EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R2560

Uredba (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg

PE/46/2022/REV/1

UL L 330, 23.12.2022, p. 1–45 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2560/oj

23.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1


UREDBA (EU) 2022/2560 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. decembra 2022

o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Močan, odprt in konkurenčen notranji trg omogoča tako evropskim kot tujim podjetjem, da konkurirajo na podlagi uspešnosti. Unija ima koristi od izpopolnjenega in učinkovitega sistema nadzora državnih pomoči, katerega cilj je zagotoviti poštene pogoje za vsa podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na notranjem trgu. Ta sistem nadzora državnih pomoči državam članicam preprečuje, da bi dodelile državno pomoč, ki neupravičeno izkrivlja konkurenco na notranjem trgu.

(2)

Hkrati lahko tako zasebna podjetja kot tudi javna podjetja, ki so neposredno ali posredno nadzirana s strani države ali so v njeni lasti, prejemajo subvencije iz tretjih držav, ki se nato uporabijo na primer za financiranje gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu v katerem koli gospodarskem sektorju, kot so sodelovanje v postopkih javnega naročanja ali pri prevzemu podjetij, vključno s tistimi, ki imajo strateška sredstva, kot so kritična infrastruktura in inovativne tehnologije. Za take tuje subvencije trenutno ne veljajo pravila Unije o državni pomoči.

(3)

Ta uredba zajema vse gospodarske sektorje, vključno s tistimi, ki so strateškega pomena za Unijo, in kritične infrastrukture, kot so tiste iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Tuje subvencije lahko izkrivljajo notranji trg in spodkopavajo enake konkurenčne pogoje za različne gospodarske dejavnosti v Uniji. To bi se lahko zgodilo zlasti v okviru koncentracij, ki vključujejo spremembo nadzora nad podjetji Unije, kadar se take koncentracije v celoti ali delno financirajo s tujimi subvencijami ali kadar se gospodarskim subjektom, ki prejemajo tuje subvencije, dodelijo javna naročila v Uniji.

(5)

Izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije, ne obravnava noben obstoječi instrument Unije. Instrumenti trgovinske zaščite Komisiji omogočajo, da ukrepa ob uvozu subvencioniranega blaga v Unijo, ne pa pri tujih subvencijah v obliki subvencioniranih naložb ali pri storitvah in finančnih tokovih. Unija ima na podlagi Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih možnost sprožiti postopek za reševanje sporov med državami proti nekaterim tujim subvencijam, ki jih dodeljujejo članice STO in so omejene na blago.

(6)

Zato je treba obstoječe instrumente Unije dopolniti z novim orodjem za učinkovito obravnavanje izkrivljanj na notranjem trgu, ki jih povzročajo tuje subvencije, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Novo orodje zlasti dopolnjuje pravila Unije o državni pomoči, ki obravnavajo izkrivljanja na notranjem trgu, ki jih povzročajo subvencije držav članic.

(7)

Pomembno je, da se določijo pravila in postopki za preiskovanje tujih subvencij, ki dejansko izkrivljajo ali bi potencialno izkrivljale notranji trg, in ta izkrivljanja, kadar je to ustrezno, odpraviti. Tuje subvencije bi lahko izkrivljale notranji trg, če podjetje, ki prejema tujo subvencijo, opravlja gospodarsko dejavnost v Uniji. Med drugim se šteje, da gospodarsko dejavnost na notranjem trgu opravlja podjetje, ki pridobi nadzor ali se združuje s podjetjem s sedežem v Uniji, ali podjetje, ki sodeluje v postopku javnega naročanja v Uniji. Pravilna uporaba in izvrševanje te uredbe naj bi prispevala k odpornosti notranjega trga na izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije, in s tem prispevala k odprti strateški avtonomiji Unije. Ta uredba zato določa pravila za vsa podjetja, tudi javna podjetja pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Uniji. Posebno pozornost se nameni vplivu te uredbe na mala in srednja podjetja (MSP) glede na pomen gospodarskih dejavnosti, ki jih izvajajo, in njihov prispevek k izpolnjevanju ključnih ciljev politike Unije.

(8)

Komisija je edini organ, pristojen za uporabo te uredbe, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje na celotnem notranjem trgu in doslednost pri uporabi te uredbe. Komisija bi morala biti pooblaščena, da na lastno pobudo na podlagi informacij iz vseh razpoložljivih virov preuči vse tuje subvencije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe v katerem koli gospodarskem sektorju. Za zagotovitev učinkovitega nadzora v specifičnem primeru velikih koncentracij (združitve in prevzemi) in postopkov javnega naročanja nad določenimi pragovi bi morala biti Komisija pooblaščena za pregled tujih subvencij na podlagi predhodne priglasitve s strani podjetja Komisiji.

(9)

To uredbo bi bilo treba uporabljati in razlagati ob upoštevanju ustrezne zakonodaje Unije, tudi tiste, ki se nanaša na državno pomoč, združitve in javna naročila.

(10)

Izvajanje te uredbe ne posega v pravico posamezne države članice, da zaščiti svoje bistvene varnostne interese v skladu s členom 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(11)

Tuja subvencija v okviru te uredbe bi se morala razumeti kot finančni prispevek, ki ga neposredno ali posredno zagotovi tretja država, ki prinaša korist in ki je omejen na eno ali več podjetij ali panog. Ti pogoji so kumulativni.

(12)

Finančni prispevek se lahko dodeli prek javnih ali zasebnih subjektov. Ali je javni subjekt zagotovil finančni prispevek, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej ob ustreznem upoštevanju elementov, kot so značilnosti zadevnega subjekta ter pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v tretji državi, v kateri posluje subjekt, vključno z vlogo vlade v gospodarstvu te države. Finančni prispevki se lahko dodelijo tudi prek zasebnega subjekta, če je mogoče ukrepe tega zasebnega subjekta pripisati tretji državi. Pojem finančnega prispevka vključuje širok nabor podpornih ukrepov, ki niso omejeni na denarna nakazila, na primer dodelitev posebnih ali izključnih pravic podjetju brez ustreznega plačila v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.

(13)

Finančni prispevek bi moral podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, prinašati korist. Za finančni prispevek bi se moralo šteti, da podjetju prinaša korist, če ga ne bi bilo mogoče pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Obstoj koristi bi bilo treba ugotoviti na podlagi primerjalnih referenčnih vrednosti, kot so naložbena praksa zasebnih vlagateljev, stopnje financiranja, ki jih je mogoče pridobiti na trgu, primerljiva davčna obravnava ali ustrezno plačilo za dano blago ali storitev. Če neposredno primerljive referenčne vrednosti niso na voljo, bi se lahko prilagodile obstoječe referenčne vrednosti ali pa bi se lahko določile alternativne referenčne vrednosti na podlagi splošno sprejetih metod ocenjevanja. Koristi lahko nastanejo na primer v okviru odnosa med javnimi organi in javnimi podjetji, če tak odnos in zlasti kakršno koli financiranje javnih podjetij s strani javnih organov nista v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Za zagotovitev ali nakup blaga ali opravljanje storitev po konkurenčnem, preglednem in nediskriminatornem postopku javnega naročanja se domneva, da je v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Za finančni prispevek podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, se ne bi smelo šteti, da prinaša korist, če ocena referenčnih vrednosti pokaže, da bi podjetje to korist pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji. Oblikovanje transfernih cen v okviru izmenjave blaga in storitev znotraj podjetja lahko prinaša korist, če to oblikovanje transfernih cen ni v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Korist, ki jo prinaša finančni prispevek, se lahko prenese na podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost v Uniji.

(14)

Korist bi morala nastati za eno ali več podjetij ali panog. Specifičnost tuje subvencije bi lahko bila ugotovljena na podlagi prava ali dejstev.

(15)

Tujo subvencijo bi bilo treba šteti kot dodeljeno od trenutka, ko upravičenec pridobi pravico do njenega prejema. Dejansko izplačilo tuje subvencije ni nujen pogoj, da tuja subvencija spada na področje uporabe te uredbe.

(16)

Finančni prispevek, ki se zagotovi izključno negospodarskim dejavnostim podjetja, ne pomeni tuje subvencije. Če pa se finančni prispevek za negospodarsko dejavnost uporabi za navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti podjetja, lahko šteje za tujo subvencijo, ki spada na področje uporabe te uredbe. Če podjetje finančne prispevke, na primer v obliki posebnih ali izključnih pravic, ali finančne prispevke, ki jih prejme kot nadomestilo za breme, ki ga naložijo javni organi, uporablja za navzkrižno subvencioniranje drugih dejavnosti, bi to navzkrižno subvencioniranje lahko bilo znak, da se posebne ali izključne pravice zagotavljajo brez ustreznega plačila ali da je breme prekomerno nadomeščeno in zato šteje za tujo subvencijo.

(17)

Ko se ugotovi, da obstaja tuja subvencija, bi morala Komisija za vsak primer posebej oceniti, ali le-ta izkrivlja notranji trg. V nasprotju z državno pomočjo, ki jo dodeli država članica, tuje subvencije na splošno niso prepovedane.

(18)

Možno je, da je zaradi nezadostne preglednosti v zvezi s številnimi tujimi subvencijami in kompleksnosti poslovne stvarnosti težko nedvoumno prepoznati ali količinsko opredeliti vpliv posamezne tuje subvencije na notranji trg. Zato se zdi nujno, da se za ugotovitev izkrivljanja uporabi neizčrpen sklop kazalnikov. Komisija bi lahko pri ocenjevanju obsega, v katerem lahko tuja subvencija izboljša konkurenčni položaj podjetja in kadar s tem ta tuja subvencija dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu, upoštevala nekatere kazalnike, med drugim znesek in naravo tuje subvencije, namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu.

(19)

Komisija bi lahko pri uporabi kazalnikov za ugotovitev obstoja izkrivljanja na notranjem trgu upoštevala različne elemente, kot je obseg tuje subvencije kot absolutno vrednost ali glede na velikost trga ali vrednosti naložbe. Na primer, koncentracija, pri kateri tuja subvencija krije znaten del nakupne cene ciljnega podjetja, je verjetno izkrivljajoča. Podobno bodo verjetno povzročile izkrivljanja tuje subvencije, ki krijejo znaten del ocenjene vrednosti naročila, ki bo oddano v postopku javnega naročanja. Če se tuja subvencija dodeli za stroške poslovanja, se zdi bolj verjetno, da bo povzročila izkrivljanje, kot če se dodeli za investicijske stroške. Za tuje subvencije za MSP se lahko šteje, da bodo manj verjetno povzročile izkrivljanja kot tuje subvencije velikim podjetjem. Poleg tega bi bilo treba upoštevati značilnosti trga in zlasti konkurenčne pogoje na trgu, kot so ovire za vstop. Tuje subvencije na trgih, za katere so značilne presežne zmogljivosti, ali tuje subvencije, ki povzročajo presežne zmogljivosti z ohranjanjem nedonosnih sredstev ali s spodbujanjem naložb v povečanje zmogljivosti, ki sicer ne bi bile izvedene, bodo verjetno povzročile izkrivljanja. Za tujo subvencijo upravičencu, ki kaže nizko stopnjo dejavnosti na notranjem trgu, merjeno na primer v smislu prometa, ustvarjenega v Uniji, je manj verjetno, da bo povzročila izkrivljanja kot tuja subvencija upravičencu, ki ima višjo raven dejavnosti na notranjem trgu. Za tuje subvencije, ki ne presegajo 4 milijonov EUR v zaporednem obdobju treh let, bi se kot splošno pravilo moralo šteti, da verjetno ne bodo izkrivljale notranjega trga v smislu te uredbe. Za tuje subvencije, ki jih je tretja država v zaporednem obdobju treh let dodelila enotnemu podjetju in ne presegajo zneska pomoči de minimis, kot je opredeljen v členu 3(2) Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 (4), bi se moralo šteti, da ne izkrivljajo notranjega trga v smislu te uredbe.

(20)

Tako kot določene vrste državnih pomoči bodo določene kategorije tujih subvencij, kot so neomejena jamstva, in sicer jamstva brez omejitev zneska ali trajanja takega jamstva, zaradi svoje narave verjetno povzročila tudi izkrivljanja na notranjem trgu. Enako velja za neupravičeno ugodno ponudbo, katere prednosti, kot je njena cena, ni mogoče upravičiti z drugimi dejavniki. Poleg tega so lahko subvencije v obliki financiranja izvoza, razen če so zagotovljene v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih, še posebej zaskrbljujoče zaradi njihovih izkrivljajočih učinkov. Ker je najverjetneje, da bodo te kategorije tujih subvencij povzročile izkrivljanja na notranjem trgu, Komisiji ni treba izvesti podrobne ocene na podlagi kazalnikov. Podjetje bi lahko v vsakem primeru dokazalo, da zadevna tuja subvencija v specifičnih okoliščinah zadeve ne bi izkrivljala notranjega trga.

(21)

Države članice ter vse fizične ali pravne osebe imajo možnost predložiti informacije o pozitivnih učinkih tuje subvencije, ki bi jih morala Komisija ustrezno upoštevati pri testu tehtanja. Komisija bi morala upoštevati pozitivne učinke tuje subvencije na podlagi dokazov o takih pozitivnih učinkih, predloženih med preiskavo. Pozitivni učinki bi se morali nanašati na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati druge pozitivne učinke, da bi se izognili, da bi tehtanje povzročilo neupravičeno diskriminacijo. Komisija bi morala preučiti tudi širše pozitivne učinke v zvezi z ustreznimi cilji politike, zlasti cilji Unije. Ti cilji politike lahko vključujejo zlasti visoko raven varstva okolja in socialnih standardov ter spodbujanje raziskav in razvoja. Komisija bi morala te pozitivne in negativne učinke tuje subvencije pretehtati z vidika izkrivljanja na notranjem trgu. V okviru postopka javnega naročanja bi morala Komisija upoštevati razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevno blago in storitve. Tehtanje lahko privede do sklepa, da se izravnalni ukrepi ne naložijo, kadar pozitivni učinki tuje subvencije prevladajo nad negativnimi učinki. V primeru kategorij tujih subvencij, za katere se šteje, da bodo najverjetneje izkrivljale notranji trg, je manj verjetno, da bodo pozitivni učinki prevladali nad negativnimi učinki. Če prevladajo negativni učinki, je lahko test tehtanja podlaga za določitev ustrezne narave in raven zavez ali izravnalnih ukrepov. Ker se pri testu tehtanja upoštevajo pozitivni učinki tuje subvencije, uporaba testa tehtanja v nobenem primeru ne bi smela privesti do rezultata za podjetje, ki bi bil slabši, kot če se test tehtanja ne bi uporabil. Kadar Komisija izvede test tehtanja, bi morala svojo obrazložitev navesti v sklepu, s katerim se zaključi poglobljena preiskava.

(22)

Kadar Komisija preuči tujo subvencijo na lastno pobudo, bi morala biti pooblaščena, da podjetju naloži izravnalne ukrepe za odpravo vsakega izkrivljanja, ki ga je povzročila tuja subvencija na notranjem trgu. Ti izravnalni ukrepi bi morali vključevati strukturne in nestrukturne ukrepe ter vračilo tuje subvencije in bi morali biti primerni za odpravo zadevnega izkrivljanja in sorazmerni. Kadar Komisija preučuje alternativne izravnalne ukrepe, od katerih bi vsak lahko v celoti in učinkovito odpravil izkrivljanje, bi morala izbrati ukrep, ki je najmanj obremenjujoč za preiskovano podjetje.

(23)

Preiskovano podjetje bi moralo imeti možnost, da ponudi zaveze za odpravo izkrivljanja, ki ga je povzročila tuja subvencija. Če Komisija meni, da ponujene zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje, jih lahko sprejme in s sklepom določi, da postanejo zavezujoče. V tem primeru Komisija ne bi smela naložiti izravnalnih ukrepov.

(24)

Preiskovano podjetje bi lahko ponudilo vračilo subvencije skupaj z ustreznimi obrestmi. Komisija bi morala sprejeti ponujeno vračilo kot zavezo, če lahko ugotovi, da vračilo v celoti odpravlja izkrivljanje, se izvede pregledno in preverljivo ter je učinkovito v praksi, ter ob tem upoštevati tveganje izogibanja ciljem te uredbe.

(25)

Če preiskovano podjetje ne ponudi zavez, ki bi v celoti in učinkovito odpravile prepoznano izkrivljanje, bi morala biti Komisija pooblaščena, da prepove koncentracijo ali oddajo naročila, preden se izvede. Če je bila koncentracija že izvedena, zlasti v primerih, kadar predhodna priglasitev ni bila potrebna, ker pragovi za priglasitev niso bili doseženi, je izkrivljanje vseeno lahko tako veliko, da ga ni mogoče odpraviti z ukrepi v zvezi z ravnanjem ali strukturnimi ukrepi ali vračilom subvencije. Komisija bi se pri takih zadevah morala imeti možnost odločiti, da odpravi izkrivljanje tako, da bi podjetjem naložila razveljavitev koncentracije.

(26)

Preiskovano podjetje bi lahko ponudilo, da Komisijo za ustrezno obdobje obvešča o svojem sodelovanju v prihodnjih koncentracijah ali postopkih javnega naročanja v Uniji, oziroma bi lahko od preiskovanih podjetij to zahtevala Komisija, kadar je to sorazmerno in potrebno. Podjetje na podlagi predložitve takih informacij ali odgovora ali odsotnosti odgovora Komisije ne more legitimno pričakovati, da Komisija pozneje ne bo začela preiskave morebitnih tujih subvencij podjetju, ki sodeluje v koncentraciji ali postopku javnega naročanja.

(27)

Komisija bi morala biti pooblaščena, da na lastno pobudo preuči vse informacije o tujih subvencijah. Države članice in vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje bi moralo imeti možnost Komisiji zagotoviti informacije o domnevnih tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg. Komisija bi lahko vzpostavila kontaktno točko, ki bi olajšala pridobivanje takih informacij na zaupen način. Kadar države članice Komisiji sporočijo ustrezne informacije o domnevnih tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, bi morala Komisija zagotoviti, da te države članice prejmejo odgovor. Za preiskavo možnih tujih subvencij in ali izkrivljajo notranji trg, in za odpravo takih izkrivljanj ta uredba vzpostavlja postopek, sestavljen iz dveh korakov, in sicer predhodnega pregleda in poglobljene preiskave. Podjetje, ki je predmet katerega koli od teh dveh korakov, bi se moralo šteti za preiskovano podjetje.

(28)

Komisiji bi bilo treba podeliti ustrezna preiskovalna pooblastila za zbiranje vseh potrebnih informacij. Zato bi morala biti pooblaščena, da med celotnim postopkom zahteva informacije od katerega koli podjetja ali podjetniškega združenja. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni za nepravočasno predložitev zahtevanih informacij ali za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij. Komisija bi morala imeti tudi možnost nasloviti vprašanja na države članice ali tretje države. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za izvajanje obiskov za ugotavljanje dejstev v prostorih podjetja ali podjetniškega združenja, ki se nahajajo v Uniji ali, če je zadevna tretja država uradno obveščena in temu ne nasprotuje, v prostorih podjetja v tretji državi. Za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega pregleda bi Komisija morala biti pooblaščena, da zaprosi podjetje ali podjetniško združenje za soglasje k tovrstnemu pregledu. Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za sprejemanje sklepov na podlagi razpoložljivih dejstev, če preiskovano podjetje ali tretja država, ki je podelila subvencijo, ne sodeluje.

(29)

Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje začasnih ukrepov, kadar je to potrebno za preprečitev nepopravljive škode za konkurenco na notranjem trgu.

(30)

Kadar ima Komisija na podlagi predhodnega pregleda dovolj znakov o obstoju tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, bi morala biti Komisija pooblaščena za uvedbo poglobljene preiskave, da bi zbrala dodatne relevantne informacije za oceno tuje subvencije. Preiskovanemu podjetju bi moralo biti omogočeno, da uveljavlja svojo pravico do obrambe.

(31)

Komisija bi morala poglobljeno preiskavo zaključiti s sprejetjem sklepa. Kolikor je mogoče, bi si morala prizadevati, da se poglobljena preiskava zaključi v 18 mesecih, pri čemer je treba upoštevati zlasti kompleksnost zadeve ter raven sodelovanja zadevnih podjetij in tretjih držav.

(32)

Komisija bi morala imeti na voljo ustrezne instrumente za zagotovitev učinkovitosti zavez in izravnalnih ukrepov. Če podjetje ne ravna v skladu s sklepom o zavezah, sklepom o izravnalnih ukrepih ali sklepom o odreditvi začasnih ukrepov, bi morala biti Komisija pooblaščena za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, ki so dovolj odvračilne. Komisija bi morala pri nalaganju takih glob ali periodičnih denarnih kazni upoštevati primere ponavljajočega se neizpolnjevanja. Za povečanje učinkovitosti te uredbe je možno, da Komisija uporabi zaveze ali izravnalne ukrepe hkrati z globami ali periodičnimi denarnimi kaznimi.

(33)

Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za razveljavitev sklepa in sprejetje novega sklepa, kadar je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah, kadar podjetje ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali naloženimi izravnalnimi ukrepi ali kadar zaveze ali izravnalni ukrepi niso bili učinkoviti.

(34)

Glede na potencialno velik vpliv koncentracij na notranji trg bi morala biti Komisija pooblaščena, da ob priglasitvi preuči informacije o tujih finančnih prispevkih v okviru predlagane koncentracije. Podjetjem ne bi smelo biti dovoljeno izvesti koncentracije, dokler Komisija ne zaključi pregleda. Pregled Komisije bi moral slediti enakemu postopku kot pri pregledu tuje subvencije na pobudo Komisije, ob upoštevanju prilagoditev, da se odrazijo posebnosti koncentracij.

(35)

Treba je vzpostaviti ravnovesje med učinkovito zaščito notranjega trga in potrebo po omejitvi upravnega bremena za podjetja, za katera se uporablja ta uredba. Zato bi morala obvezna predhodna priglasitev veljati le za koncentracije, ki dosegajo združene pragove, kot so opredeljeni v tej uredbi, na podlagi obsega prometa v Uniji in obsega tujih finančnih prispevkov.

(36)

Če ti pragovi za priglasitev niso doseženi, bi Komisija morala imeti možnost zahtevati priglasitev potencialno subvencioniranih koncentracij, ki še niso bile izvedene, ali priglasitev potencialno subvencioniranih ponudb pred oddajo javnega naročila, če meni, da bi bila koncentracija ali ponudba glede na svoj vpliv v Uniji upravičena do predhodnega pregleda. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da na lastno pobudo opravi pregled že izvedenih koncentracij ali že oddanih naročil.

(37)

Pri pregledu koncentracije bi bilo treba oceno, ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu, omejiti na zadevno koncentracijo, v oceni pa bi bilo treba upoštevati le tiste tuje finančne subvencije, ki so bile dodeljene v treh letih pred koncentracijo.

(38)

Podjetja bi morala imeti v okviru mehanizma predhodnega pregleda za koncentracije možnost, da zaprosijo za posvetovanja s Komisijo pred priglasitvijo na podlagi dobre vere, z namenom, da prejmejo usmeritve o tem, ali so pragovi za priglasitev doseženi.

(39)

Kadar se koncentracija priglasi Komisiji na podlagi člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (5) in te uredbe, bi si morala Komisija prizadevati za omejitev upravnega bremena za priglasitelje na podlagi te uredbe. Podjetja bi morala imeti zlasti možnost, da navedejo posebne informacije, predložene v okviru postopka na podlagi te uredbe, ki jih lahko Komisija uporabi tudi v postopkih na podlagi Uredbe (ES) št. 139/2004.

(40)

Potreba po obravnavanju tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, je zlasti pomembna pri javnih naročilih zaradi njihovega gospodarskega pomena na notranjem trgu in dejstva, da se financirajo iz davkoplačevalskih sredstev. Komisija bi morala biti pooblaščena, da po priglasitvi pred oddajo naročila preuči informacije o tujih finančnih prispevkih gospodarskemu subjektu, ki sodeluje v postopku javnega naročanja. Predhodne priglasitve bi morale biti obvezne nad pragom, določenim v tej uredbi, da bi zajeli gospodarsko pomembne zadeve ter hkrati čim bolj zmanjšali upravno breme in ne ovirali sodelovanja MSP pri javnih naročilih. Navedena obveznost predhodne priglasitve nad mejno vrednostjo bi se morala uporabljati tudi za skupine gospodarskih subjektov iz člena 26(2) Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), člena 19(2) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) in člena 37(2) Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8). Komisija lahko med postopkom javnega naročanja zahteva tudi predhodno priglasitev tujega finančnega prispevka, čeprav je njegova ocenjena vrednost nižja od pragov za priglasitev. Komisija bi si morala prizadevati za omejitev poseganja v postopke javnega naročanja, tako da pri odločanju, ali bo zahtevala tako predhodno obvestilo, upošteva bližino datuma oddaje naročila.

(41)

Ravnovesje med razvojem evropskega trga obrambne in varnostne opreme, ki je bistvenega pomena za ohranjanje tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, ter zaščito nacionalne varnosti držav članic zahteva poseben režim za naročila na področju obrambe in varnosti, ki so zajeta v Direktivi 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zato za javno naročilo za oddajo takih naročil na področju obrambe in varnosti ne bi smele veljati zahteve glede priglasitve na podlagi te uredbe. Kljub temu bi moralo biti mogoče, da se tuje subvencije pri takih naročilih preučijo v okviru pregleda po uradni dolžnosti. Poleg tega v tej uredbi ne bi smela biti zajeta javna naročila, ki so zajeta v Direktivi 2009/81/ES in izvzeta na njeni podlagi ali pri katerih so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 346 PDEU, pri čemer se med drugim upošteva, da je v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije možnost uporabe takih izjem razlagati tako, da njeni učinki ne presegajo tega, kar je nujno potrebno za zaščito legitimnih interesov, katerih zaščito omogočajo navedene določbe in razlagalno sporočilo Komisije o uporabi člena 296 PDEU na področju naročil za obrambo.

(42)

Okvirni sporazumi so učinkovito orodje javnega naročanja, ki ga javni naročniki in naročniki široko uporabljajo. Ta uredba ne bi smela vplivati na prožnost, ki je kupcem na voljo po sklenitvi okvirnega sporazuma. Zato bi bilo treba obveznost priglasitve tujih finančnih prispevkov v postopkih javnega naročanja iz te uredbe omejiti na postopek pred sklenitvijo samih okvirnih sporazumov in se ta obveznost ne bi smela uporabljati za naročila, ki temeljijo na okvirnem sporazumu.

(43)

Ob upoštevanju nujnosti postopkov naročanja, ki se izvajajo v skladu s členom 27(3) ali členom 28(6) Direktive 2014/24/EU ali členom 45(3) Direktive 2014/25/EU, bi si morala Komisija po svojih najboljših močeh prizadevati, da take postopke prednostno obravnava med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo, tako da lahko sprejme smiseln sklep, takoj ko je to izvedljivo. To bi se moralo ustrezno uporabljati za podobne postopke, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2014/23/EU.

(44)

Zaradi posebnosti večstopenjskih postopkov za oddajo javnega naročila bi morala Komisija ob predložitvi prijave za sodelovanje začeti predhodni pregled z ustreznimi informacijami, ki so na voljo v priglasitvi. Za zagotovitev popolnosti informacij in hitrosti preiskave bi bilo treba skupaj s končno ponudbo predložiti posodobljeno priglasitev. Komisija bi morala imeti tudi pravico, da pred oddajo končne ponudbe zahteva katere koli dodatne informacije.

(45)

Ta uredba ne obravnava dostopa gospodarskih subjektov iz tretjih držav do trga naročil v Uniji. To vprašanje je zajeto z ustreznim pravom Unije in mednarodnimi sporazumi.

(46)

Kadar je v okviru postopka javnega naročanja priglašen tuji finančni prispevek, bi bilo treba oceno omejiti na ta postopek.

(47)

Komisija bi morala, kadar je ustrezno, poiskati načine za zagotovitev uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev za lažje izpolnjevanje obveznosti v zvezi z javnimi naročili na podlagi te uredbe.

(48)

Zagotoviti bi bilo treba, da se v zvezi z vsemi gospodarskimi subjekti, vključenimi v postopek javnega naročanja, ne glede na preiskave, ki se začnejo in so v teku na podlagi te uredbe, spoštujejo načela, ki urejajo javna naročila, zlasti načela sorazmernosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, preglednosti in konkurence. Ta uredba ne posega v direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU kar zadeva veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava.

(49)

Javni naročniki ali naročniki se lahko odločijo, da naročilo oddajo po ločenih sklopih, zlasti v skladu s členom 46 Direktive 2014/24/EU in členom 65 Direktive 2014/25/EU ter ob upoštevanju prepovedi umetne razdelitve. Tuje finančne prispevke bi bilo treba priglasiti za ponudnike, ki se prijavijo za sklope, katerih vrednost presega veljavni prag.

(50)

Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost gospodarskih subjektov, da uporabijo zmogljivosti drugih subjektov v skladu z direktivami 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU.

(51)

Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost javnega naročnika ali naročnika, da od gospodarskih subjektov zahteva, da dodajo, pojasnijo ali dopolnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, kot je določeno v Direktivi 2014/23/EU, Direktivi 2014/24/EU ali Direktivi 2014/25/EU ali kot je določeno v nacionalnem pravu, s katerim se navedene direktive izvajajo, pod pogojem, da se pri takih zahtevah v celoti upoštevata načeli enake obravnave in preglednosti.

(52)

Javni kupci zelo pogosto centralizirajo svoje nakupe, da bi dosegli ekonomijo obsega in večjo učinkovitost. Taki centralni nabavni organi so javni naročniki ali naročniki v smislu direktiv 2009/81/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU. Zato je ustrezno, da bi Komisija imela možnost preučiti tuje subvencije v okviru naročil, ki jih oddajo taki javni naročniki ali naročniki.

(53)

Za tuje subvencije, ki gospodarskemu subjektu omogočajo oddajo neupravičeno ugodne ponudbe v zvezi z zadevnimi gradnjami, blagom ali storitvami, bi se moralo šteti, da dejansko povzročajo ali bi potencialno povzročile izkrivljanje v postopku javnega naročanja. Navedena izkrivljanja bi bilo zato treba oceniti na podlagi neizčrpnega sklopa kazalnikov. Kazalniki bi morali omogočiti, da se ugotovi, kako tuja subvencija izkrivlja konkurenco z izboljšanjem konkurenčnega položaja podjetja in s tem, da mu omogoči predložitev neupravičeno ugodne ponudbe. Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti, da dokažejo, da ponudba ni neupravičeno ugodna, vključno z navedbo elementov iz člena 69(2) Direktive 2014/24/EU ali člena 84(2) Direktive 2014/25/EU, ki urejata neobičajno nizke ponudbe. Prepoved oddaje bi se morala uporabiti le, kadar ugodne narave ponudbe, ki ji koristijo tuje subvencije, ni mogoče upravičiti z drugimi dejavniki, kadar bi bilo naročilo oddano ponudniku in kadar podjetje, ki je predložilo ponudbo, ni ponudilo zavez, ki bi se štele za ustrezne in zadostne, da se izkrivljanje v celoti in učinkovito odpravi. Zato se prepoved oddaje naročila nanaša na poseben postopek, v katerem je bila predložena neupravičeno ugodna ponudba. Ugotovitev Komisije, da je imel gospodarski subjekt korist od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg in ki mu omogoča predložitev neupravičeno ugodne ponudbe, torej ne bi smelo šteti za element, ki bi povzročil izključitev na podlagi neobveznih razlogov za izključitev iz člena 38(7) Direktive 2014/23/EU, člena 57(4) Direktive 2014/24/EU ali člena 80 Direktive 2014/25/EU v okviru istega ali drugega postopka javnega naročanja, izvedenega v skladu z navedenimi direktivami.

(54)

Neupravičeno ugodna ponudba je lahko tudi posledica tujih subvencij, dodeljenih podizvajalcu ali dobavitelju, zaradi njenega konkurenčnega vpliva na ponudbo, predloženo javnemu naročniku ali naročniku. Vendar, da bi omejili upravno breme, bi morali tuje finančne prispevke priglasiti le glavni podizvajalci ali glavni dobavitelji, in sicer tisti, katerih proizvodi ali storitve se nanašajo na ključne elemente naročila ali presegajo določen odstotek vrednosti naročila. Elementi naročila se lahko štejejo za ključne elemente, zlasti na podlagi posebnega pomena elementa za kakovost ponudbe, vključno s posebnim znanjem in izkušnjami, tehnologijo, specializiranim osebjem, patenti ali podobnimi prednostmi, ki so na voljo podizvajalcu ali dobavitelju, zlasti kadar so ti elementi bistveni za izpolnitev večine vsaj enega od pogojev za sodelovanje v postopku javnega naročanja. Za zagotovitev trdne dejstvene podlage za pregled bi bilo treba pri predhodnem pregledu upoštevati glavne podizvajalce in dobavitelje, ki so že znani v fazi predložitve popolne priglasitve ali izjave oziroma posodobljene priglasitve ali izjave v primeru večstopenjskih postopkov. Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost gospodarskih subjektov, da pri izvajanju svojih naročil uporabijo nove podizvajalce. Zato zamenjava podizvajalcev in dobaviteljev po predložitvi popolne priglasitve ali izjave oziroma posodobljene priglasitve ali izjave ali med izvajanjem naročila ne bi smela ustvarjati dodatnih obveznosti priglasitve, vendar bi Komisija morala imeti možnost začeti pregled po uradni dolžnosti, če ima informacije, tudi od katere koli države članice, fizične ali pravne osebe ali združenja, da so ti podizvajalci in dobavitelji morda imeli koristi od tujih subvencij.

(55)

V skladu z direktivami o javnem naročanju bi bilo treba ekonomsko najugodnejšo ponudbo z vidika javnega naročnika ali naročnika prepoznati na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, tovrstna ponudba pa lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ki bi ga bilo treba oceniti na podlagi meril, ki se nanašajo tudi na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom zadevnega naročila.

(56)

V okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, zlasti v zvezi s postopki javnega naročanja, lahko nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU, ki meni, da je odločitev o vprašanju potrebna za izrek sodbe, zahteva ali, v primeru iz člena 267 PDEU, mora zahtevati od Sodišča predhodno odločanje o razlagi prava Unije, vključno s to uredbo. Vendar glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča] to nacionalno sodišče ne more predložiti vprašanja o veljavnosti sklepa Komisije na predlog zadevnega gospodarskega subjekta, ki je imel možnost vložiti ničnostno tožbo zoper navedeni sklep, zlasti če se navedeni sklep nanj neposredno in posamično nanaša, vendar tega ni storil v roku, določenem v členu 263 PDEU.

(57)

Ob upoštevanju narave mehanizma predhodnega pregleda za koncentracije in oddajo javnih naročil ter potrebe po pravni varnosti v zvezi s temi specifičnimi transakcijami Komisija na lastno pobudo ne bi smela ponovno pregledati koncentracije ali razpisa za oddajo javnega naročila, priglašenega in ocenjenega na podlagi ustreznih postopkov. Vendar je mogoče, da so finančni prispevki, o katerih je bila Komisija obveščena prek postopka priglasitve, pomembni tudi zunaj navedene koncentracije ali postopka javnega naročanja.

(58)

Države članice bi morale pri uporabi te uredbe učinkovito sodelovati s Komisijo. Za olajšanje takega sodelovanja bi morala imeti Komisija možnost, da vzpostavi mehanizem za sodelovanje.

(59)

Komisija bi morala imeti za namene zbiranja informacij o tujih subvencijah možnost začeti preiskave v zvezi s posameznimi gospodarskimi sektorji, posebnimi vrstami gospodarske dejavnosti ali uporabo posebnih tujih subvencijskih instrumentov. Komisija bi morala imeti možnost, da uporabi informacije, pridobljene v teh preiskavah trga, da bi pregledala nekatere transakcije v okviru postopkov na podlagi te uredbe.

(60)

Kadar Komisija sumi na obstoj ponavljajočih se tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ali kadar so v več izvršilnih ukrepih na podlagi te uredbe prepoznane tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg, dodeljene s strani iste tretje države, mora imeti možnost, da začne dialog z zadevno tretjo državo, da bi preučili možnosti za odpravo ali spremembe tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ter tako odpravili njihove izkrivljajoče učinke na notranjem trgu. Kadar dvostranski sporazum med Unijo in tretjo državo določa posvetovalni mehanizem, ki zajema tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, bi se lahko tak posvetovalni mehanizem uporabil za spodbujanje dialoga s tretjimi državami. Dialog s tretjo državo Komisiji ne bi smel preprečiti, da začne ali nadaljuje preglede na podlagi te uredbe. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet obveščati o zadevnih spremembah.

(61)

Zaradi pravne varnosti je ustrezno omejiti obdobje, v katerem lahko Komisija preiskuje tujo subvencijo, in sicer na 10 let od datuma dodelitve zadevne tuje subvencije.

(62)

Iz istih razlogov je ustrezno določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob ali periodičnih denarnih kazni.

(63)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je ustrezno, da Komisija objavi ali, kadar je ustrezno, da na voljo javnosti vse sklepe, ki jih je sprejela na podlagi te uredbe, v celoti ali v obliki povzetka.

(64)

Komisija bi morala pri objavi svojih sklepov upoštevati predpise o poklicni skrivnosti, vključno z varstvom vseh zaupnih podatkov, in poslovnih skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU. Za namene te uredbe bi se morali osebni podatki obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (11), odvisno od tega, katera se uporablja za zadevno obdelavo.

(65)

Kadar za informacije, ki jih podjetje označi kot zaupne ali kot poslovno skrivnost, ne velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je mogoče razkriti take informacije. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o zaupnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega bodo ti podatki razkriti, tako da lahko respondent uporabi katero koli sodno varstvo, ki mu je na voljo, vključno z začasnimi ukrepi.

(66)

Podjetja, ki se preiskujejo na podlagi te uredbe, bi morala imeti možnost, da predložijo svoje pripombe o razlogih, zaradi katerih namerava Komisija sprejeti sklep, in bi zato morala imeti pravico do vpogleda v spis. Ob zagotavljanju varovanja pravic do obrambe preiskovanih podjetij je nujno, da se zaščitijo poslovne skrivnosti.

(67)

Če se pošiljatelj informacij strinja, bi Komisija morala imeti možnost informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, uporabiti tudi pri uporabi drugih aktov Unije.

(68)

Države članice in Komisija bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo varovanje tajnih podatkov, zlasti v skladu s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (12), Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (13) in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (14).

(69)

Unija bi morala to uredbo izvajati v skladu s pravom Unije, Sporazumom STO ter z zavezami, ki jih je sprejela v okviru drugih trgovinskih in naložbenih sporazumov, katerih pogodbenice so Unija ali države članice. Ta uredba bi morala dopolnjevati prizadevanje Unije za izboljšanje večstranskih pravil o obravnavanju izkrivljajočih subvencij.

(70)

Omejitve svoboščin iz členov 34, 49, 56 in 63 PDEU je mogoče upravičiti s potrebo po preprečevanju nelojalne konkurence, če so take omejitve, tako kot druge omejitve temeljnih svoboščin, skladne s splošnimi načeli prava Unije, kot sta sorazmernost in pravna varnost, ter s temeljnimi pravicami.

(71)

Možno je, da se izvajanje te uredbe prekriva s sektorskimi pravili, zlasti na področju pomorskega in zračnega prometa. Zato je treba pojasniti razmerje med to uredbo in sektorskimi instrumenti, ki obravnavajo tuje subvencije, in sicer Uredbo Sveta (EGS) št. 4057/86 (15), Uredbo (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Uredbo (EU) 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(72)

Akte, ki jih sprejme Komisija na podlagi te uredbe, nadzira Sodišče v skladu s členom 263 PDEU. Sodišču bi bilo treba v skladu s členom 261 PDEU podeliti neomejeno pristojnost glede sklepov Komisije o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni.

(73)

Da bi povečali predvidljivost te uredbe, bi morala Komisija objaviti in redno posodabljati smernice v zvezi z merili za ugotavljanje obstoja izkrivljanja, ki ga je na notranjem trgu povzročila tuja subvencija, uporabo testa tehtanja, uporabo svoje pristojnosti, da zahteva predhodno priglasitev katere koli koncentracije ali tujih finančnih prispevkov, ki jih gospodarski subjekt prejme v postopku javnega naročanja, ter oceno izkrivljanja v postopku javnega naročanja. Komisija bi se morala ob izdaji tovrstnih smernic ustrezno posvetovati z deležniki in državami članicami. Da bi olajšali izvajanje te uredbe v zgodnjih fazah njene uporabe, bi si morala Komisija pred objavo smernic prizadevati za javna pojasnila o uporabi navedenih določb.

(74)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 PDEU. Ta pooblastila, ki bi jih bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18), se nanašajo na: sklepe, s katerimi se zaključijo poglobljene preiskave, naložitev začasnih ukrepov, sklepe o koncentracijah, ki so bile izvedene s kršitvijo obveznosti priglasitve ali s kršitvijo sklepa o zavezah ali sklepa o prepovedi koncentracije ali oddaje naročila v okviru postopka javnega naročanja, preklic nekaterih sklepov ter izvedbena pooblastila v zvezi z obliko, vsebino, postopkovnimi podrobnostmi in povezanimi vprašanji glede predhodnega pregleda in poglobljene preiskave.

(75)

Komisija bi morala imeti možnost, da določi poenostavljen postopek, na podlagi katerega nekatere koncentracije ali postopke javnega naročanja obravnava na podlagi tega, da je zanje manj verjetno, da bodo povzročili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi tujih subvencij.

(76)

Da se tudi dolgoročno zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in z namenom zagotavljanja ustrezne pokritosti primerov, ki se preiskujejo tako na podlagi priglasitev kot po uradni dolžnosti, ter da se obenem omeji nepotrebno upravno breme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo pragov za priglasitev koncentracij in postopkov javnega naročanja ter skrajšanjem rokov za predhodni pregled in poglobljene preiskave priglašenih koncentracij ali priglašenih finančnih prispevkov v okviru postopka javnega naročanja. Brez poseganja v možnost spremembe pragov za priglasitev koncentracij in javnih naročil z zakonodajnim predlogom, tudi v okviru pregleda iz te uredbe, se lahko navedeni pragovi spremenijo z delegiranim aktom enkrat v obdobju prenosa pooblastila na podlagi te uredbe. V zvezi s finančnimi prispevki v okviru postopka javnega naročanja bi bilo treba pooblastilo za sprejetje takega akta izvajati na način, ki upošteva interese MSP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(77)

Kadar je koncentracijo treba priglasiti na podlagi te uredbe, bi morali na področje uporabe te uredbe spadati finančni prispevki, dodeljeni kateri koli stranki koncentracije v treh letih pred datumom začetka uporabe te uredbe. V okviru postopka javnega naročanja bi bilo treba to uredbo uporabljati tudi za finančni prispevek, dodeljen gospodarskemu subjektu v treh letih pred datumom začetka uporabe te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira za obravnavanje izkrivljanj, ki jih neposredno ali posredno povzročijo tuje subvencije, in s tem zagotoviti enake konkurenčne pogoje. Ta uredba določa pravila in postopke za preiskovanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, in za odpravo takih izkrivljanj. Do takih izkrivljanj lahko pride pri kateri koli gospodarski dejavnosti ter zlasti pri koncentracijah in v postopkih javnega naročanja.

2.   Ta uredba obravnava tuje subvencije, dodeljene podjetju, tudi javnemu podjetju pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu. Med drugim se šteje, da gospodarsko dejavnost na notranjem trgu opravlja podjetje, ki pridobi nadzor ali se združuje s podjetjem s sedežem v Uniji, ali podjetje, ki sodeluje v postopku javnega naročanja v Uniji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podjetje“ v okviru postopkov javnega naročanja pomeni gospodarski subjekt, kakor je opredeljen v členu 1, točka 14, Direktive 2009/81/ES, členu 5, točka 2, Direktive 2014/23/EU, členu 2(1), točka 10, Direktive 2014/24/EU in členu 2, točka 6, Direktive 2014/25/EU;

(2)

„naročilo“ v okviru postopkov javnega naročanja in če ni drugače določeno pomeni javno naročilo, kakor je opredeljeno v členu 2(1), točka 5, Direktive 2014/24/EU, „naročila“, kakor so opredeljena v členu 1, točka 2, Direktive 2009/81/ES, in „naročila blaga, gradenj in storitev“, kakor so opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive 2014/25/EU, kot tudi „koncesije“, kakor so opredeljene v členu 5, točka 1, Direktive 2014/23/EU;

(3)

„postopek javnega naročanja“ pomeni:

(a)

vsako vrsto postopka javnega naročanja, zajetega v Direktivi 2014/24/EU za sklenitev javnega naročila ali Direktivi 2014/25/EU za sklenitev naročila blaga, gradenj in storitev;

(b)

postopek za podelitev koncesije za gradnje ali storitve, zajet v Direktivi 2014/23/EU;

(c)

postopki oddaje naročil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, razen če jih države članice izvzamejo na podlagi člena 346 PDEU;

(d)

postopki za oddajo naročil iz člena 10(4), točka (a), Direktive 2014/23/EU, člena 9(1), točka (a), Direktive 2014/24/EU ali člena 20(1), točka (a), Direktive 2014/25/EU;

(4)

„javni naročnik“ v okviru postopkov javnega naročanja pomeni javnega naročnika, kakor je opredeljen v členu 1, točka 17, Direktive 2009/81/ES, členu 6 Direktive 2014/23/EU, členu 2(1), točka 1, Direktive 2014/24/EU in členu 3 Direktive 2014/25/EU;

(5)

„naročnik“ v okviru postopkov javnega naročanja pomeni naročnika, kakor je opredeljen v členu 1, točka 17, Direktive 2009/81/ES, členu 7 Direktive 2014/23/EU in členu 4 Direktive 2014/25/EU;

(6)

„večstopenjski postopek“ pomeni postopek javnega naročanja v skladu s členi 28 do 32 Direktive 2014/24/EU in členi 46 do 52 Direktive 2014/25/EU, bodisi kot omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčni dialog ali partnerstvo za inovacije ali kot podoben postopek v skladu z Direktivo 2014/23/EU.

Člen 3

Obstoj tuje subvencije

1.   Za namene te uredbe se šteje, da obstaja tuja subvencija, kadar tretja država neposredno ali posredno zagotovi finančni prispevek, ki podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, prinaša korist in je pravno ali dejansko omejen na eno ali več podjetij ali panog.

2.   Za namene te uredbe finančni prispevek med drugim vključuje:

(a)

prenos sredstev ali obveznosti, kot so kapitalske injekcije, nepovratna sredstva, posojila, jamstva za posojila, davčne spodbude, poravnavo izgub iz poslovanja, nadomestilo za finančna bremena, ki jih naložijo javni organi, oprostitev dolga, zamenjave terjatev v lastniške deleže ali reprogramiranje dolga;

(b)

odpoved sicer zapadlim prihodkom, kot so oprostitve davkov ali dodelitev posebnih ali izključnih pravic brez ustreznega plačila, ali

(c)

dobavo blaga ali storitev oziroma nakup blaga ali storitev.

Finančni prispevek, ki ga zagotovi tretja država, vključuje finančni prispevek, ki ga zagotovijo:

(a)

centralna država in javni organi na vseh drugih ravneh;

(b)

tuji javni subjekt, katerega dejanja se lahko pripišejo tretji državi, ob upoštevanju elementov, kot so značilnosti subjekta in pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri deluje subjekt, vključno z vlogo države v gospodarstvu, ali

(c)

zasebni subjekt, katerega dejanja je mogoče pripisati tretji državi, ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin.

Člen 4

Izkrivljanja na notranjem trgu

1.   Šteje se, da obstaja izkrivljanje na notranjem trgu, kadar lahko tuja subvencija izboljša konkurenčni položaj podjetja na notranjem trgu in kadar pri tem navedena tuja subvencija dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu. Izkrivljanje na notranjem trgu se ugotovi na podlagi kazalnikov, ki lahko vključujejo zlasti naslednje:

(a)

znesek tuje subvencije;

(b)

naravo tuje subvencije;

(c)

položaj podjetja, tudi njegovo velikost, in razmere na zadevnih trgih ali v zadevnih sektorjih;

(d)

raven in razvoj gospodarske dejavnosti podjetja na notranjem trgu;

(e)

namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu.

2.   Kadar skupni znesek tuje subvencije podjetju ne presega 4 milijonov EUR v katerem koli zaporednem obdobju treh let, se za to tujo subvencijo šteje, da verjetno ne bo izkrivljala notranjega trga.

3.   Kadar skupni znesek tuje subvencije podjetju ne presega zneska pomoči de minimis, kakor je opredeljen v členu 3(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1407/2013, ki ga dodeli tretja država v katerem koli zaporednem obdobju treh let, se za to tujo subvencijo ne šteje, da izkrivlja notranji trg.

4.   Lahko se šteje, da tuja subvencija ne izkrivlja notranjega trga, če je njen namen povrniti škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki.

Člen 5

Kategorije tujih subvencij, za katere je najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg

1.   Tuja subvencija najverjetneje izkrivlja notranji trg, kadar spada v katero od naslednjih kategorij:

(a)

tuja subvencija, dodeljena podjetju v težavah, in sicer podjetju, ki bo v kratkem ali srednjeročnem obdobju brez subvencije verjetno prenehalo poslovati, razen če obstaja načrt prestrukturiranja, ki lahko privede do dolgoročne sposobnosti preživetja tega podjetja in ta načrt vključuje pomemben lastni prispevek podjetja;

(b)

tuja subvencija v obliki neomejenega poroštva za dolgove ali obveznosti podjetja, in sicer brez vsakršne omejitve glede zneska ali trajanja takega poroštva;

(c)

ukrep financiranja izvoza, ki ni v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih;

(d)

tuja subvencija, ki neposredno olajša koncentracijo;

(e)

tuja subvencija, ki podjetju omogoči, da predloži neupravičeno ugodno ponudbo, na podlagi katere bi se podjetju lahko oddalo ustrezno naročilo.

2.   Preiskovano podjetje ima možnost predložiti ustrezne informacije o tem, ali tuja subvencija, ki spada v eno od kategorij iz odstavka 1, v posebnih okoliščinah zadevnega primera ne izkrivlja notranjega trga.

Člen 6

Test tehtanja

1.   Komisija lahko na podlagi prejetih informacij pretehta razmerje med negativnimi učinki tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu v skladu s členoma 4 in 5 ter pozitivnimi učinki na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu ter ob tem upošteva druge pozitivne učinke tuje subvencije, kot so širši pozitivni učinki glede ciljev zadevne politike, zlasti ciljev Unije.

2.   Komisija pri odločanju o naložitvi izravnalnih ukrepov ali sprejetju zavez upošteva oceno na podlagi odstavka 1 ter naravo in raven teh izravnalnih ukrepov ali zavez.

Člen 7

Zaveze in izravnalni ukrepi

1.   Komisija lahko naloži izravnalne ukrepe za odpravo izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga povzroči ali biga potencialno povzročila tuja subvencija, razen če je sprejela zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje na podlagi odstavka 2.

2.   Komisija lahko sprejme zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje, kadar take zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu. Ko Komisija sprejme take zaveze, s sklepom o zavezah v skladu s členom 11(3) določi, da so zavezujoče za preiskovano podjetje. Kadar je to ustrezno, se spremlja, ali podjetje izpolnjuje dogovorjene zaveze.

3.   Zaveze ali izravnalni ukrepi morajo biti sorazmerni ter v celoti in učinkovito odpraviti izkrivljanje, ki ga dejansko povzroči ali bi ga potencialno povzročila tuja subvencija na notranjem trgu.

4.   Zaveze ali izravnalni ukrepi lahko med drugim vključujejo:

(a)

ponujanje dostopa pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji do infrastrukture – tudi raziskovalnih, proizvodnih ali bistvenih zmogljivosti – ki so bile pridobljene ali podprte s tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg, razen če tak dostop že določa zakonodaja Unije;

(b)

zmanjšanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu, vključno z začasno omejitvijo gospodarske dejavnosti;

(c)

vzdržanje od določenih naložb;

(d)

licenciranje sredstev, pridobljenih ali razvitih s pomočjo tujih subvencij, pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji;

(e)

objavo rezultatov raziskav in razvoja;

(f)

odprodajo nekaterih sredstev;

(g)

zahtevo, da podjetja razveljavijo zadevno koncentracijo;

(h)

vračilo tuje subvencije, vključno z ustrezno obrestno mero, izračunano v skladu z metodo iz Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (20);

(i)

zahtevo, da zadevna podjetja prilagodijo svojo strukturo upravljanja.

5.   Kadar je ustrezno, Komisija naloži zahteve glede poročanja in preglednosti, vključno z rednim poročanjem o izvajanju zavez in izravnalnih ukrepov iz odstavka 4.

6.   Kadar preiskovano podjetje predlaga vračilo tuje subvencije, vključno z ustrezno obrestno mero, Komisija sprejme tako vračilo kot zavezo le, kadar lahko ugotovi, da je vračilo pregledno, preverljivo in dejansko, ob upoštevanju tveganja izogibanja.

Člen 8

Informacije o prihodnjih koncentracijah in postopkih javnega naročanja.

Kadar je sorazmerno in potrebno, se lahko od preiskovanega podjetja v sklepih, sprejetih na podlagi členov 11, 25 in 31, zahteva, da v omejenem časovnem obdobju Komisijo obvešča svojem o sodelovanju v koncentracijah ali postopkih javnega naročanja. Ta zahteva ne posega v obveznosti priglasitve na podlagi členov 21 in 29.

POGLAVJE 2

PREGLED PO URADNI DOLŽNOSTI IN SPLOŠNE DOLOČBE ZA PREGLED TUJIH SUBVENCIJ

Člen 9

Pregled tujih subvencij po uradni dolžnosti

1.   Komisija lahko v zvezi z domnevnimi tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg, na lastno pobudo preuči informacije iz katerega koli vira, tudi od držav članic, fizične ali pravne oseba ali združenja.

2.   Pregledi javnih naročil po uradni dolžnosti so omejeni na oddana naročila.

Rezultat teh pregledov ni razveljavitev sklepa o oddaji naročila ali odpoved naročila.

Člen 10

Predhodni pregled

1.   Kadar Komisija meni, da informacije iz člena 9 nakazujejo na možnost, da obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg, si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere meni, da jih potrebuje za predhodno oceno, ali finančni prispevek, ki je predmet pregleda, pomeni tujo subvencijo in ali izkrivlja notranji trg. V ta namen lahko Komisija zlasti:

(a)

zahteva informacije v skladu s členom 13 in

(b)

izvede inšpekcijske preglede v Uniji in zunaj nje v skladu s členom 14 ali členom 15.

2.   Kadar je država članica obvestila Komisijo o predvidenem ali začetem ustreznem nacionalnem postopku, Komisija obvesti to državo članico o začetku predhodnega pregleda. Komisija zlasti o začetku predhodnega pregleda obvesti države članice, ki so Komisiji priglasile nacionalni postopek na podlagi Uredbe (EU) 2019/452. Kadar se začne predhodni pregled v zvezi s postopkom javnega naročanja, Komisija obvesti tudi zadevnega javnega naročnika ali naročnika.

3.   Kadar ima Komisija na podlagi predhodnega pregleda dovolj znakov, da je bila podjetju dodeljena tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg:

(a)

sprejme sklep o začetku poglobljene preiskave, ki povzema upoštevna dejanska in pravna vprašanja ter vključuje predhodno oceno obstoja tuje subvencije in dejanskega ali potencialnega izkrivljanja na notranjem trgu;

(b)

obvesti preiskovano podjetje;

(c)

obvesti države članice in, kadar se je začela poglobljena preiskava v zvezi s postopkom javnega naročanja, zadevnega javnega naročnika ali naročnika ter

(d)

objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije s pozivom za predložitev pisnih stališč v roku, ki ga določi Komisija.

4.   Kadar Komisija tekom predhodne ocene ugotovi, da ni zadostnih znakov za začetek poglobljene preiskave, bodisi ker tuja subvencija ne obstaja bodisi ker ni zadostnih znakov dejanskega ali potencialnega izkrivljanja na notranjem trgu, zaključi predhodni pregled, o tem obvesti preiskovano podjetje in države članice, ki so bile obveščene na podlagi odstavka 2, pa tudi zadevnega javnega naročnika ali naročnika, kadar je bil predhodni pregled začet v zvezi s postopkom javnega naročanja.

Člen 11

Poglobljena preiskava

1.   Komisija med poglobljeno preiskavo nadalje oceni tujo subvencijo, ki je bila prepoznana v sklepu o začetku poglobljene preiskave, in si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere meni, da so potrebne v skladu s členi 13, 14 in 15.

2.   Kadar Komisija na podlagi členov 4 do 6 ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg, lahko sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o uvedbi izravnalnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sklep o izravnalnih ukrepih). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

3.   Kadar Komisija na podlagi členov 4 do 6 ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg, in preiskovano podjetje ponudi zaveze, ki so po njenem mnenju ustrezne in zadostne za popolno in dejansko odpravo izkrivljanja, lahko sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, da te zaveze postanejo zavezujoče za podjetje (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavezah). Sklep, s katerim se sprejme vračilo tuje subvencije v skladu s členom 7(6), se šteje za sklep o zavezah. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o nenasprotovanju (v nadaljnjem besedilu: sklep o nenasprotovanju), kadar ugotovi, da:

(a)

predhodna ocena, kot je navedena v njenem sklepu o začetku poglobljene preiskave, ni potrjena, ali

(b)

da v smislu člena 6 pozitivni učinki odtehtajo izkrivljanje notranjega trga.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

5.   Komisija si v največji možni meri prizadeva, da sprejme sklep v roku 18 mesecev od začetka poglobljene preiskave.

Člen 12

Začasni ukrepi

1.   Za ohranitev konkurence na notranjem trgu in preprečitev nepopravljive škode lahko Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o odreditvi začasnih ukrepov, kadar

(a)

obstaja dovolj znakov, da finančni prispevek pomeni tujo subvencijo in izkrivlja notranji trg, ter

(b)

obstaja tveganje resne in nepopravljive škode za konkurenco na notranjem trgu.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Začasni ukrepi so lahko sestavljeni zlasti, vendar ne izključno, iz ukrepov iz člena 7(4), točke (a), (c) in (d). Začasni ukrepi v zvezi s postopki javnega naročanja ne smejo biti sprejeti.

3.   Začasni ukrepi se uporabljajo bodisi za določeno časovno obdobje, ki se lahko podaljša, če je to potrebno in ustrezno, ali do sprejetja končne odločitve.

Člen 13

Zahteve za informacije

1.   Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, zahteva informacije v skladu s tem členom.

2.   Komisija lahko od preiskovanega podjetja zahteva, da predloži vse potrebne informacije, tudi informacije o svoji ponudbi v postopku javnega naročanja.

3.   Komisija lahko take informacije zahteva tudi od drugih podjetij ali podjetniških združenj, tudi informacije o njihovih ponudbah v postopkih javnega naročanja, pri tem pa ustrezno upošteva načelo sorazmernosti.

4.   Zahteva za informacije na podlagi odstavkov 2 ali 3 mora vsebovati:

(a)

navedbo pravne podlage in namena, opredelitev, katere informacije se zahtevajo, in ustrezen rok, v katerem je treba zagotoviti informacije;

(b)

izjavo, da se lahko v primeru, da so dane netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, naložijo globe ali periodične denarne kazni iz člena 17;

(c)

izjavo, da lahko Komisija na podlagi člena 16 v primeru nezadostnega sodelovanja sprejme sklep na podlagi njej razpoložljivih dejstev.

5.   Države članice Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo. Smiselno se uporablja odstavek 4, točka (a).

6.   Komisija lahko tudi od tretje države zahteva, da zagotovi vse potrebne informacije. Smiselno se uporablja odstavek 4, točki (a) in (c).

7.   Komisija lahko opravi razgovor s fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbrala informacije o predmetu preiskave. Kadar razgovor ni opravljen v prostorih Komisije ali po telefonu ali prek drugih elektronskih sredstev, Komisija pred razgovorom:

(a)

obvesti državo članico, na ozemlju katere bo opravljen razgovor, ali

(b)

pridobi soglasje tretje države, na ozemlju katere bo opravljen razgovor.

Člen 14

Inšpekcijski pregledi v Uniji

1.   Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetij in podjetniških združenj.

2.   Kadar Komisija opravi tak inšpekcijski pregled, so uradniki, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo inšpekcijskega pregleda, pooblaščeni, da:

(a)

vstopijo v vse prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)

pregledajo poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, dostopajo do vseh informacij, ki so dostopne preiskovanemu subjektu, ter vzamejo ali zaprosijo za kopije ali izvlečke iz teh poslovnih knjig ali dokumentacije;

(c)

zaprosijo katerega koli predstavnika ali uslužbenca podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo;

(d)

zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.   Podjetje ali podjetniško združenje dovoli inšpekcijske preglede, ki jih s sklepom odredi Komisija. Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi sklepa Komisije, ki:

(a)

določa predmet in namen inšpekcijskega pregleda;

(b)

vsebuje izjavo, da lahko Komisija na podlagi člena 16 v primeru nezadostnega sodelovanja sprejme sklep na podlagi njej razpoložljivih dejstev;

(c)

navaja možnost naložitve glob ali periodičnih denarnih kazni iz člena 17 in

(d)

opozarja na pravico, da se sklep predloži v nadzor Sodišču na podlagi člena 263 PDEU.

4.   Komisija pravočasno pred inšpekcijskim pregledom o njem ter o datumu njegovega začetka obvesti državo članico, na ozemlju katere se bo izvajal.

5.   Uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ali imenuje država članica, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, na zahtevo države članice ali Komisije dejavno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalcem, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavku 2.

6.   Kadar uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu v smislu tega člena, jim država članica, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled opravlja, nudi potrebno pomoč in, kadar je to potrebno, zahteva tudi pomoč policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda. Če je za pomoč iz tega odstavka po nacionalnih pravilih treba pridobiti dovoljenje pravosodnega organa, se za tako dovoljenje zaprosi. Za tako dovoljenje se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

7.   Država članica na zahtevo Komisije na svojem ozemlju izvede kateri koli inšpekcijski pregled ali drug ukrep za ugotavljanje dejstev na podlagi svojega nacionalnega prava, da ugotovi, ali obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg.

Člen 15

Inšpekcijski pregledi zunaj Unije

Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, opravlja inšpekcijske preglede na ozemlju tretje države, če je bila vlada te tretje države uradno obveščena in inšpekcijskemu pregledu ne nasprotuje. Komisija lahko zaprosi tudi podjetje ali podjetniško združenje za soglasje k inšpekcijskemu pregledu. Smiselno se uporablja člen 14(1), (2) in (3), točki (a) in (b).

Člen 16

Nesodelovanje

1.   Komisija lahko sprejme sklep na podlagi člena 10, člena 11, člena 25(3), točka (c), ali člena 31(2) na podlagi razpoložljivih dejstev, kadar preiskovano podjetje ali tretja država, ki je dodelila tujo subvencijo:

(a)

v odgovoru na zahtevo za informacije na podlagi člena 13 predloži nepopolne, netočne ali zavajajoče informacije;

(b)

zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija;

(c)

Komisiji ne dovoli inšpekcijskega pregleda, odrejenega na podlagi člena 14 ali člena 15, v Uniji ali zunaj nje ali

(d)

na drug način ovira predhodni pregled ali poglobljeno preiskavo.

2.   Kadar podjetje ali podjetniško združenje, država članica ali tretja država Komisiji predloži netočne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo.

3.   Kadar podjetje, vključno z javnim podjetjem, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ne zagotovi potrebnih informacij za ugotovitev, ali mu finančni prispevek prinaša korist, se lahko šteje, da je to podjetje prejelo tako korist.

4.   Pri uporabi razpoložljivih dejstev je lahko izid postopka za podjetje manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovalo.

Člen 17

Globe in periodične denarne kazni

1.   Komisija lahko s sklepom naloži globe ali periodične denarne kazni, kadar podjetje ali podjetniško združenje namerno ali iz malomarnosti:

(a)

predloži nepopolne, netočne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo za informacije, dano na podlagi člena 13, ali jih ne predloži v določenem roku;

(b)

med inšpekcijskimi pregledi iz člena 14 predloži zahtevane poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo v nepopolni obliki;

(c)

v odgovoru na vprašanje, postavljeno v skladu s členom 14(2), točka (c):

(i)

da netočen ali zavajajoč odgovor,

(ii)

v roku, ki ga določi Komisija, ne popravi netočnega, nepopolnega ali zavajajočega odgovora uslužbenca ali

(iii)

ne da ali noče dati popolnega odgovora o dejstvih, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, ki je bil odrejen s sklepom, sprejetim na podlagi člena 14(3);

(d)

noče privoliti v preglede, odrejene na podlagi člena 14, ali ima nameščene poškodovane pečate v skladu s členom 14(2), točka (d), ali

(e)

ne izpolnjuje pogojev za dostop do dosjeja ali pogojev razkritja, ki jih naloži Komisija na podlagi člena 42(4).

2.   Globe, naložene na podlagi odstavka 1, ne presegajo 1 % skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu.

3.   Periodične denarne kazni, naložene na podlagi odstavka 1, ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan zamude od datuma, določenega v sklepu, do datuma, ko predloži popolne in točne informacije, ki jih zahteva Komisija, ali dovoli inšpekcijski pregled.

4.   Pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu z odstavkom 1, točka (a), Komisija določi končni dvotedenski rok za prejem manjkajočih informacij od podjetja ali združenja podjetij.

5.   Kadar podjetje ne ravna v skladu s sklepom o zavezah na podlagi člena 11(3), sklepom o odreditvi začasnih ukrepov na podlagi člena 12 ali sklepom o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2), lahko Komisija s sklepom naloži:

(a)

globe, ki ne presegajo 10 % skupnega prometa zadevnega podjetja v predhodnem poslovnem letu ali

(b)

periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega podjetja v predhodnem poslovnem letu za vsak dan neizpolnjevanja obveznosti od dneva sprejetja sklepa Komisije o naložitvi takih denarnih kazni, dokler Komisija ne ugotovi, da zadevno podjetje ravna v skladu s sklepom.

Komisija lahko naloži take globe ali periodične denarne kazni tudi, kadar podjetje ne ravna skladno s sklepom, sprejetim na podlagi člena 11, 25 ali 31, ki podjetje obvezuje, da Komisijo obvesti o svojem prihodnjem sodelovanju v koncentracijah ali postopkih javnega naročanja na podlagi člena 8.

6.   Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni Komisija upošteva naravo, težo in trajanje kršitve, ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in primernosti.

7.   Kadar zadevno podjetje ali podjetniško združenje izpolni obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža dokončni znesek periodične denarne kazni glede na prvotni sklep o naložitvi periodičnih denarnih kazni.

Člen 18

Preklic

1.   Komisija lahko prekliče sklep, sprejet na podlagi člena 11(2), (3) ali (4), člena 25(3) in člena 31(1), (2) ali (3) ter sprejme nov izvedbeni akt v obliki sklepa, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

podjetje, na katerega je bil naslovljen prvotni sklep, ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali naloženimi izravnalnimi ukrepi;

(b)

prvotni sklep je temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah;

(c)

zaveze ali izravnalni ukrepi niso učinkoviti.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Preklic in sprejetje novega sklepa Komisije na podlagi odstavka 1 ne vpliva na odločitev javnega naročnika ali naročnika o oddaji javnega naročila. Prav tako ne vplivajo na naročilo, ki je že bilo sklenjeno na podlagi take odločitve o oddaji.

POGLAVJE 3

KONCENTRACIJE

Člen 19

Izkrivljanja na notranjem trgu, ki jih povzročijo tuje subvencije pri koncentracijah

Pri ocenjevanju, ali tuja subvencija pri koncentraciji izkrivlja notranji trg v smislu člena 4 ali 5, se ta ocena omeji na zadevno koncentracijo. V oceni se upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža.

Člen 20

Koncentracije in pragovi za njihovo priglasitev

1.   Za namene te uredbe se šteje, da koncentracija nastane, kadar je trajna sprememba nadzora posledica katerega koli od naslednjih:

(a)

združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij,

(b)

prevzema neposrednega ali posrednega nadzora nad enim ali več drugimi podjetji ali njihovimi deli s strani ene ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali s strani enega ali več podjetij, bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja bodisi s pogodbo ali kakor koli drugače.

2.   Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, predstavlja koncentracijo v smislu odstavka 1.

3.   Za namene te uredbe se šteje, da pri koncentraciji nastane koncentracija, ki jo je treba priglasiti, kadar:

(a)

ima vsaj eno od podjetij, ki se združujejo, prevzeto podjetje ali skupno podjetje sedež v Uniji in ustvari skupni promet v Uniji v višini vsaj 500 milijonov EUR ter

(b)

so naslednja podjetja, v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža, skupaj prejela finančne prispevke iz tretjih držav v višini več kot 50 milijonov EUR:

(i)

v primeru prevzema, pridobitelj ali pridobitelji in prevzeto podjetje;

(ii)

v primeru združitve, podjetja, ki se združujejo;

(iii)

v primeru skupnega podjetja, podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje, in skupno podjetje.

4.   Šteje se, da do koncentracije ne pride, kadar:

(a)

imajo kreditne ali druge finančne institucije ali zavarovalniške družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo transakcije in trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno v lasti vrednostne papirje, ki so jih pridobile v podjetju zaradi nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali pod pogojem, da uveljavljajo take glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo celotnega ali dela tega podjetja ali njegovega premoženja ali prodajo navedenih vrednostnih papirjev, in da se vsaka taka prodaja izvede v enem letu od datuma prevzema;

(b)

nadzor pridobi nosilec funkcije v skladu s pravom države članice, ki se nanaša na likvidacijo, stečaj, plačilno nesposobnost, prenehanje plačevanja, delno poravnavo ali podobne postopke;

(c)

dejavnosti iz odstavka 1, točka (b), izvajajo finančna holding podjetja, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 15, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), pod pogojem, da se glasovalne pravice glede holdinga, zlasti pri imenovanju članov poslovodnih ali nadzornih organov podjetij, v katerih imajo holdinge, uveljavljajo samo za ohranitev celotne vrednosti teh naložb in ne z namenom neposrednega ali posrednega vplivanja na konkurenčno vedenje teh podjetij.

Obdobje enega leta iz prvega pododstavka, točka (a), lahko Komisija podaljša na zahtevo, kadar lahko zadevne institucije ali družbe izkažejo, da prodaje ni bilo mogoče realno izpeljati v predpisanem obdobju.

5.   Nadzor pomeni pravice, pogodbe ali katera koli druga sredstva, ki bodisi ločeno bodisi skupno in ob upoštevanju dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, zlasti prek:

(a)

lastništva ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b)

pravic ali pogodb, ki omogočajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja.

6.   Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

(a)

imajo pravice ali so upravičeni do njih na podlagi zadevnih pogodb ali

(b)

lahko kljub temu, da nimajo takih pravic ali niso upravičeni do njih na podlagi takih pogodb, uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz njih.

Člen 21

Predhodna priglasitev koncentracij

1.   Koncentracije, ki jih je treba priglasiti, se Komisiji priglasijo pred njihovo izvedbo in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža.

2.   Zadevna podjetja lahko priglasijo predlagano koncentracijo tudi, ko Komisiji v dobri veri dokažejo, da nameravajo skleniti pogodbo, ali, v primeru javne ponudbe, kadar so javno objavila svojo namero za tako ponudbo, pod pogojem, da bi načrtovana pogodba ali ponudba privedla do koncentracije, ki jo je treba priglasiti na podlagi odstavka 1.

3.   Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 20(1), točka (a), ali s prevzemom skupnega nadzora v smislu člena 20(1), točka (b), skupno priglasijo osebe, udeležene v združitvi, oziroma tiste, ki pridobijo skupni nadzor. V vseh drugih primerih priglasitev opravi oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim podjetjem ali njegovim delom ali več podjetji ali njihovimi deli.

4.   Kadar zadevna podjetja ne izpolnijo svoje obveznosti priglasitve, lahko Komisija v skladu s to uredbo pregleda koncentracijo, ki jo je treba priglasiti, tako da zahteva priglasitev navedene koncentracije. V tem primeru Komisija ni vezana na roke iz člena 24(1) in (4).

5.   Komisija lahko zahteva predhodno priglasitev katere koli koncentracije, ki ni koncentracija, ki jo je treba priglasiti, v smislu člena 20, kadar koli pred njeno izvedbo, kadar sumi, da so bile zadevnim podjetjem v treh letih pred koncentracijo dodeljene tuje subvencije. Taka koncentracija se za namene te uredbe šteje za koncentracijo, ki jo je treba priglasiti.

Člen 22

Izračun prometa

1.   Skupni promet obsega zneske, ki so jih zadevna podjetja ustvarila v predhodnem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz njihovega rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet zadevnega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet v Uniji zajema proizvode in storitve, prodane podjetjem ali potrošnikom oziroma opravljene zanje v Uniji.

2.   Kadar koncentracija nastane s prevzemom delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali so ti deli pravne osebe ali ne, se z odstopanjem od odstavka 1 na strani prodajalca ali prodajalcev upošteva le promet, povezan z deli, ki so predmet koncentracije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka tega odstavka, ki se v obdobju dveh let izvedejo med istimi osebami ali podjetji, štejejo kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

3.   Namesto prometa se uporablja naslednje:

(a)

za kreditne institucije in druge finančne institucije vsota naslednjih postavk prihodkov, kakor so opredeljene v Direktivi Sveta 86/635/EGS (22), kadar je ustrezno, po odbitku davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s temi postavkami:

(i)

prihodki od obresti in podobni prihodki;

(ii)

prihodki od vrednostnih papirjev:

prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivimi donosi;

prihodki od deležev v kapitalu;

prihodki od delnic v povezanih družbah;

(iii)

prihodki od provizij;

(iv)

čisti dobiček iz finančnega poslovanja;

(v)

drugi poslovni prihodki;

(b)

za zavarovalnice vrednost obračunanih bruto premij, ki obsegajo vse prihodke in terjatve, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih izdajo zavarovalnice ali so za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in davkom podobne prispevke ali dajatve, ki so zaračunane glede na vrednost posameznih premij ali glede na vse premije skupaj;

Za namene točke (a) za kreditno institucijo ali finančno institucijo promet v Uniji zajema postavke prihodkov, kakor so opredeljene v navedeni točki, ki jih prejme podružnica ali oddelek te institucije s sedežem v Uniji.

Za namen točke (b) za zavarovalnice, promet v Uniji zajema bruto premije, prejete od rezidentov Unije.

4.   Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet zadevnega podjetja izračuna tako, da se sešteje promet:

(a)

zadevnega podjetja;

(b)

podjetij, v katerih ima zadevno podjetje neposredno ali posredno:

(i)

v lasti več kot polovico kapitala ali poslovnega premoženja,

(ii)

pooblastila za izvrševanje več kot polovice glasovalnih pravic,

(iii)

pooblastilo za imenovanje več kot polovice članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki v skladu z zakonom zastopajo navedena podjetja,

(iv)

pravico upravljati posle teh podjetij;

(c)

podjetij, ki imajo v zadevnem podjetju katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b);

(d)

podjetij, v katerih ima podjetje iz točke (c) katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b);

(e)

podjetij, v katerih imata dve ali več podjetij iz točk (a) do (d) skupaj katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b).

5.   Kadar imajo zadevna podjetja skupaj pravice ali pooblastila iz odstavka 4, točka (b), se pri izračunu skupnega prometa zadevnih podjetij:

(a)

upošteva promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerimi koli tretjimi podjetji, pri čemer se ta promet enakomerno porazdeli med zadevna podjetja;

(b)

ne upošteva promet, ki je posledica prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli od zadevnih podjetij ali katerim koli drugim podjetjem, povezanim z enim od navedenih podjetij, kakor je določeno v odstavku 4, točke (b) do (e).

Člen 23

Seštevanje finančnih prispevkov

Skupni finančni prispevek zadevnemu podjetju se izračuna tako, da se seštejejo zadevni finančni prispevki, ki so jih tretje države zagotovile vsem podjetjem iz člena 22(2) in člena 22(4), točke (a) do (e).

Člen 24

Zadržanje koncentracij in roki

1.   Koncentracija, ki jo je treba priglasiti, se ne izvede pred njeno priglasitvijo.

Poleg tega:

(a)

kadar Komisija prejme popolno priglasitev, se koncentracija ne izvede v obdobju 25 delovnih dni po njenem prejemu.

(b)

kadar Komisija začne poglobljeno preiskavo najpozneje 25 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve, se koncentracija ne izvede v obdobju 90 delovnih dni od začetka poglobljene preiskave. To obdobje se podaljša za 15 delovnih dni, kadar zadevna podjetja ponudijo zaveze na podlagi člena 7 z namenom odprave izkrivljanja na notranjem trgu.

(c)

kadar je Komisija sprejela sklep na podlagi člena 25(3), točka (a) ali (b), se koncentracija lahko izvede zatem.

Obdobje iz točk (a) in (b) se začne na delovni dan po prejemu popolne priglasitve ali po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

2.   Odstavek 1 ne preprečuje izvedbe javne ponudbe ali niza transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, s čimer se od različnih prodajalcev pridobi nadzor, če:

(a)

se koncentracija brez odlašanja priglasi Komisiji na podlagi člena 21 in

(b)

pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to naredi le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb na podlagi odstopanja, ki ga Komisija odobri na podlagi odstavka 3 tega člena.

3.   Komisija lahko na zahtevo odobri odstopanje od obveznosti iz odstavkov 1 in 2. V zahtevi za odobritev odstopanja se navedejo razlogi za tako zahtevo. Komisija pri odločanju o zahtevi upošteva zlasti učinke zadržanja na eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali na tretjo osebo in tveganje izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga predstavlja koncentracija. Tako odstopanje se lahko odobri pod določenimi pogoji in obveznostmi, da se prepreči izkrivljanje na notranjem trgu. Za odstopanje se lahko zaprosi in je lahko odobreno kadar koli, bodisi pred priglasitvijo bodisi po transakciji.

4.   Roki iz odstavka 1, točka (b), tega člena se podaljšajo, če zadevna podjetja vložijo zahtevo v ta namen najpozneje v 15 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave na podlagi člena 10. Zadevna podjetja lahko vložijo samo eno tako zahtevo.

Komisija lahko v dogovoru z zadevnimi podjetji kadar koli po začetku poglobljene preiskave podaljša roke iz odstavka 1, točka (b), tega člena.

Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne presega 20 delovnih dni.

5.   Komisija lahko roke iz odstavka 1 izjemoma začasno prekine, kadar podjetja ne zagotovijo popolnih informacij, ki jih je zahtevala na podlagi člena 13, ali zavrnejo inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom na podlagi člena 14.

6.   Komisija lahko sprejme sklep na podlagi člena 25(3), pri čemer je ne zavezujejo roki iz odstavkov 1 in 4 tega člena, kadar:

(a)

ugotovi, da je bila koncentracija izvedena v nasprotju z zavezami, povezanimi s sklepom, sprejetim na podlagi člena 25(3), točka (a), ali

(b)

se sklep prekliče na podlagi člena 25(1).

7.   Vsaka transakcija, izvedena v nasprotju z odstavkom 1, se šteje za veljavno šele po sprejetju sklepa na podlagi člena 25(3).

8.   Ta člen nima učinka na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, razen če sta kupec in prodajalec vedela ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1.

Člen 25

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za predhodni pregled in poglobljeno preiskavo priglašenih koncentracij

1.   Za priglašene koncentracije se uporabljajo člen 10, člen 11(1), (3) in (4), členi 12 do 16 in člen 18.

2.   Komisija lahko poglobljeno preiskavo na podlagi člena 10(3) začne najpozneje v 25 delovnih dneh po prejemu popolne priglasitve.

3.   Po poglobljeni preiskavi Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki enega od naslednjih sklepov:

(a)

sklep o zavezah na podlagi člena 11(3);

(b)

sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 11(4) ali

(c)

sklep o prepovedi koncentracije, kadar Komisija ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg na podlagi členov 4 do 6.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Sklepi na podlagi odstavka 3 se sprejmejo v 90 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave, ob upoštevanju podaljšanj na podlagi člena 24(1), točka (b), in odstavkov 4 in 5. Če Komisija ne sprejme sklepa v tem roku, se zadevnim podjetjem dovoli izvedba koncentracije.

5.   Komisija v vsaki zahtevi za informacije, naslovljeni na podjetje, določi, ali bodo roki na podlagi člena 24(5) začasno prekinjeni, v primeru da podjetje ne bo predložilo popolnih informacij v določenem roku.

6.   Kadar Komisija ugotovi, da je bila koncentracija, ki jo je treba priglasiti na podlagi člena 21(1) ali je bila priglašena na zahtevo Komisije na podlagi člena 21(5), že izvedena in da tuje subvencije pri tej koncentraciji izkrivljajo notranji trg na podlagi členov 4, 5 in 6, lahko sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)

od zadevnih podjetij zahteva razveljavitev koncentracije, zlasti z razveljavitvijo združitve ali prodajo vseh pridobljenih deležev ali premoženja, tako da se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije; ali, kadar navedene ponovne vzpostavitve stanja ni mogoče doseči z razveljavitvijo koncentracije, kateri koli drug primeren ukrep, da bi bilo kolikor je mogoče vzpostavljeno tako stanje;

(b)

odredi kateri koli drug primeren ukrep za zagotovitev, da zadevna podjetja razveljavijo koncentracijo ali sprejmejo druge ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja, kakor je zahtevano v njenem sklepu.

Komisija lahko ukrepe iz točk (a) in (b) tega odstavka naloži bodisi s sklepom na podlagi odstavka 3, točka (c), tega člena bodisi z ločenim sklepom.

Komisija lahko z izvedbenim aktom v obliki sklepa sprejme kateri koli ukrep iz točke (a) ali (b) tega odstavka, kadar ugotovi, da je bila koncentracija izvedena v nasprotju s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 3, točka (a), tega člena, v katerem je ugotovljeno, da bi v odsotnosti zavez koncentracija izpolnjevala merilo iz odstavka 3, točka (c), tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

7.   Komisija lahko sprejme tudi izvedbeni akt v obliki sklepa o odreditvi začasnih ukrepov iz člena 12, kadar:

(a)

se koncentracija izvede v nasprotju s členom 21;

(b)

se koncentracija izvede v nasprotju s sklepom o zavezah na podlagi odstavka 3, točka (a), tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

Člen 26

Globe in periodične denarne kazni, ki se uporabljajo za koncentracije

1.   Komisija lahko naloži globe ali periodične denarne kazni, kot je določeno v členu 17.

2.   Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar tem podjetjem v priglasitvi na podlagi člena 21 ali njeni dopolnitvi namerno ali iz malomarnosti zagotovijo netočne ali zavajajoče informacije.

3.   Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ta podjetja namerno ali iz malomarnosti:

(a)

ne priglasijo koncentracije, ki jo je treba priglasiti v skladu s členom 21, pred njeno izvedbo, razen če za to dobijo izrecno odobritev v skladu s členom 24;

(b)

izvedejo priglašeno koncentracijo v nasprotju s členom 24;

(c)

izvedejo priglašeno koncentracijo, ki je bila prepovedana v skladu s členom 25(3), točka (c);

(d)

zaobidejo ali poskušajo zaobiti zahteve glede priglasitve iz člena 39(1).

POGLAVJE 4

POSTOPKI JAVNEGA NAROČANJA

Člen 27

Tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg v okviru postopkov javnega naročanja

Tuje subvencije, ki povzročajo ali bi lahko povzročile izkrivljanje v postopku javnega naročanja, se razumejo kot tuje subvencije, ki gospodarskemu subjektu omogočajo predložitev neupravičeno ugodne ponudbe za zadevne gradnje, blago ali storitve. Ocena na podlagi člena 4, ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu in ali je ponudba za zadevne gradnje, blago ali storitve neupravičeno ugodna, se omeji na zadevni postopek javnega naročanja. Pri oceni se upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred priglasitvijo.

Člen 28

Pragovi za priglasitev v postopkih javnega naročanja

1.   Za namene te uredbe se šteje, da je treba priglasiti tuji finančni prispevek v postopku javnega naročanja, kadar:

(a)

je ocenjena vrednost tega javnega naročila ali okvirnega sporazuma brez DDV, izračunana v skladu z določbami iz člena 8 Direktive 2014/23/EU, člena 5 Direktive 2014/24/EU in člena 16 Direktive 2014/25/EU, ali specifičnega javnega naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema enaka ali večja od 250 milijonov EUR ter

(b)

je gospodarskemu subjektu, vključno z njegovimi hčerinskimi družbami brez poslovne samostojnosti, njegovimi holding družbami ter, kadar je ustrezno, njegovimi glavnimi podizvajalci in dobavitelji, ki so udeleženi v istem razpisu v postopku javnega naročanja, v treh letih pred priglasitvijo oziroma, če je ustrezno, posodobljeno priglasitvijo tretja država dodelila skupne finančne prispevke v vrednosti, ki je enaka ali večja od 4 milijonov EUR.

2.   Kadar se javni naročnik ali naročnik odloči, da bo javno naročilo razdelil na sklope, se šteje, da je treba tuji finančni prispevek v postopku javnega naročanja priglasiti, kadar ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV preseže prag iz odstavka 1, točka (a), ter je vrednost sklopa ali skupna vrednost vseh sklopov, na katere se prijavi ponudnik, enaka ali večja od 125 milijonov EUR, vrednost tujega finančnega prispevka pa je enaka ali večja od praga iz odstavka 1, točka (b).

3.   Postopki za oddajo naročil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, ne spadajo v to poglavje.

4.   Postopki za oddajo naročil, določeni v členu 32(2), točka (c), Direktive 2014/24/EU in členu 50, točka (d), Direktive 2014/25/EU, so zajeti v določbah poglavja 2 te uredbe in so izključeni iz uporabe poglavja 4 te uredbe.

5.   Z odstopanjem od člena 29(1), kadar lahko v skladu s členom 31(4) Direktive 2014/23/EU, členom 32(2), točka (b), Direktive 2014/24/EU in členom 50, točka (c), Direktive 2014/25/EU gradnje, blago ali storitve zagotovi le določen gospodarski subjekt in je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od vrednosti iz odstavka 1, točka (a), tega člena, gospodarski subjekti, ki predložijo ponudbo ali prijavo za sodelovanje, obvestijo Komisijo o vseh tujih finančnih prispevkih, če je pogoj iz odstavka 1, točka (b), tega člena, izpolnjen. Brez poseganja v možnost uvedbe pregleda na podlagi poglavja 2 te uredbe se predložitev takih informacij ne šteje za priglasitev in ne more biti predmet preiskav na podlagi tega poglavja.

6.   Javni naročnik ali naročnik v obvestilu o naročilu ali, kadar se postopek izvede brez predhodne objave, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da za gospodarske subjekte velja obveznost priglasitve, kakor je določena v členu 29. Vendar odsotnost take izjave ne vpliva na uporabo te uredbe za naročila, ki spadajo v njeno področje uporabe.

Člen 29

Predhodna priglasitev ali izjava o tujih finančnih prispevkih v okviru postopkov javnega naročanja

1.   Kadar so pogoji za priglasitev finančnih prispevkov v skladu s členom 28(1) in (2) izpolnjeni, gospodarski subjekti, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, obvestijo javnega naročnika ali naročnika o vseh tujih finančnih prispevkih, kakor so opredeljeni v členu 28(1), točka (b). V vseh ostalih primerih gospodarski subjekti v izjavi navedejo vse prejete tuje finančne prispevke in potrdijo, da teh prejetih tujih finančnih prispevkov ni treba priglasiti v skladu s členom 28(1), točka (b). V odprtem postopku je treba priglasitev ali izjavo predložiti samo enkrat, skupaj s ponudbo. V večstopenjskem postopku je treba priglasitev ali izjavo predložiti dvakrat, najprej s prijavo za sodelovanje in nato kot posodobljeno priglasitev ali posodobljeno izjavo, skupaj s predloženo ponudbo ali končno ponudbo.

2.   Ko je priglasitev ali izjava predložena, jo javni naročnik ali naročnik brez odlašanja posreduje Komisiji.

3.   Kadar v prijavi za sodelovanje ali ponudbi manjka priglasitev ali izjava, lahko javni naročnik ali naročnik od zadevnih gospodarskih subjektov zahteva, da zadevni dokument predložijo v desetih delovnih dneh. Ponudbe ali prijave za sodelovanje gospodarskih subjektov, za katere veljajo obveznosti na podlagi tega člena in jim nazadnje ni priložena uradna priglasitev ali izjava, predložena v skladu z odstavkom 1, kljub zahtevi javnega naročnika ali naročnika v skladu s tem odstavkom, javni naročnik ali naročnik razglasi za nepravilne in jih zavrne. Javni naročnik ali naročnik o tej zavrnitvi obvesti Komisijo.

4.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja preuči vsebino prejete priglasitve. Kadar ugotovi, da je priglasitev nepopolna, sporoči svoje ugotovitve javnemu naročniku ali naročniku in zadevnemu gospodarskemu subjektu ter od gospodarskega subjekta zahteva, da vsebino dopolni v desetih delovnih dneh. Kadar priglasitev, priložena ponudbi ali prijavi za sodelovanje, kljub zahtevi Komisije v skladu s tem odstavkom ostane nepopolna, Komisija sprejme sklep, s katerim odloči, da je navedena ponudba nepravilna. V tem sklepu Komisija od javnega naročnika ali naročnika tudi zahteva, da sprejme sklep o zavrnitvi take nepravilne ponudbe ali prijave za sodelovanje.

5.   Obveznost priglasitve tujih finančnih prispevkov na podlagi tega člena se uporablja za gospodarske subjekte, skupine gospodarskih subjektov iz člena 26(2) Direktive 2014/23/EU, člena 19(2) Direktive 2014/24/EU in člena 37(2) Direktive 2014/25/EU ter za glavne podizvajalce in glavne dobavitelje, znane ob predložitvi popolne priglasitve ali izjave ali popolne posodobljene priglasitve ali izjave. Za namene te uredbe se podizvajalec ali dobavitelj šteje za glavnega, kadar njegovo sodelovanje zagotavlja ključne elemente izvajanja naročila, in v vsakem primeru, kadar ekonomski delež njegovega prispevka presega 20 % vrednosti predložene ponudbe.

6.   V imenu skupin gospodarskih subjektov, glavnih podizvajalcev in glavnih dobaviteljev glavni izvajalec v smislu direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU ali glavni koncesionar v smislu Direktive 2014/23/EU zagotovi predložitev priglasitve ali izjave. Za namene člena 33 je glavni izvajalec ali glavni koncesionar odgovoren le za verodostojnost podatkov, povezanih z lastnimi tujimi finančnimi prispevki.

7.   Kadar javni naročnik ali naročnik, ki pregleduje ponudbe kljub predloženi izjavi sumi, da obstajajo tuje subvencije, o teh sumih brez odlašanja obvesti Komisijo. Brez poseganja v pooblastila javnih naročnikov ali naročnikov iz direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU, da preučijo, ali je ponudba neobičajno nizka, javni naročnik ali naročnik ne izvede ocene, ali je ponudba neobičajno nizka, kadar bi se takšna ocena začela le na podlagi sumov o možnem obstoju tujih subvencij. Kadar Komisija ugotovi, da ne obstaja neupravičeno ugodna ponudba v smislu te uredbe, o tem obvesti zadevnega javnega naročnika ali naročnika iz te uredbe. Druge pravne ali fizične osebe lahko Komisiji sporočijo vse informacije v zvezi s tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg, in kakršne koli sume, da je bila mogoče dana lažna izjava.

8.   Brez poseganja v možnost, da Komisija začne postopek po uradni dolžnosti, lahko Komisija, kadar sumi, da je gospodarski subjekt tri leta pred oddajo ponudbe ali prijave za sodelovanje v postopku javnega naročanja imel korist od tuje subvencije, pred oddajo naročila zahteva priglasitev tujih finančnih prispevkov, ki so jih temu gospodarskemu subjektu zagotovile tretje države v katerem koli postopku javnega naročanja, ki ga ni treba priglasiti na podlagi člena 28(1) ali spada na področje uporabe člena 30(4). Če je Komisija zahtevala priglasitev takega finančnega prispevka, se finančni prispevek šteje za tuji finančni prispevek, ki ga je treba priglasiti v okviru postopka javnega naročanja, in zanj veljajo določbe poglavja 4.

Člen 30

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za predhodni pregled in poglobljeno preiskavo priglašenih finančnih prispevkov v postopkih javnega naročanja

1.   Za priglašene finančne prispevke v postopku javnega naročanja se uporabljajo člen 10, člen 11(1), (3) in (4), členi 13, 14, 15, 16, 18 in 23.

2.   Komisija opravi predhodni pregled najpozneje 20 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve. Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih ta rok enkrat podaljša za deset delovnih dni.

3.   Komisija se o tem, ali bo začela poglobljeno preiskavo, odloči v roku za dokončanje predhodnega pregleda, ter o tem brez odlašanja obvesti zadevni gospodarski subjekt in javnega naročnika ali naročnika.

4.   Kadar Komisija zaključi predhodni pregled brez sprejetja sklepa in prejme nove informacije, na podlagi katerih sumi, da je predložena priglasitev ali izjava nepopolna, ali kadar takšna priglasitev ali izjava ni bila posredovana Komisiji, lahko zahteva dodatne informacije v skladu s členom 29(4). Komisija lahko na podlagi teh novih informacij ponovno začne predhodni pregled. Kadar se predhodni pregled začne na podlagi tega poglavja in brez poseganja v možnost začetka predhodnega pregleda na podlagi poglavja 2, če je potrebno, je izhodišče za določitev trajanja predhodnega pregleda prejetje nove priglasitve ali izjave Komisije.

5.   Komisija lahko sklep o zaključku poglobljene preiskave sprejme najpozneje 110 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve. To obdobje se lahko po posvetovanju z javnim naročnikom ali naročnikom enkrat podaljša za 20 delovnih dni v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, vključno s preiskavami iz odstavka 6 ali v primerih iz člena 16(1), točki (a) in (b).

6.   Z odstopanjem od odstavka 2, kadar je postopek javnega naročanja večstopenjski, Komisija pregleda popolno priglasitev, predloženo s prijavo za sodelovanje, v 20 delovnih dneh od prejetja te priglasitve, ne da bi zaključila predhodni pregled ali sprejela odločitev o začetku poglobljene preiskave. Po izteku roka 20 delovnih dni se predhodni pregled začasno prekine do predložitve končne ponudbe ali ponudbe v primeru omejenega postopka. Ko je ponudba ali končna ponudba, ki vsebuje popolno posodobljeno priglasitev, predložena, se predhodni pregled nadaljuje in Komisija ima na voljo 20 delovnih dni, da ga dokonča, pri čemer upošteva vse dodatne informacije. Komisija sprejme sklep, s katerim se zaključi katera koli nadaljnja poglobljena preiskava v 90 delovnih dneh od predložitve dopolnjene posodobljene priglasitve.

Člen 31

Sklepi Komisije

1.   Kadar Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da ima gospodarski subjekt koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg na podlagi členov 4, 5 in 6, in kadar zadevni gospodarski subjekt ponudi zaveze, ki v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu, sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o zavezah na podlagi člena 11(3). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

2.   Kadar zadevni gospodarski subjekt ne ponudi zavez ali kadar Komisija meni, da zaveze iz odstavka 1 niso niti ustrezne niti zadostne za popolno in učinkovito odpravo izkrivljanja, Komisija sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o prepovedi oddaje naročila zadevnemu gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: sklep o prepovedi oddaje naročila). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2). Na podlagi te odločitve javni naročnik ali naročnik zavrne ponudbo.

3.   Kadar Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da gospodarski subjekt nima koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, sprejme izvedbeni akt na podlagi člena 11(4). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

4.   Ocena iz člena 6 ne povzroči spremembe ponudbe ali končne ponudbe, ki jo predloži gospodarski subjekt, ki ni združljiva s pravom Unije.

Člen 32

Ocene v postopkih javnega naročanja, ki vključujejo priglasitev, in zadržanje oddaje naročila

1.   Med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo se lahko nadaljujejo vsi postopkovni koraki v postopku javnega naročanja, razen oddaje naročila.

2.   Če se Komisija odloči začeti poglobljeno preiskavo na podlagi člena 30(3), se naročilo ne odda gospodarskemu subjektu, ki predloži priglasitev na podlagi člena 29, dokler Komisija ne sprejme sklepa na podlagi člena 31(3) ali preden se iztečejo roki iz člena 30(5) ali (6). Če Komisija v ustreznem roku ne sprejme sklepa, se lahko naročilo odda kateremu koli gospodarskemu subjektu, vključno s tistim gospodarskim subjektom, ki je opravil priglasitev.

3.   Kadar javni naročnik ali naročnik ugotovi, da je ekonomsko najugodnejšo ponudbo predložil gospodarski subjekt, ki je predložil izjavo v smislu člena 29, in kadar Komisija ni začela pregleda v skladu s členi 29(8), 30(3) ali 30(4), se lahko naročilo dodeli gospodarskemu subjektu, ki je predložil takšno ponudbo, preden Komisija sprejme kateri koli sklep iz člena 31 ali preden se iztečejo roki iz členov 30(2), 30(5) ali 30(6) ali preden Komisija sprejme kateri koli sklep iz člena 31 v zvezi z drugimi ponudbami, o katerih poteka preiskava.

4.   Kadar Komisija sprejme sklep v skladu s členom 31(2) v zvezi s ponudbo, ki jo je javni naročnik ali naročnik prepoznal kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki ni predmet sklepa na podlagi člena 31(2) in ki je predložil naslednjo najboljšo ponudbo.

5.   Kadar Komisija sprejme sklep v skladu s členom 31(1) ali (3), se naročilo lahko odda kateremu koli gospodarskemu subjektu, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vključno z gospodarskim subjektom, ki je opravil priglasitev na podlagi člena 29.

6.   Javni naročnik ali naročnik brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo o vsaki odločitvi v zvezi z razveljavitvijo postopka javnega naročanja, zavrnitvijo ponudbe ali prijave za sodelovanje s strani zadevnega gospodarskega subjekta, predložitvijo nove ponudbe s strani zadevnega gospodarskega subjekta ali oddajo naročila.

7.   Pri vseh gospodarskih subjektih, udeleženih v postopku javnega naročanja, se upoštevajo načela, ki urejajo postopke javnega naročanja, vključno z načeli sorazmernosti, nediskriminacije, enake obravnave, preglednosti in konkurenčnosti. Preiskava tujih subvencij na podlagi te uredbe ne povzroči, da bi javni naročnik ali naročnik zadevne gospodarske subjekte obravnaval na način, ki bi bil v nasprotju s temi načeli. Okoljske, socialne in delovne zahteve se uporabljajo za gospodarske subjekte v skladu z direktivami 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU ali drugim pravom Unije.

8.   Roki iz tega poglavja začnejo teči na delovni dan po prejemu priglasitve oziroma po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

Člen 33

Globe in periodične denarne kazni, ki se uporabljajo za finančne prispevke v okviru postopkov javnega naročanja

1.   Komisija lahko naloži globe ali periodične denarne kazni, kakor je določeno v členu 17.

2.   Komisija lahko zadevnim gospodarskim subjektom s sklepom naloži tudi globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ti gospodarski subjekti namerno ali iz malomarnosti zagotovijo napačne ali zavajajoče informacije v priglasitvi ali izjavi na podlagi člena 29 ali v njeni dopolnitvi.

3.   Komisija lahko zadevnim gospodarskim subjektom s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar ti gospodarski subjekti namerno ali iz malomarnosti:

(a)

med postopkom javnega naročanja ne priglasijo tujih finančnih prispevkov v skladu s členom 29;

(b)

se izogibajo ali se poskušajo izogniti zahtevam glede priglasitve iz člena 39(1).

POGLAVJE 5

SKUPNE POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 34

Razmerje med postopki

1.   Finančni prispevek, priglašen v okviru koncentracije iz člena 21 ali v okviru javnega naročila iz člena 29, je lahko relevanten in se na podlagi te uredbe oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

2.   Finančni prispevek, ocenjen v okviru postopka po uradni dolžnosti v zvezi s posebno gospodarsko dejavnostjo iz člena 10 ali člena 11, je lahko relevanten in se na podlagi te uredbe oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

Člen 35

Sporočanje informacij

1.   Kadar država članica meni, da morda obstaja tuja subvencija, ki bi lahko izkrivljala notranji trg, te informacije posreduje Komisiji. Komisija se lahko na podlagi teh informacij odloči, da začne predhodni pregled na podlagi člena 10 ali zahteva priglasitev na podlagi člena 21(5) ali člena 29(8).

2.   Fizična ali pravna oseba ali združenje lahko Komisiji sporoči vse informacije, ki jih ima o tujih subvencijah, ki bi lahko izkrivljale notranji trg. Komisija se lahko na podlagi teh informacij odloči, da začne predhodni pregled na podlagi člena 10 ali zahteva priglasitev na podlagi člena 21(5) ali člena 29(8).

3.   Komisija državam članicam in zadevnim javnim naročnikom ali naročnikom v namenski elektronski zbirki podatkov omogoči dostop do nezaupnih različic vseh sklepov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Člen 36

Preiskava trga

1.   Kadar Komisiji razpoložljive informacije podpirajo utemeljen sum, da bi lahko tuje subvencije v posameznem sektorju, za posamezno vrsto gospodarske dejavnosti ali na podlagi posameznega subvencijskega instrumenta izkrivljale notranji trg, lahko Komisija opravi preiskavo trga v zvezi s posameznim sektorjem, posamezno vrsto gospodarske dejavnosti ali uporabo zadevnega subvencijskega instrumenta. Komisija lahko med to preiskavo trga od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da zagotovijo potrebne informacije, in lahko opravi potrebne inšpekcijske preglede. Komisija lahko tudi od zadevnih držav članic ali tretje države zahteva, da zagotovijo informacije.

2.   Komisija, kadar je ustrezno, objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave trga v posameznih sektorjih, za posamezne vrste gospodarske dejavnosti ali za posamezne subvencijske instrumente ter pozove k predložitvi pripomb.

3.   Komisija lahko informacije, pridobljene s takimi preiskavami trga, uporabi v okviru postopkov iz te uredbe.

4.   Za preiskave trga se uporabljajo členi 13, 14, 15 in 17.

Člen 37

Dialog s tretjimi državami

1.   Kadar Komisija po preiskavi trga na podlagi člena 36 sumi obstoj ponavljajočih se tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ali kadar so v več izvršilnih ukrepih na podlagi te uredbe prepoznane tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg, dodeljene s strani iste tretje države, lahko začne dialog z zadevno tretjo državo, da bi preučili možnosti za pridobitev odprave ali spremembe tovrstnih subvencij ter tako odpravili njihove izkrivljajoče učinke na notranji trg. Komisija o vsaki relevantni spremembi obvesti Evropski parlament in Svet.

2.   Ta dialog s tretjo državo Komisiji ne preprečuje ukrepanja na podlagi te uredbe. V okviru tega dialoga se ne obravnavajo posamezni ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe.

Člen 38

Zastaralni roki

1.   Pooblastila Komisije na podlagi členov 10 in 11 so omejena z zastaralnim rokom 10 let, ki začne teči na dan dodelitve tuje subvencije podjetju. Vsak ukrep v zvezi s tujo subvencijo, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 10, 13, 14 ali 15, pretrga zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka 10 let začne ta teči znova.

2.   Za pooblastila Komisije za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 17, 26 in 33 velja zastaralni rok tri leta, ki začne teči na dan, ko je prišlo do kršitve iz člena 17, 26 ali 33. Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah začne zastaralni rok teči na dan, ko kršitev preneha. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija v zvezi s kršitvijo iz člena 17, 26 ali 33, pretrga zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka treh let začne ta teči znova.

3.   Za pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 17, 26 in 33 velja zastaralni rok pet let, ki začne teči na dan sprejetja sklepa Komisije o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija ali država članica, ki ukrepa na zahtevo Komisije, za izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni, pretrga ta zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka petih let začne ta teči znova.

4.   Zastaralni rok poteče najpozneje na dan, ko je preteklo obdobje, enako dvakratnemu zastaralnemu roku, če Komisija ni:

(a)

sprejela sklepa na podlagi člena 10 ali 11 v primerih iz odstavka 1 tega člena ali

(b)

naložila globe ali periodične denarne kazni v primerih iz odstavka 2 tega člena.

5.   Zastaralni rok se začasno prekine, vse dokler je sklep Komisije v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 39

Preprečevanje izogibanja

1.   Podjetje ne ureja finančnih poslov ali naročil za izogibanje zahtevam glede priglasitve iz člena 21(1) in (5) ter člena 29(1), (5) in (8).

2.   Kadar Komisija sumi, da je podjetje izvajalo oziroma da izvaja prakso iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva, da predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za ugotovitev, ali je podjetje izvajalo oziroma da izvaja prakse iz odstavka 1, in lahko začne pregled na podlagi člena 21(4) ali člena 30(4).

Člen 40

Objava sklepov

1.   Komisija objavi povzetek sklepov, sprejetih na podlagi člena 10(3), točka (a), ki vsaki fizični ali pravni osebi, državi članici ali tretji državi, ki je dodelila tujo subvencijo, omogoča, da izrazi svoje mnenje.

2.   Komisija sklepe, sprejete na podlagi člena 11(2), (3) in (4), člena 25(3) in (6) ter člena 31(1), (2) in (3), objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija pri objavi povzetkov in sklepov ustrezno upošteva pravne interese podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov.

Člen 41

Naslovniki sklepov

1.   Komisija o sklepu brez odlašanja obvesti podjetje ali podjetniško združenje in mu da možnost, da ji sporoči, katere informacije v sklepu šteje za zaupne.

2.   Komisija zadevnega javnega naročnika ali naročnika obvesti o sklepu, sprejetem na podlagi člena 31(1) in (3), naslovljenem na gospodarski subjekt, ki sodeluje v postopku javnega naročanja.

3.   Sklepi, sprejeti na podlagi člena 29(4) in člena 31(2), se naslovijo na zadevnega javnega naročnika ali naročnika. Komisija predloži izvod tega sklepa gospodarskemu subjektu, kateremu je prepovedano oddati naročilo.

Člen 42

Razkritje in pravice do obrambe

1.   Komisija pred sprejetjem sklepa na podlagi člena 11, 12, 17, 18, člena 25(3), člena 26, 31 ali 33 preiskovanemu podjetju omogoči, da predloži pripombe o razlogih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sklep.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko sklep na podlagi člena 12 sprejme začasno, ne da bi bila preiskovanemu podjetju dana možnost, da pred tem predloži svoje pripombe, pod pogojem, da mu Komisija to omogoči čim prej po sprejetju sklepa.

3.   Komisija sklep utemelji le na podlagi razlogov, o katerih je bilo zadevnim podjetjem omogočeno, da predložijo svoje pripombe.

4.   Da bi preiskovano podjetje lahko uveljavljalo svojo pravico na podlagi odstavka 1, ima pravico do vpogleda v spis Komisije. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne podatke ali interno dokumentacijo Komisije ali držav članic ali zlasti na korespondenco med Komisijo in državami članicami.

Pravica do vpogleda v spis je odvisna od pravnega interesa podjetij ali podjetniških združenj glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov. Komisija lahko od preiskovanega podjetja in podjetij ali podjetniških združenj, ki so Komisiji zagotovila informacije, zahteva, da se dogovorijo o pogojih za razkritje teh informacij. Če se podjetja ali podjetniška združenja o teh pogojih ne strinjajo, je Komisija pooblaščena, da uvede pogoje na podlagi katerih se informacije razkrijejo.

Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da v potrebnem obsegu uporabi in razkrije informacije, ki dokazujejo obstoj tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg.

Člen 43

Varovanje poklicne skrivnosti in zaupnost

1.   Informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, se uporabljajo samo za namene, za katere so bile pridobljene, razen če se pošiljatelj informacij dogovori drugače.

2.   Države članice in Komisija, njihovi uradniki in druge osebe, ki delajo pod njihovim nadzorom, zagotovijo varstvo zaupnih podatkov, pridobljenih pri uporabi te uredbe v skladu z ustreznimi veljavnimi pravili. V ta namen ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, ki so jo pridobili na podlagi te uredbe.

3.   Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave statističnih podatkov in poročil, ki ne vsebujejo informacij, na podlagi katerih je mogoče identificirati posamezna podjetja ali podjetniška združenja.

4.   Razkritje katerih koli informacij, sporočenih na podlagi te uredbe, ne posega v bistvene varnostne interese držav članic.

POGLAVJE 6

RAZMERJE DO DRUGIH INSTRUMENTOV

Člen 44

Razmerje do drugih instrumentov

1.   Ta uredba ne posega v uporabo členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (23) in Uredbe (ES) št. 139/2004.

2.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

3.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2019/452.

4.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

5.   Ta uredba ima prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035, dokler se navedena uredba ne začne uporabljati na podlagi njenega člena 18. Kadar po navedenem datumu tuja subvencija spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1035 in te uredbe, ima prednost Uredba (EU) 2016/1035. Vendar imajo določbe te uredbe, ki se uporabljajo za javna naročila in koncentracije, prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035.

6.   Ta uredba ima prednost pred Uredbo (EGS) št. 4057/86.

7.   Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe Sveta (EU) 2019/712. Za koncentracije, kakor so opredeljene v členu 20 te uredbe, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 3 te uredbe. Za postopke javnega naročanja, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 4 te uredbe.

8.   Ta uredba se razlaga skladno z direktivami 2009/81/ES, 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU ter direktivama Sveta 89/665/EGS (26) in 92/13/EGS (27).

9.   Ta uredba Uniji ne preprečuje uveljavljanja njenih pravic ali izpolnjevanja njenih obveznosti na podlagi mednarodnih sporazumov. Preiskava na podlagi te uredbe se ne izvede niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, kadar bi bili takšna preiskava ali ukrepi v nasprotju z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz katerega koli ustreznega mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila. Zlasti se na podlagi te uredbe ne sprejmejo nobeni ukrepi, ki bi pomenili drugo dejavnost proti subvenciji v smislu člena 32.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter jih odobri tretja država, ki je članica Svetovne trgovinske organizacije.

POGLAVJE 7

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Nadzor Sodišča

V skladu s členom 261 PDEU ima Sodišče Evropske unije neomejeno pristojnost za nadzor sklepov, s katerimi je Komisija naložila globe ali periodične denarne kazni. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.

Člen 46

Smernice

1.   Komisija najpozneje 12. januarja 2026 objavi in nato redno posodablja smernice glede:

(a)

uporabe meril za ugotavljanje obstoja izkrivljanja glede na člen 4(1),

(b)

uporabe testa tehtanja v skladu s členom 6,

(c)

uporabe svojega pooblastila, da zahteva predhodno priglasitev katere koli koncentracije glede na člen 21(5) ali tujih finančnih prispevkov, ki jih gospodarski subjekt prejme v postopku javnega naročanja glede na člen 29(8) in

(d)

ocene izkrivljanja v postopku javnega naročanja glede na člen 27.

2.   Komisija se pred izdajo smernic iz odstavka 1 ustrezno posvetuje z deležniki in državami članicami. Smernice temeljijo na pridobljenih izkušnjah pri izvajanju in izvrševanju te uredbe.

Člen 47

Izvedbeni akti

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov glede:

(a)

oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev koncentracij na podlagi člena 21, vključno z morebitnim poenostavljenim postopkom, ob kar največjem upoštevanju cilja omejitve upravnega bremena za stranke, ki priglašajo, na podlagi člena 21 te uredbe in člena 4 Uredbe (ES) št. 139/2004;

(b)

oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev tujih finančnih prispevkov in izjav o neobstoju tujih finančnih prispevkov v postopkih javnega naročanja na podlagi člena 29, vključno z morebitnim poenostavljenim postopkom;

(c)

postopkovnih podrobnosti za ustne izjave na podlagi člena 13(7), člena 14(2), točka (c), in člena 15;

(d)

podrobnosti o razkritju na podlagi člena 42 in poklicni skrivnosti na podlagi člena 43;

(e)

oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti zahtev glede preglednosti;

(f)

podrobnih pravil za izračun rokov;

(g)

postopkovnih podrobnosti in rokov za predlaganje zavez na podlagi členov 25 in 31;

(h)

podrobnih pravil o postopkovnih korakih iz členov 29 do 32, kar zadeva preiskave v zvezi s postopki javnega naročanja.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2).

3.   Pred sprejetjem katerih koli ukrepov na podlagi odstavka 1 Komisija objavi njihov osnutek in pozove k predložitvi pripomb v roku. Ta rok določi Komisija in ne sme biti krajši od štirih tednov.

4.   Prvi izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo do 12. julija 2023.

Člen 48

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 49

Delegirani akti

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50, za namene, kadar je to potrebno, spreminjanja praga za priglasitve koncentracij, kakor je določeno v členu 20(3), točka (a), s povišanjem praga za do 20 % ali znižanjem praga za do 20 %, potem ko Komisija:

(a)

oceni ta prag glede na pridobljene izkušnje pri izvajanju in izvrševanju te uredbe in

(b)

ugotovi, da je treba ta prag spremeniti, da bi:

(i)

zagotovili, da postopki priglasitve iz poglavja 3 omogočajo natančno prepoznavanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg;

(ii)

zagotovili razumno upravno breme za Komisijo in zadevna podjetja ter

(iii)

izboljšali učinkovitost uporabe te uredbe.

2.   Za namene ocenjevanja potrebe po spremembi praga za priglasitve na podlagi odstavka 1 Komisija opravi oceno za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let, zlasti na podlagi naslednjih objektivnih meril:

(a)

deleža priglasitev na podlagi člena 21(1), zaradi katerih je Komisija zaključila predhodni pregled na podlagi člena 10(4) ali sprejela sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 25(3), točka (b);

(b)

deleža priglasitev na podlagi člena 21(1), zaradi katerih je Komisija sprejela sklep o prepovedi koncentracije na podlagi člena 25(3), točka (c), ali sklep o zavezah na podlagi člena 25(3), točka (a);

(c)

deleža priglasitev na podlagi člena 21(5), zaradi katerih je Komisija sprejela sklep o prepovedi koncentracije na podlagi člena 25(3), točka (c), ali sklep o zavezah na podlagi člena 25(3), točka (a);

(d)

deleža pregledov po uradnih dolžnosti na podlagi člena 9 v zvezi s koncentracijami, ki jih ni treba priglasiti v smislu člena 20, zaradi katerih je prišlo do sprejetja sklepa o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2) ali sklepa o zavezah na podlagi člena 11(3);

(e)

primerjave med pragom iz člena 20(3), točka (a), in povprečnim skupnim prometom nad tem pragom, v primerih, v katerih je bil sprejet sklep o prepovedi koncentracije na podlagi člena 25(3), točka (c), ali sklep o zavezah na podlagi člena 25(3), točka (a);

(f)

števila priglasitev na podlagi člena 21(1) in razvoja tega števila.

3.   Za dvig pragov iz člena 20(3), točka (a), se v oceni iz odstavka 2 tega člena dokaže, da:

(a)

se je velik del sklepov o prepovedi koncentracije na podlagi člena 25(3), točka (c), ali sklepov o zavezah na podlagi člena 25(3), točka (a), nanašal na primere, v katerih je bil skupni promet, ki je nad pragom iz člena 20(3), točka (a), znatno višji od navedenega praga, ali

(b)

je zaradi velikega dela priglasitev na podlagi člena 21(1) Komisija zaključila predhodni pregled na podlagi člena 10(4) ali sprejela sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 25(3), točka (b).

4.   Za znižanje pragov iz člena 20(3), točka (a), ocena iz odstavka 2 tega člena dokaže, da:

(a)

je zaradi velikega dela priglasitev na podlagi člena 21(5) Komisija sprejela sklep o prepovedi koncentracije na podlagi člena 25(3), točka (c), ali sklep o zavezah na podlagi člena 25(3), točka (a), ali

(b)

je zaradi velikega dela pregledov tujih subvencij po uradni dolžnosti v zvezi s koncentracijami, ki jih ni bilo treba priglasiti v smislu člena 20, Komisija sprejela sklep o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2) ali sklep o zavezah na podlagi člena 11(3).

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za namene, kadar je to potrebno, spreminjanja pragov za priglasitve, kakor je določeno v členu 28(1), točka (a), in členu 28(2) za javna naročila, in sicer s povišanjem za do 20 % ali znižanjem za do 20 %, potem ko Komisija:

(a)

oceni te pragove glede na svoje izkušnje, pridobljene pri izvajanju in izvrševanju te uredbe in

(b)

ugotovi, da je treba te pragove spremeniti, da bi:

(i)

zagotovili, da postopki priglasitve iz poglavja 4 omogočajo natančno prepoznavanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg;

(ii)

zagotovili razumno upravno breme za Komisijo in zadevne gospodarske subjekte ter

(iii)

izboljšali učinkovitost uporabe te uredbe.

6.   Za namene ocenjevanja potrebe po spremembi praga za priglasitve na podlagi odstavka 5 Komisija opravi oceno za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let, zlasti na podlagi naslednjih objektivnih meril:

(a)

deleža priglasitev na podlagi člena 29(1), zaradi katerih je Komisija zaključila predhodni pregled na podlagi člena 10(4) ali sprejela sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 31(3);

(b)

deleža priglasitev na podlagi člena 29(1), zaradi katerih je Komisija sprejela sklep o prepovedi oddaje naročila na podlagi člena 31(2) ali sklep o zavezah na podlagi člena 31(1);

(c)

deleža priglasitev na podlagi člena 29(8), zaradi katerih je Komisija sprejela sklep o prepovedi oddaje naročila na podlagi člena 31(2) ali sklep o zavezah na podlagi člena 31(1);

(d)

števila sklepov o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2) in sklepov o zavezah na podlagi člena 11(3) po pregledu po uradni dolžnosti na podlagi člena 9 v zvezi s tujim finančnim prispevkom v postopku javnega naročanja, ki ga ni bilo treba priglasiti v smislu člena 28(1) ali ki spada v področje uporabe člena 30(4), glede na skupno število takih pregledov po uradni dolžnosti;

(e)

primerjave med zadevnimi pragovi iz člena 28(1), točka (a), in člena 28(2) ter povprečno ocenjeno vrednostjo naročil ali povprečno vrednost sklopov nad zadevnim pragom, v primerih, zaradi katerih je bil sprejet sklep o prepovedi oddaje naročila na podlagi člena 31(2) ali sklep o zavezah na podlagi člena 31(1);

(f)

števila priglasitev na podlagi člena 29(1) in razvoja tega števila.

7.   Za dvig pragov priglasitev se v oceni iz odstavka 6 dokaže, da:

(a)

se je velik del sklepov o prepovedi oddaje naročila na podlagi člena 31(2) in sklepov o zavezah na podlagi člena 31(1) nanašal na primere, v katerih je bila ocenjena vrednost naročil nad pragom iz člena 28(1), točka (a), ali kadar je vrednost sklopov, za katere je bila oddana ponudba, nad pragom iz člena 28(2), znatno višja od zadevnih pragov iz člena 28(1), točka (a), in člena 28(2), ali

(b)

je zaradi velikega dela priglasitev na podlagi člena 29(1) Komisija zaključila predhodni pregled na podlagi člena 10(4) ali sprejela sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 31(3).

8.   Za znižanje pragov se v oceni iz odstavka 6 dokaže, da:

(a)

je zaradi velikega dela priglasitev na podlagi člena 29(8) Komisija sprejela sklep o zavezah na podlagi člena 31(1) ali sklep o prepovedi oddaje naročila na podlagi člena 31(2) ali

(b)

je zaradi velikega dela pregledov tujih subvencij po uradni dolžnosti v zvezi s tujimi finančnimi prispevki v postopku javnega naročanja, ki jih ni bilo treba priglasiti v smislu člena 28(1) ali ki spadajo v področje uporabe člena 30(4), Komisija sprejela sklep o izravnalnih ukrepih na podlagi člena 11(2) ali sklep o zavezah na podlagi člena 11(3).

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za namene skrajšanja časovnih okvirov za predhodni pregled in poglobljene preiskave, kakor je določeno v členu 25(2) in (4) za priglašene koncentracije ter v členu 30(2), (5) in (6) za priglašene finančne prispevke v postopkih javnega naročanja. Komisija lahko sprejme take delegirane akte, da skrajša časovne okvire v členu 25(2) in (4) in členu 30(2), (5) in (6), kadar se v njeni praksi pri uporabi te uredbe dokaže, da se lahko oceno Komisije izvede v krajšem obdobju.

Člen 50

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 49(1) in (5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 12. januarja 2025.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 49(9) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 12. januarja 2025. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.   Prenos pooblastila iz členov 49(1), (5) in (9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

6.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

7.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 49(1), (5) in (9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 51

Ločeni delegirani akti za različna prenesena pooblastila

Komisija sprejme ločen delegirani akt za vsako pooblastilo, ki je preneseno nanjo na podlagi te uredbe.

Člen 52

Poročanje in pregled

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe.

2.   Komisija do 13. julija 2026 in nato vsaka tri leta pregleda svojo prakso izvajanja in izvrševanja te uredbe, zlasti glede uporabe členov 4, 5, 6 in 9 ter pragov za priglasitev iz členov 20(3), 28(1) in (2), ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge. Komisija v okviru svojega pregleda poroča o razvoju mednarodnih odnosov v zvezi s sistemi tretjih držav za nadzor subvencij.

3.   Kadar Komisija meni, da je primerno združiti poročilo z ustreznimi zakonodajnimi predlogi, lahko ti predlogi vključujejo:

(a)

spremembo pragov za priglasitve, kakor je določeno v členih 20 in 28;

(b)

izvzetje nekaterih kategorij zadevnih podjetij iz obveznosti priglasitve na podlagi členov 21 in 29, predvsem kadar praksa Komisije omogoča prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, pri katerih ni verjetno, da bi tuje subvencije izkrivljale notranji trg;

(c)

določitev posebnih pragov za priglasitve za nekatere gospodarske sektorje ali diferencirane pragove za različne vrste javnih naročil, zlasti kadar praksa Komisije omogoča prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, pri katerih je verjetneje, da bodo tuje subvencije izkrivljale notranji trg, med drugim tudi v zvezi s strateškimi sektorji in kritično infrastrukturo;

(d)

spreminjanje časovnih okvirov za pregled in poglobljene preiskave, kakor so določeni v členih 25 in 30;

(e)

razveljavitev te uredbe, če Komisija meni, da je zaradi večstranskih pravil za obravnavo tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ta uredba postala v celoti odvečna.

Člen 53

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za tuje subvencije, dodeljene v petih letih pred 12. julijem 2023, kadar take tuje subvencije izkrivljajo notranji trg po 12. juliju 2023.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba uporablja za tuje finančne prispevke, dodeljene v treh letih pred 12. julijem 2023, kadar so bili ti tuji finančni prispevki dodeljeni podjetju, ki priglasi koncentracijo ali priglasi finančne prispevke v okviru postopka javnega naročanja na podlagi te uredbe.

3.   Ta uredba se ne uporablja za koncentracije, za katere je bila sklenjena pogodba, objavljena javna ponudba ali pridobljen kontrolni delež pred 12. julijem 2023.

4.   Ta uredba se ne uporablja za pogodbe o javnem naročilu, oddane v okviru postopka javnega naročanja, ali za postopke za oddajo javnega naročila, ki so se začeli pred 12. julijem 2023.

Člen 54

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 12. julija 2023.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člena 47 in 48 uporabljata od 11. januarja 2023, člen 14(5), (6) in (7) pa se uporablja od 12. januarja 2024.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člena 21 in 29 uporabljata od 12. oktobra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 14. decembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL C 105, 4.3.2022, str. 87.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. novembra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 28. novembra 2022.

(3)  Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(6)  Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(7)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(8)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(9)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12)  Sporazum med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (UL C 202, 8.7.2011, str. 13).

(13)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(14)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(15)  Uredba Sveta (EGS) št. 4057/86 z dne 22. decembra 1986 o nepošteni praksi oblikovanja cen v pomorskem prevozu (UL L 378, 31.12.1986, str. 14).

(16)  Uredba (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 176, 30.6.2016, str. 1).

(17)  Uredba (EU) 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o varstvu konkurence v zračnem prevozu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 868/2004 (UL L 123, 10.5.2019, str. 4).

(18)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(19)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(20)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(21)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(22)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(24)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(25)  Uredba (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2022 o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države do trgov javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI) (UL L 173, 30.6.2022, str. 1).

(26)  Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33).

(27)  Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14).


V zvezi s tem aktom so bile podane tri izjave, ki so na voljo v UL C 491 z dne 23. decembra 2022.


Top