna podjetja lahko priglasijo predlagano koncentracijo tudi, ko Komisiji v dobri veri dokažejo, da nameravajo skleniti pogodbo, ali, v primeru javne ponudbe, kadar so javno objavila svojo namero za tako ponudbo, pod pogojem, da bi načrtovana pogodba ali ponudba privedla do koncentracije, ki jo je treba priglasiti na podlagi odstavka 1.

3.   Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 20(1), točka (a), ali s prevzemom skupnega nadzora v smislu člena 20(1), točka (b), skupno priglasijo osebe, udeležene v združitvi, oziroma tiste, ki pridobijo skupni nadzor. V vseh drugih primerih priglasitev opravi oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim podjetjem ali njegovim delom ali več podjetji ali njihovimi deli.

4.   Kadar zadevna podjetja ne izpolnijo svoje obveznosti priglasitve, lahko Komisija v skladu s to uredbo pregleda koncentracijo, ki jo je treba priglasiti, tako da zahteva priglasitev navedene koncentracije. V tem primeru Komisija ni vezana na roke iz člena 24(1) in (4).

5.   Komisija lahko zahteva predhodno priglasitev katere koli koncentracije, ki ni koncentracija, ki jo je treba priglasiti, v smislu člena 20, kadar koli pred njeno izvedbo, kadar sumi, da so bile zadevnim podjetjem v treh letih pred koncentracijo dodeljene tuje subvencije. Taka koncentracija se za namene te uredbe šteje za koncentracijo, ki jo je treba priglasiti.

1.   Skupni promet obsega zneske, ki so jih zadevna podjetja ustvarila v predhodnem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz njihovega rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet zadevnega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet v Uniji zajema proizvode in storitve, prodane podjetjem ali potrošnikom oziroma opravljene zanje v Uniji.

2.   Kadar koncentracija nastane s prevzemom delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali so ti deli pravne osebe ali ne, se z odstopanjem od odstavka 1 na strani prodajalca ali prodajalcev upošteva le promet, povezan z deli, ki so predmet koncentracije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka tega odstavka, ki se v obdobju dveh let izvedejo med istimi osebami ali podjetji, štejejo kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

3.   Namesto prometa se uporablja naslednje:

Za namene točke (a) za kreditno institucijo ali finančno institucijo promet v Uniji zajema postavke prihodkov, kakor so opredeljene v navedeni točki, ki jih prejme podružnica ali oddelek te institucije s sedežem v Uniji.

Za namen točke (b) za zavarovalnice, promet v Uniji zajema bruto premije, prejete od rezidentov Unije.

4.   Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet zadevnega podjetja izračuna tako, da se sešteje promet:

5.   Kadar imajo zadevna podjetja skupaj pravice ali pooblastila iz odstavka 4, točka (b), se pri izračunu skupnega prometa zadevnih podjetij:

1.   Koncentracija, ki jo je treba priglasiti, se ne izvede pred njeno priglasitvijo.

Poleg tega:

Obdobje iz točk (a) in (b) se začne na delovni dan po prejemu popolne priglasitve ali po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

2.   Odstavek 1 ne preprečuje izvedbe javne ponudbe ali niza transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, s čimer se od različnih prodajalcev pridobi nadzor, če:

3.   Komisija lahko na zahtevo odobri odstopanje od obveznosti iz odstavkov 1 in 2. V zahtevi za odobritev odstopanja se navedejo razlogi za tako zahtevo. Komisija pri odločanju o zahtevi upošteva zlasti učinke zadržanja na eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali na tretjo osebo in tveganje izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga predstavlja koncentracija. Tako odstopanje se lahko odobri pod določenimi pogoji in obveznostmi, da se prepreči izkrivljanje na notranjem trgu. Za odstopanje se lahko zaprosi in je lahko odobreno kadar koli, bodisi pred priglasitvijo bodisi po transakciji.

4.   Roki iz odstavka 1, točka (b), tega člena se podaljšajo, če zadevna podjetja vložijo zahtevo v ta namen najpozneje v 15 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave na podlagi člena 10. Zadevna podjetja lahko vložijo samo eno tako zahtevo.

Komisija lahko v dogovoru z zadevnimi podjetji kadar koli po začetku poglobljene preiskave podaljša roke iz odstavka 1, točka (b), tega člena.

Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne presega 20 delovnih dni.

5.   Komisija lahko roke iz odstavka 1 izjemoma začasno prekine, kadar podjetja ne zagotovijo popolnih informacij, ki jih je zahtevala na podlagi člena 13, ali zavrnejo inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom na podlagi člena 14.

6.   Komisija lahko sprejme sklep na podlagi člena 25(3), pri čemer je ne zavezujejo roki iz odstavkov 1 in 4 tega člena, kadar:

7.   Vsaka transakcija, izvedena v nasprotju z odstavkom 1, se šteje za veljavno šele po sprejetju sklepa na podlagi člena 25(3).

8.   Ta člen nima učinka na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, razen če sta kupec in prodajalec vedela ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1.

1.   Za priglašene koncentracije se uporabljajo člen 10, člen 11(1), (3) in (4), členi 12 do 16 in člen 18.

2.   Komisija lahko poglobljeno preiskavo na podlagi člena 10(3) začne najpozneje v 25 delovnih dneh po prejemu popolne priglasitve.

3.   Po poglobljeni preiskavi Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki enega od naslednjih sklepov:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Sklepi na podlagi odstavka 3 se sprejmejo v 90 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave, ob upoštevanju podaljšanj na podlagi člena 24(1), točka (b), in odstavkov 4 in 5. Če Komisija ne sprejme sklepa v tem roku, se zadevnim podjetjem dovoli izvedba koncentracije.

5.   Komisija v vsaki zahtevi za informacije, naslovljeni na podjetje, določi, ali bodo roki na podlagi člena 24(5) začasno prekinjeni, v primeru da podjetje ne bo predložilo popolnih informacij v določenem roku.

6.   Kadar Komisija ugotovi, da je bila koncentracija, ki jo je treba priglasiti na podlagi člena 21(1) ali je bila priglašena na zahtevo Komisije na podlagi člena 21(5), že izvedena in da tuje subvencije pri tej koncentraciji izkrivljajo notranji trg na podlagi členov 4, 5 in 6, lahko sprejme enega od naslednjih ukrepov:

Komisija lahko ukrepe iz točk (a) in (b) tega odstavka naloži bodisi s sklepom na podlagi odstavka 3, točka (c), tega člena bodisi z ločenim sklepom.

Komisija lahko z izvedbenim aktom v obliki sklepa sprejme kateri koli ukrep iz točke (a) ali (b) tega odstavka, kadar ugotovi, da je bila koncentracija izvedena v nasprotju s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 3, točka (a), tega člena, v katerem je ugotovljeno, da bi v odsotnosti zavez koncentracija izpolnjevala merilo iz odstavka 3, točka (c), tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

7.   Komisija lahko sprejme tudi izvedbeni akt v obliki sklepa o odreditvi začasnih ukrepov iz člena 12, kadar:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

1.   Komisija lahko naloži globe ali periodične denarne kazni, kot je določeno v členu 17.

2.   Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar tem podjetjem v priglasitvi na podlagi člena 21 ali njeni dopolnitvi namerno ali iz malomarnosti zagotovijo netočne ali zavajajoče informacije.

3.   Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ta podjetja namerno ali iz malomarnosti:

1.   Za namene te uredbe se šteje, da je treba priglasiti tuji finančni prispevek v postopku javnega naročanja, kadar:

2.   Kadar se javni naročnik ali naročnik odloči, da bo javno naročilo razdelil na sklope, se šteje, da je treba tuji finančni prispevek v postopku javnega naročanja priglasiti, kadar ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV preseže prag iz odstavka 1, točka (a), ter je vrednost sklopa ali skupna vrednost vseh sklopov, na katere se prijavi ponudnik, enaka ali večja od 125 milijonov EUR, vrednost tujega finančnega prispevka pa je enaka ali večja od praga iz odstavka 1, točka (b).

3.   Postopki za oddajo naročil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, ne spadajo v to poglavje.

4.   Postopki za oddajo naročil, določeni v členu 32(2), točka (c), Direktive 2014/24/EU in členu 50, točka (d), Direktive 2014/25/EU, so zajeti v določbah poglavja 2 te uredbe in so izključeni iz uporabe poglavja 4 te uredbe.

5.   Z odstopanjem od člena 29(1), kadar lahko v skladu s členom 31(4) Direktive 2014/23/EU, členom 32(2), točka (b), Direktive 2014/24/EU in členom 50, točka (c), Direktive 2014/25/EU gradnje, blago ali storitve zagotovi le določen gospodarski subjekt in je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od vrednosti iz odstavka 1, točka (a), tega člena, gospodarski subjekti, ki predložijo ponudbo ali prijavo za sodelovanje, obvestijo Komisijo o vseh tujih finančnih prispevkih, če je pogoj iz odstavka 1, točka (b), tega člena, izpolnjen. Brez poseganja v možnost uvedbe pregleda na podlagi poglavja 2 te uredbe se predložitev takih informacij ne šteje za priglasitev in ne more biti predmet preiskav na podlagi tega poglavja.

6.   Javni naročnik ali naročnik v obvestilu o naročilu ali, kadar se postopek izvede brez predhodne objave, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da za gospodarske subjekte velja obveznost priglasitve, kakor je določena v členu 29. Vendar odsotnost take izjave ne vpliva na uporabo te uredbe za naročila, ki spadajo v njeno področje uporabe.

1.   Kadar so pogoji za priglasitev finančnih prispevkov v skladu s členom 28(1) in (2) izpolnjeni, gospodarski subjekti, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, obvestijo javnega naročnika ali naročnika o vseh tujih finančnih prispevkih, kakor so opredeljeni v členu 28(1), točka (b). V vseh ostalih primerih gospodarski subjekti v izjavi navedejo vse prejete tuje finančne prispevke in potrdijo, da teh prejetih tujih finančnih prispevkov ni treba priglasiti v skladu s členom 28(1), točka (b). V odprtem postopku je treba priglasitev ali izjavo predložiti samo enkrat, skupaj s ponudbo. V večstopenjskem postopku je treba priglasitev ali izjavo predložiti dvakrat, najprej s prijavo za sodelovanje in nato kot posodobljeno priglasitev ali posodobljeno izjavo, skupaj s predloženo ponudbo ali končno ponudbo.

2.   Ko je priglasitev ali izjava predložena, jo javni naročnik ali naročnik brez odlašanja posreduje Komisiji.

3.   Kadar v prijavi za sodelovanje ali ponudbi manjka priglasitev ali izjava, lahko javni naročnik ali naročnik od zadevnih gospodarskih subjektov zahteva, da zadevni dokument predložijo v desetih delovnih dneh. Ponudbe ali prijave za sodelovanje gospodarskih subjektov, za katere veljajo obveznosti na podlagi tega člena in jim nazadnje ni priložena uradna priglasitev ali izjava, predložena v skladu z odstavkom 1, kljub zahtevi javnega naročnika ali naročnika v skladu s tem odstavkom, javni naročnik ali naročnik razglasi za nepravilne in jih zavrne. Javni naročnik ali naročnik o tej zavrnitvi obvesti Komisijo.

4.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja preuči vsebino prejete priglasitve. Kadar ugotovi, da je priglasitev nepopolna, sporoči svoje ugotovitve javnemu naročniku ali naročniku in zadevnemu gospodarskemu subjektu ter od gospodarskega subjekta zahteva, da vsebino dopolni v desetih delovnih dneh. Kadar priglasitev, priložena ponudbi ali prijavi za sodelovanje, kljub zahtevi Komisije v skladu s tem odstavkom ostane nepopolna, Komisija sprejme sklep, s katerim odloči, da je navedena ponudba nepravilna. V tem sklepu Komisija od javnega naročnika ali naročnika tudi zahteva, da sprejme sklep o zavrnitvi take nepravilne ponudbe ali prijave za sodelovanje.

5.   Obveznost priglasitve tujih finančnih prispevkov na podlagi tega člena se uporablja za gospodarske subjekte, skupine gospodarskih subjektov iz člena 26(2) Direktive 2014/23/EU, člena 19(2) Direktive 2014/24/EU in člena 37(2) Direktive 2014/25/EU ter za glavne podizvajalce in glavne dobavitelje, znane ob predložitvi popolne priglasitve ali izjave ali popolne posodobljene priglasitve ali izjave. Za namene te uredbe se podizvajalec ali dobavitelj šteje za glavnega, kadar njegovo sodelovanje zagotavlja ključne elemente izvajanja naročila, in v vsakem primeru, kadar ekonomski delež njegovega prispevka presega 20 % vrednosti predložene ponudbe.

6.   V imenu skupin gospodarskih subjektov, glavnih podizvajalcev in glavnih dobaviteljev glavni izvajalec v smislu direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU ali glavni koncesionar v smislu Direktive 2014/23/EU zagotovi predložitev priglasitve ali izjave. Za namene člena 33 je glavni izvajalec ali glavni koncesionar odgovoren le za verodostojnost podatkov, povezanih z lastnimi tujimi finančnimi prispevki.

7.   Kadar javni naročnik ali naročnik, ki pregleduje ponudbe kljub predloženi izjavi sumi, da obstajajo tuje subvencije, o teh sumih brez odlašanja obvesti Komisijo. Brez poseganja v pooblastila javnih naročnikov ali naročnikov iz direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU, da preučijo, ali je ponudba neobičajno nizka, javni naročnik ali naročnik ne izvede ocene, ali je ponudba neobičajno nizka, kadar bi se takšna ocena začela le na podlagi sumov o možnem obstoju tujih subvencij. Kadar Komisija ugotovi, da ne obstaja neupravičeno ugodna ponudba v smislu te uredbe, o tem obvesti zadevnega javnega naročnika ali naročnika iz te uredbe. Druge pravne ali fizične osebe lahko Komisiji sporočijo vse informacije v zvezi s tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg, in kakršne koli sume, da je bila mogoče dana lažna izjava.

8.   Brez poseganja v možnost, da Komisija začne postopek po uradni dolžnosti, lahko Komisija, kadar sumi, da je gospodarski subjekt tri leta pred oddajo ponudbe ali prijave za sodelovanje v postopku javnega naročanja imel korist od tuje subvencije, pred oddajo naročila zahteva priglasitev tujih finančnih prispevkov, ki so jih temu gospodarskemu subjektu zagotovile tretje države v katerem koli postopku javnega naročanja, ki ga ni treba priglasiti na podlagi člena 28(1) ali spada na področje uporabe člena 30(4). Če je Komisija zahtevala priglasitev takega finančnega prispevka, se finančni prispevek šteje za tuji finančni prispevek, ki ga je treba priglasiti v okviru postopka javnega naročanja, in zanj veljajo določbe poglavja 4.

1.   Za priglašene finančne prispevke v postopku javnega naročanja se uporabljajo člen 10, člen 11(1), (3) in (4), členi 13, 14, 15, 16, 18 in 23.

2.   Komisija opravi predhodni pregled najpozneje 20 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve. Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih ta rok enkrat podaljša za deset delovnih dni.

3.   Komisija se o tem, ali bo začela poglobljeno preiskavo, odloči v roku za dokončanje predhodnega pregleda, ter o tem brez odlašanja obvesti zadevni gospodarski subjekt in javnega naročnika ali naročnika.

4.   Kadar Komisija zaključi predhodni pregled brez sprejetja sklepa in prejme nove informacije, na podlagi katerih sumi, da je predložena priglasitev ali izjava nepopolna, ali kadar takšna priglasitev ali izjava ni bila posredovana Komisiji, lahko zahteva dodatne informacije v skladu s členom 29(4). Komisija lahko na podlagi teh novih informacij ponovno začne predhodni pregled. Kadar se predhodni pregled začne na podlagi tega poglavja in brez poseganja v možnost začetka predhodnega pregleda na podlagi poglavja 2, če je potrebno, je izhodišče za določitev trajanja predhodnega pregleda prejetje nove priglasitve ali izjave Komisije.

5.   Komisija lahko sklep o zaključku poglobljene preiskave sprejme najpozneje 110 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve. To obdobje se lahko po posvetovanju z javnim naročnikom ali naročnikom enkrat podaljša za 20 delovnih dni v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, vključno s preiskavami iz odstavka 6 ali v primerih iz člena 16(1), točki (a) in (b).

6.   Z odstopanjem od odstavka 2, kadar je postopek javnega naročanja večstopenjski, Komisija pregleda popolno priglasitev, predloženo s prijavo za sodelovanje, v 20 delovnih dneh od prejetja te priglasitve, ne da bi zaključila predhodni pregled ali sprejela odločitev o začetku poglobljene preiskave. Po izteku roka 20 delovnih dni se predhodni pregled začasno prekine do predložitve končne ponudbe ali ponudbe v primeru omejenega postopka. Ko je ponudba ali končna ponudba, ki vsebuje popolno posodobljeno priglasitev, predložena, se predhodni pregled nadaljuje in Komisija ima na voljo 20 delovnih dni, da ga dokonča, pri čemer upošteva vse dodatne informacije. Komisija sprejme sklep, s katerim se zaključi katera koli nadaljnja poglobljena preiskava v 90 delovnih dneh od predložitve dopolnjene posodobljene priglasitve.

1.   Kadar Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da ima gospodarski subjekt koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg na podlagi členov 4, 5 in 6, in kadar zadevni gospodarski subjekt ponudi zaveze, ki v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu, sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o zavezah na podlagi člena 11(3). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Kadar zadevni gospodarski subjekt ne ponudi zavez ali kadar Komisija meni, da zaveze iz odstavka 1 niso niti ustrezne niti zadostne za popolno in učinkovito odpravo izkrivljanja, Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o prepovedi oddaje naročila zadevnemu gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: sklep o prepovedi oddaje naročila). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2). Na podlagi te odločitve javni naročnik ali naročnik zavrne ponudbo.

3.   Kadar Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da gospodarski subjekt nima koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, sprejme izvedbeni akt na podlagi člena 11(4). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Ocena iz člena 6 ne povzroči spremembe ponudbe ali končne ponudbe, ki jo predloži gospodarski subjekt, ki ni združljiva s pravom Unije.

1.   Med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo se lahko nadaljujejo vsi postopkovni koraki v postopku javnega naročanja, razen oddaje naročila.

2.   Če se Komisija odloči začeti poglobljeno preiskavo na podlagi člena 30(3), se naročilo ne odda gospodarskemu subjektu, ki predloži priglasitev na podlagi člena 29, dokler Komisija ne sprejme sklepa na podlagi člena 31(3) ali preden se iztečejo roki iz člena 30(5) ali (6). Če Komisija v ustreznem roku ne sprejme sklepa, se lahko naročilo odda kateremu koli gospodarskemu subjektu, vključno s tistim gospodarskim subjektom, ki je opravil priglasitev.

3.   Kadar javni naročnik ali naročnik ugotovi, da je ekonomsko najugodnejšo ponudbo predložil gospodarski subjekt, ki je predložil izjavo v smislu člena 29, in kadar Komisija ni začela pregleda v skladu s členi 29(8), 30(3) ali 30(4), se lahko naročilo dodeli gospodarskemu subjektu, ki je predložil takšno ponudbo, preden Komisija sprejme kateri koli sklep iz člena 31 ali preden se iztečejo roki iz členov 30(2), 30(5) ali 30(6) ali preden Komisija sprejme kateri koli sklep iz člena 31 v zvezi z drugimi ponudbami, o katerih poteka preiskava.

4.   Kadar Komisija sprejme sklep v skladu s členom 31(2) v zvezi s ponudbo, ki jo je javni naročnik ali naročnik prepoznal kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki ni predmet sklepa na podlagi člena 31(2) in ki je predložil naslednjo najboljšo ponudbo.

5.   Kadar Komisija sprejme sklep v skladu s členom 31(1) ali (3), se naročilo lahko odda kateremu koli gospodarskemu subjektu, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vključno z gospodarskim subjektom, ki je opravil priglasitev na podlagi člena 29.

6.   Javni naročnik ali naročnik brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo o vsaki odločitvi v zvezi z razveljavitvijo postopka javnega naročanja, zavrnitvijo ponudbe ali prijave za sodelovanje s strani zadevnega gospodarskega subjekta, predložitvijo nove ponudbe s strani zadevnega gospodarskega subjekta ali oddajo naročila.

7.   Pri vseh gospodarskih subjektih, udeleženih v postopku javnega naročanja, se upoštevajo načela, ki urejajo postopke javnega naročanja, vključno z načeli sorazmernosti, nediskriminacije, enake obravnave, preglednosti in konkurenčnosti. Preiskava tujih subvencij na podlagi te uredbe ne povzroči, da bi javni naročnik ali naročnik zadevne gospodarske subjekte obravnaval na način, ki bi bil v nasprotju s temi načeli. Okoljske, socialne in delovne zahteve se uporabljajo za gospodarske subjekte v skladu z direktivami 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU ali drugim pravom Unije.

8.   Roki iz tega poglavja začnejo teči na delovni dan po prejemu priglasitve oziroma po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

1.   Komisija lahko naloži globe ali periodične denarne kazni, kakor je določeno v členu 17.

2.   Komisija lahko zadevnim gospodarskim subjektom s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ti gospodarski subjekti namerno ali iz malomarnosti zagotovijo napačne ali zavajajoče informacije v priglasitvi ali izjavi na podlagi člena 29 ali v njeni dopolnitvi.

3.   Komisija lahko zadevnim gospodarskim subjektom s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ti gospodarski subjekti namerno ali iz malomarnosti:

1.   Finančni prispevek, priglašen v okviru koncentracije iz člena 21 ali v okviru javnega naročila iz člena 29, je lahko relevanten in se na podlagi te uredbe oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

2.   Finančni prispevek, ocenjen v okviru postopka po uradni dolžnosti v zvezi s posebno gospodarsko dejavnostjo iz člena 10 ali člena 11, je lahko relevanten in se na podlagi te uredbe oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

1.   Kadar država članica meni, da morda obstaja tuja subvencija, ki bi lahko izkrivljala notranji trg, te informacije posreduje Komisiji. Komisija se lahko na podlagi teh informacij odloči, da začne predhodni pregled na podlagi člena 10 ali zahteva priglasitev na podlagi člena 21(5) ali člena 29(8).

2.   Fizična ali pravna oseba ali združenje lahko Komisiji sporoči vse informacije, ki jih ima o tujih subvencijah, ki bi lahko izkrivljale notranji trg. Komisija se lahko na podlagi teh informacij odloči, da začne predhodni pregled na podlagi člena 10 ali zahteva priglasitev na podlagi člena 21(5) ali člena 29(8).

3.   Komisija državam članicam in zadevnim javnim naročnikom ali naročnikom v namenski elektronski zbirki podatkov omogoči dostop do nezaupnih različic vseh sklepov, sprejetih na podlagi te uredbe.

1.   Kadar Komisiji razpoložljive informacije podpirajo utemeljen sum, da bi lahko tuje subvencije v posameznem sektorju, za posamezno vrsto gospodarske dejavnosti ali na podlagi posameznega subvencijskega instrumenta izkrivljale notranji trg, lahko Komisija opravi preiskavo trga v zvezi s posameznim sektorjem, posamezno vrsto gospodarske dejavnosti ali uporabo zadevnega subvencijskega instrumenta. Komisija lahko med to preiskavo trga od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da zagotovijo potrebne informacije, in lahko opravi potrebne inšpekcijske preglede. Komisija lahko tudi od zadevnih držav članic ali tretje države zahteva, da zagotovijo informacije.

2.   Komisija, kadar je ustrezno, objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave trga v posameznih sektorjih, za posamezne vrste gospodarske dejavnosti ali za posamezne subvencijske instrumente ter pozove k predložitvi pripomb.

3.   Komisija lahko informacije, pridobljene s takimi preiskavami trga, uporabi v okviru postopkov iz te uredbe.

4.   Za preiskave trga se uporabljajo členi 13, 14, 15 in 17.

1.   Kadar Komisija po preiskavi trga na podlagi člena 36 sumi obstoj ponavljajočih se tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ali kadar so v več izvršilnih ukrepih na podlagi te uredbe prepoznane tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg, dodeljene s strani iste tretje države, lahko začne dialog z zadevno tretjo državo, da bi preučili možnosti za pridobitev odprave ali spremembe tovrstnih subvencij ter tako odpravili njihove izkrivljajoče učinke na notranji trg. Komisija o vsaki relevantni spremembi obvesti Evropski parlament in Svet.

2.   Ta dialog s tretjo državo Komisiji ne preprečuje ukrepanja na podlagi te uredbe. V okviru tega dialoga se ne obravnavajo posamezni ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe.

1.   Pooblastila Komisije na podlagi členov 10 in 11 so omejena z zastaralnim rokom 10 let, ki začne teči na dan dodelitve tuje subvencije podjetju. Vsak ukrep v zvezi s tujo subvencijo, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 10, 13, 14 ali 15, pretrga zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka 10 let začne ta teči znova.

2.   Za pooblastila Komisije za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 17, 26 in 33 velja zastaralni rok tri leta, ki začne teči na dan, ko je prišlo do kršitve iz člena 17, 26 ali 33. Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah začne zastaralni rok teči na dan, ko kršitev preneha. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija v zvezi s kršitvijo iz člena 17, 26 ali 33, pretrga zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka treh let začne ta teči znova.

3.   Za pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 17, 26 in 33 velja zastaralni rok pet let, ki začne teči na dan sprejetja sklepa Komisije o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija ali država članica, ki ukrepa na zahtevo Komisije, za izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni, pretrga ta zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka petih let začne ta teči znova.

4.   Zastaralni rok poteče najpozneje na dan, ko je preteklo obdobje, enako dvakratnemu zastaralnemu roku, če Komisija ni:

5.   Zastaralni rok se začasno prekine, vse dokler je sklep Komisije v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

1.   Podjetje ne ureja finančnih poslov ali naročil za izogibanje zahtevam glede priglasitve iz člena 21(1) in (5) ter člena 29(1), (5) in (8).

2.   Kadar Komisija sumi, da je podjetje izvajalo oziroma da izvaja prakso iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva, da predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za ugotovitev, ali je podjetje izvajalo oziroma da izvaja prakse iz odstavka 1, in lahko začne pregled na podlagi člena 21(4) ali člena 30(4).

1.   Komisija objavi povzetek sklepov, sprejetih na podlagi člena 10(3), točka (a), ki vsaki fizični ali pravni osebi, državi članici ali tretji državi, ki je dodelila tujo subvencijo, omogoča, da izrazi svoje mnenje.

2.   Komisija sklepe, sprejete na podlagi člena 11(2), (3) in (4), člena 25(3) in (6) ter člena 31(1), (2) in (3), objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija pri objavi povzetkov in sklepov ustrezno upošteva pravne interese podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov.

1.   Komisija o sklepu brez odlašanja obvesti podjetje ali podjetniško združenje in mu da možnost, da ji sporoči, katere informacije v sklepu šteje za zaupne.

2.   Komisija zadevnega javnega naročnika ali naročnika obvesti o sklepu, sprejetem na podlagi člena 31(1) in (3), naslovljenem na gospodarski subjekt, ki sodeluje v postopku javnega naročanja.

3.   Sklepi, sprejeti na podlagi člena 29(4) in člena 31(2), se naslovijo na zadevnega javnega naročnika ali naročnika. Komisija predloži izvod tega sklepa gospodarskemu subjektu, kateremu je prepovedano oddati naročilo.

1.   Komisija pred sprejetjem sklepa na podlagi člena 11, 12, 17, 18, člena 25(3), člena 26, 31 ali 33 preiskovanemu podjetju omogoči, da predloži pripombe o razlogih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sklep.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko sklep na podlagi člena 12 sprejme začasno, ne da bi bila preiskovanemu podjetju dana možnost, da pred tem predloži svoje pripombe, pod pogojem, da mu Komisija to omogoči čim prej po sprejetju sklepa.

3.   Komisija sklep utemelji le na podlagi razlogov, o katerih je bilo zadevnim podjetjem omogočeno, da predložijo svoje pripombe.

4.   Da bi preiskovano podjetje lahko uveljavljalo svojo pravico na podlagi odstavka 1, ima pravico do vpogleda v spis Komisije. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne podatke ali interno dokumentacijo Komisije ali držav članic ali zlasti na korespondenco med Komisijo in državami članicami.

Pravica do vpogleda v spis je odvisna od pravnega interesa podjetij ali podjetniških združenj glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov. Komisija lahko od preiskovanega podjetja in podjetij ali podjetniških združenj, ki so Komisiji zagotovila informacije, zahteva, da se dogovorijo o pogojih za razkritje teh informacij. Če se podjetja ali podjetniška združenja o teh pogojih ne strinjajo, je Komisija pooblaščena, da uvede pogoje na podlagi katerih se informacije razkrijejo.

Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da v potrebnem obsegu uporabi in razkrije informacije, ki dokazujejo obstoj tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg.

1.   Informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, se uporabljajo samo za namene, za katere so bile pridobljene, razen če se pošiljatelj informacij dogovori drugače.

2.   Države članice in Komisija, njihovi uradniki in druge osebe, ki delajo pod njihovim nadzorom, zagotovijo varstvo zaupnih podatkov, pridobljenih pri uporabi te uredbe v skladu z ustreznimi veljavnimi pravili. V ta namen ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, ki so jo pridobili na podlagi te uredbe.

3.   Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave statističnih podatkov in poročil, ki ne vsebujejo informacij, na podlagi katerih je mogoče identificirati posamezna podjetja ali podjetniška združenja.

4.   Razkritje katerih koli informacij, sporočenih na podlagi te uredbe, ne posega v bistvene varnostne interese držav članic.

1.   Ta uredba ne posega v uporabo členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (23) in Uredbe (ES) št. 139/2004.

2.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

3.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2019/452.

4.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

5.   Ta uredba ima prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035, dokler se navedena uredba ne začne uporabljati na podlagi njenega člena 18. Kadar po navedenem datumu tuja subvencija spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1035 in te uredbe, ima prednost Uredba (EU) 2016/1035. Vendar imajo določbe te uredbe, ki se uporabljajo za javna naročila in koncentracije, prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035.

6.   Ta uredba ima prednost pred Uredbo (EGS) št. 4057/86.

7.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe Sveta (EU) 2019/712. Za koncentracije, kakor so opredeljene v členu 20 te uredbe, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 3 te uredbe. Za postopke javnega naročanja, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 4 te uredbe.

8.   Ta uredba se razlaga skladno z direktivami 2009/81/ES, 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU ter direktivama Sveta 89/665/EGS (26) in 92/13/EGS (27).

9.   Ta uredba Uniji ne preprečuje uveljavljanja njenih pravic ali izpolnjevanja njenih obveznosti na podlagi mednarodnih sporazumov. Preiskava na podlagi te uredbe se ne izvede niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, kadar bi bili takšna preiskava ali ukrepi v nasprotju z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz katerega koli ustreznega mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila. Zlasti se na podlagi te uredbe ne sprejmejo nobeni ukrepi, ki bi pomenili drugo dejavnost proti subvenciji v smislu člena 32.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter jih odobri tretja država, ki je članica Svetovne trgovinske organizacije.

1.   Komisija najpozneje 12. januarja 2026 objavi in nato redno posodablja smernice glede:

2.   Komisija se pred izdajo smernic iz odstavka 1 ustrezno posvetuje z deležniki in državami članicami. Smernice temeljijo na pridobljenih izkušnjah pri izvajanju in izvrševanju te uredbe.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov glede:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

3.   Pred sprejetjem katerih koli ukrepov na podlagi odstavka 1 Komisija objavi njihov osnutek in pozove k predložitvi pripomb v roku. Ta rok določi Komisija in ne sme biti krajši od štirih tednov.

4.   Prvi izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo do 12. julija 2023.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50, za namene, kadar je to potrebno, spreminjanja praga za priglasitve koncentracij, kakor je določeno v členu 20(3), točka (a), s povišanjem praga za do 20 % ali znižanjem praga za do 20 %, potem ko Komisija:

2.   Za namene ocenjevanja potrebe po spremembi praga za priglasitve na podlagi odstavka 1 Komisija opravi oceno za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let, zlasti na podlagi naslednjih objektivnih meril:

3.   Za dvig pragov iz člena 20(3), točka (a), se v oceni iz odstavka 2 tega člena dokaže, da:

4.   Za znižanje pragov iz člena 20(3), točka (a), ocena iz odstavka 2 tega člena dokaže, da:

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za namene, kadar je to potrebno, spreminjanja pragov za priglasitve, kakor je določeno v členu 28(1), točka (a), in členu 28(2) za javna naročila, in sicer s povišanjem za do 20 % ali znižanjem za do 20 %, potem ko Komisija:

6.   Za namene ocenjevanja potrebe po spremembi praga za priglasitve na podlagi odstavka 5 Komisija opravi oceno za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let, zlasti na podlagi naslednjih objektivnih meril:

7.   Za dvig pragov priglasitev se v oceni iz odstavka 6 dokaže, da:

8.   Za znižanje pragov se v oceni iz odstavka 6 dokaže, da:

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za namene skrajšanja časovnih okvirov za predhodni pregled in poglobljene preiskave, kakor je določeno v členu 25(2) in (4) za priglašene koncentracije ter v členu 30(2), (5) in (6) za priglašene finančne prispevke v postopkih javnega naročanja. Komisija lahko sprejme take delegirane akte, da skrajša časovne okvire v členu 25(2) in (4) in členu 30(2), (5) in (6), kadar se v njeni praksi pri uporabi te uredbe dokaže, da se lahko oceno Komisije izvede v krajšem obdobju.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 49(1) in (5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 12. januarja 2025.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 49(9) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 12. januarja 2025. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.   Prenos pooblastila iz členov 49(1), (5) in (9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

6.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

7.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 49(1), (5) in (9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe.

2.   Komisija do 13. julija 2026 in nato vsaka tri leta pregleda svojo prakso izvajanja in izvrševanja te uredbe, zlasti glede uporabe členov 4, 5, 6 in 9 ter pragov za priglasitev iz členov 20(3), 28(1) in (2), ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge. Komisija v okviru svojega pregleda poroča o razvoju mednarodnih odnosov v zvezi s sistemi tretjih držav za nadzor subvencij.

3.   Kadar Komisija meni, da je primerno združiti poročilo z ustreznimi zakonodajnimi predlogi, lahko ti predlogi vključujejo:

1.   Ta uredba se uporablja za tuje subvencije, dodeljene v petih letih pred 12. julijem 2023, kadar take tuje subvencije izkrivljajo notranji trg po 12. juliju 2023.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba uporablja za tuje finančne prispevke, dodeljene v treh letih pred 12. julijem 2023, kadar so bili ti tuji finančni prispevki dodeljeni podjetju, ki priglasi koncentracijo ali priglasi finančne prispevke v okviru postopka javnega naročanja na podlagi te uredbe.

3.   Ta uredba se ne uporablja za koncentracije, za katere je bila sklenjena pogodba, objavljena javna ponudba ali pridobljen kontrolni delež pred 12. julijem 2023.

4.   Ta uredba se ne uporablja za pogodbe o javnem naročilu, oddane v okviru postopka javnega naročanja, ali za postopke za oddajo javnega naročila, ki so se začeli pred 12. julijem 2023.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 12. julija 2023.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člena 47 in 48 uporabljata od 11. januarja 2023, člen 14(5), (6) in (7) pa se uporablja od 12. januarja 2024.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člena 21 in 29 uporabljata od 12. oktobra 2023.