1.   Ta uredba določa pravila za sodelovanje držav članic pri:

2.   Ta uredba se uporablja za vse zdravilne učinkovine, ki se uporabljajo v zdravilih v preskušanju v kliničnih preskušanjih, odobrenih v vsaj dveh državah članicah, v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 536/2014, in sicer ne glede na to, ali je bilo zadevno klinično preskušanje odobreno na podlagi navedene uredbe ali prvotno na podlagi Direktive 2001/20/ES (3) ter nato na podlagi Uredbe (EU) št. 536/2014.

3.   Ta uredba se ne uporablja za enonacionalne zdravilne učinkovine, za zdravilne učinkovine v zdravilih v preskušanju, uporabljenih kot primerjalna zdravila, vključno s placebom, ali za zdravilne učinkovine, uporabljene v pomožnih zdravilih.

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov „zdravilo“, „zdravilna učinkovina“ in „neželeni učinek“ iz člena 1, točka (2), (3a) oziroma (11), Direktive 2001/83/ES.

2.   V tej uredbi se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

1.   Država članica ocenjevalka varnosti se izbere za vsako zdravilno učinkovino, ki se uporablja v kliničnih preskušanjih, odobrenih v Uniji v skladu z Uredbo (EU) št. 536/2014, v vsaki od naslednjih okoliščin:

2.   V okoliščinah, opisanih v odstavku 1, točki (a) in (b), lahko katera koli država članica, ne glede na to, ali je prejela vlogo iz navedenih točk ali ne, prek informacijskih orodij, kot so opisana v členu 11, izrazi interes, da bi postala država članica ocenjevalka varnosti, in sicer v 7 dneh po odobritvi kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe v drugi zadevni državi članici. Če interes izrazi več kot ena država članica, država članica poročevalka izbere državo članico ocenjevalko varnosti v 5 dneh od konca sedemdnevnega obdobja iz prvega stavka, pri čemer upošteva obstoječe strokovno znanje držav članic v zvezi z zadevno zdravilno učinkovino in pravično porazdelitev delovne obremenitve med državami članicami. Če interesa ne izrazi nobena država članica, država članica poročevalka v 12 dneh po odobritvi kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe v drugi zadevni državi članici imenuje državo članico ocenjevalko varnosti izmed zadevnih držav članic, pri čemer upošteva pravično porazdelitev delovne obremenitve med njimi.

3.   Kadar gre pri odobritvi kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe z dodajanjem zdravilne učinkovine v klinično preskušanje za zdravilno učinkovino, za katero je že bila imenovana država članica ocenjevalka varnosti, se ta država članica ocenjevalka varnosti imenuje tudi za državo članico ocenjevalko varnosti za novo ali spremenjeno klinično preskušanje, ne glede na to, ali je vlogo predložil isti ali drug sponzor. To velja tudi, (i) kadar obstoječa država članica ocenjevalka varnosti ni zadevna država članica za zadevno klinično preskušanje, (ii) kadar obstoječa država članica ocenjevalka varnosti zavrne vlogo za klinično preskušanje in (iii) kadar obstoječa država članica ocenjevalka varnosti prejme vlogo, ki je omejena zgolj na vidike, zajete v delu I poročila o oceni iz člena 11 Uredbe (EU) št. 536/2014, pa tudi, (iv) kadar zadevno klinično preskušanje ne poteka več na njenem ozemlju.

4.   Kadar se zdravilna učinkovina, ki se ne uporablja v nobenem kliničnem preskušanju, ki poteka v Uniji, vendar je v preteklosti imela državo članico ocenjevalko varnosti, ponovno uvede z odobritvijo novega kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe kliničnega preskušanja, se ta država članica ocenjevalka varnosti imenuje za državo članico ocenjevalko varnosti za to zdravilno učinkovino v novem ali spremenjenem kliničnem preskušanju.

5.   Država članica poročevalka kliničnega preskušanja na podlagi informacij, zagotovljenih v skladu s členom 11(3), točka (b), preveri, ali za katero koli zdravilno učinkovino, ki se uporablja v zdravilih v preskušanju v kliničnem preskušanju, že obstaja država članica ocenjevalka varnosti. Če je za to zdravilno učinkovino že bila izbrana država članica ocenjevalka varnosti, jo država članica poročevalka obvesti o tem kliničnem preskušanju takoj, ko je to klinično preskušanje v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 536/2014 odobrila vsaj ena zadevna država članica.

6.   V okoliščini, opisani v odstavku 1, točka (c), nova država članica poročevalka, kadar je to potrebno, obvesti prvotno državo članico poročevalko. Prvotna država članica poročevalka brez nepotrebnega odlašanja začne in uporabi postopek izbire za določitev države članice ocenjevalke varnosti v skladu z odstavkom 2, potem ko je bilo odobreno klinično preskušanje v drugi državi članici.

7.   Kadar gre pri kliničnem preskušanju za uporabo več zdravil v preskušanju z različnimi novimi zdravilnimi učinkovinami za sodelovanje na področju varnosti, država članica poročevalka zagotovi, da se za vsako novo zdravilno učinkovino za sodelovanje na področju varnosti v tem kliničnem preskušanju imenuje država članica ocenjevalka varnosti.

8.   Država članica poročevalka dodeli državo članico ocenjevalko varnosti zdravilni učinkovini in evidentira identiteto države članice ocenjevalke varnosti najpozneje 12 dni po uradnem obvestilu o odobritvi kliničnega preskušanja, ki vključuje novo zdravilno učinkovino za sodelovanje na področju varnosti, v drugi državi članici.

1.   Kadar država članica ocenjevalka varnosti zdravilne učinkovine ni več zadevna država članica v nobenem kliničnem preskušanju, ki vključuje uporabo te zdravilne učinkovine, ali kadar je država članica ocenjevalka varnosti v primerjavi z drugimi državami članicami nesorazmerno obremenjena, lahko ta država članica ocenjevalka varnosti sproži postopek za izbiro nove države članice ocenjevalke varnosti v skladu s členom 3(2). Ta postopek se po možnosti začne po tem, ko država članica ocenjevalka varnosti predloži končno poročilo o oceni letnega varnostnega poročila.

Država članica ocenjevalka varnosti, ki sproži postopek iz prvega pododstavka, izpolni naloge, dodeljene državi članici poročevalki, iz člena 3(2).

2.   Katera koli država članica lahko kadar koli prostovoljno prevzame vlogo države članice ocenjevalke varnosti, če se s tem strinja prvotna država članica ocenjevalka varnosti.

3.   Kadar je v skladu z odstavkom 1 ali 2 imenovana nova država članica ocenjevalka varnosti, prvotna država članica ocenjevalka varnosti brez nepotrebnega odlašanja za vsako zadevno klinično preskušanje evidentira njeno identiteto v informacijskih sistemih iz člena 11.

4.   V okoliščinah iz odstavkov 1 in 2 prvotna država članica ocenjevalka varnosti nadaljuje z opravljanjem svojih nalog, dokler niso predložena vsa končna poročila in evidence v zvezi z oceno varnosti, vključno s poročilom o oceni zadnjega letnega varnostnega poročila, in dokler ni v informacijskih sistemih iz člena 11 v skladu z odstavkom 3 evidentirana nova država članica ocenjevalka varnosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 lahko prvotna država članica ocenjevalka varnosti odstopi takoj, ne da bi končala ocene, ki se še izvajajo, in ne da bi predložila ustrezna poročila in evidence v zvezi z oceno, če se s tem strinja nova država članica ocenjevalka varnosti.

1.   Država članica ocenjevalka varnosti ima naslednje naloge glede dodeljene zdravilne učinkovine zdravil v preskušanju, ki se uporabljajo v kliničnih preskušanjih, odobrenih v Uniji:

2.   Država članica ocenjevalka varnosti opravlja svoje naloge do izteka treh mesecev po koncu zadnjega kliničnega preskušanja z zdravilno učinkovino v vseh zadevnih državah članicah. Brez nepotrebnega odlašanja predloži končno poročilo o oceni zadnjega letnega varnostnega poročila za zdravilno učinkovino.

3.   Pristojni odbor za etiko je vključen v ocene varnosti, ki jih izvaja država članica ocenjevalka varnosti, kadar je taka vključitev določena v nacionalni zakonodaji države članice ocenjevalke varnosti.

1.   Pregled podatkovne zbirke EudraVigilance iz člena 5(1), točka (a), se izvede vsaj enkrat vsakih 15 koledarskih dni.

2.   Za zdravila v preskušanju z dovoljenjem za promet v Uniji se lahko država članica ocenjevalka varnosti odloči zmanjšati pogostost pregledov iz odstavka 1 na vsaj enkrat vsakih 30 koledarskih dni.

3.   Kadar je to potrebno glede na poznavanje varnostnega profila zdravilne učinkovine ali stopnjo odstopanja pri uporabi zdravilne učinkovine od običajne klinične prakse, država članica ocenjevalka varnosti uporabi pogostost pregledov, ki je večja od tiste, določene v odstavkih 1 in 2. Država članica ocenjevalka varnosti evidentira rezultat in datum pregleda v informacijskih sistemih iz člena 11.

4.   Če se na podlagi pregledov sporočenih sumov na nepričakovane resne neželene učinke pojavijo pomisleki glede varnosti zdravilne učinkovine, država članica ocenjevalka varnosti:

Predložitev in izmenjava ocene iz točk (a) in (b) ter uradnega obvestila iz točke (c) se izvedeta prek informacijskih sistemov iz člena 11.

5.   Država članica ocenjevalka varnosti poveča obseg in skrajša roke za oceno iz odstavka 4, če je to potrebno zaradi tveganja za varnost udeležencev v kliničnem preskušanju.

6.   Če se na podlagi člena 5(1), točka (d), v okviru ocene sumov na nepričakovane resne neželene učinke zahtevajo dodatne informacije in sponzor ne potrdi prejema zahteve za informacije (i) do roka, ki ga določi država članica ocenjevalka varnosti, ali (ii) v 7 dneh po poslani zahtevi, pri čemer se upošteva poznejša okoliščina, država članica ocenjevalka varnosti uradno obvesti vse države članice poročevalke in zadevne države članice v kliničnem preskušanju, v katerem se uporablja zdravilna učinkovina, naj razmislijo o sprejetju korektivnih ukrepov v skladu s členom 77 Uredbe (EU) št. 536/2014.

7.   Kadar država članica ocenjevalka varnosti na podlagi svojih ocen to šteje za potrebno, predloži splošna priporočila v zvezi z varnostjo zdravilne učinkovine državam članicam poročevalkam in zadevnim državam članicam, s čimer jim omogoči, da sprejmejo korektivne in druge ukrepe za nadzor varnosti v zvezi z zdravilno učinkovino.

1.   Pri ocenjevanju letnih varnostnih poročil država članica ocenjevalka varnosti:

2.   Država članica ocenjevalka varnosti lahko poveča obseg in skrajša roke za oceno iz odstavka 1, če je to potrebno zaradi tveganja za varnost udeležencev v kliničnem preskušanju. Pri oceni država članica ocenjevalka varnosti upošteva status dovoljenja za promet za zdravilo v preskušanju ali zdravilno učinkovino, poznavanje varnostnega profila zdravilne učinkovine ter stopnjo odstopanja od običajne klinične prakse pri uporabi zdravilne učinkovine.

3.   Kadar sponzor predloži eno letno varnostno poročilo za eno klinično preskušanje, ki vključuje več zdravil v preskušanju, v skladu s členom 43(2) Uredbe (EU) št. 536/2014, to letno varnostno poročilo z odstopanjem od odstavka 1 oceni država članica poročevalka tega kliničnega preskušanja. Na zahtevo države članice poročevalke države članice ocenjevalke varnosti za zdravilne učinkovine, vključene v ta zdravila v preskušanju, zagotovijo podporo državi članici poročevalki pri tej oceni. Država članica poročevalka predloži končno poročilo o oceni v informacijske sisteme iz člena 11 ter, kadar je to potrebno, o varnostnih pomislekih uradno obvesti zadevne države članice in vse pristojne države članice ocenjevalke varnosti za zdravilne učinkovine, vključene v zadevna zdravila v preskušanju.

1.   Če država članica ocenjevalka varnosti ugotovi varnostne pomisleke v zvezi z zdravilno učinkovino na podlagi drugih virov, in ne na podlagi pregleda in ocene iz členov 6 in 7, lahko državam članicam poročevalkam in zadevnim državam članicam predloži priporočila za korektivne ukrepe in druge ukrepe za blažitev tveganja za nadzor varnosti.

2.   Na podlagi priporočila v skladu s členom 6(7), členom 7(1), točka (d), ali odstavkom 1 tega člena bi morale države članice poročevalke kliničnih preskušanj, v katerih se uporablja zadevna zdravilna učinkovina, potrebne ukrepe za ta klinična preskušanja uskladiti z zadevnimi državami članicami.

3.   Zadevne države članice lahko v skladu s členom 77 Uredbe (EU) št. 536/2014 na svojem ozemlju kadar koli sprejmejo korektivne in druge ukrepe za nadzor varnosti v zvezi z zdravilno učinkovino.

1.   Države članice poročevalke in zadevne države članice:

2.   Države članice poročevalke:

3.   Države članice skupaj pripravijo smernice o dobrih praksah z opisom podrobnih postopkov za sodelovanje na področju varnosti, vključno z ustreznimi roki in vsebino poročil o oceni.

4.   Države članice lahko usklajujejo in omogočajo spremljanje in nadzor varnosti v zvezi z zdravilno učinkovino v vseh kliničnih preskušanjih.

1.   Kadar pri oceni varnosti sodeluje več držav članic ocenjevalk varnosti, lahko te soglasno imenujejo vodilno državo članico ocenjevalko varnosti.

2.   Vodilna država članica ocenjevalka varnosti je odgovorna za usklajevanje ocen varnosti, ki jih izvajajo države članice ocenjevalke varnosti za zdravilno učinkovino ali farmakološki razred zdravilnih učinkovin. Pri usklajeni oceni varnosti, ki jo izvede več držav članic ocenjevalk varnosti, se upoštevajo standardni roki za preglede in ocene, kot so določeni v členih 6 in 7.

1.   Agencija v svoji vlogi upraviteljice podatkovne zbirke EudraVigilance, informacijskega sistema za klinična preskušanja in seznama zdravil EU zagotavlja informacijske sisteme za podporo sodelovanju pri oceni varnosti, ki zajemajo funkcionalnosti iz odstavka 3.

2.   Agencija, Komisija in države članice redno, tj. vsaj enkrat letno, ocenijo razpoložljivo podporo informacijskih sistemov, njihove ugotovitve pa se ustrezno upoštevajo pri vzdrževanju in posodabljanju informacijskih sistemov iz odstavka 1.

3.   Razvite funkcionalnosti:

4.   Dokumentacija o kliničnem preskušanju, ki je pomembna za oceno varnosti, se da na voljo državam članicam ocenjevalkam varnosti, in sicer ne glede na to, ali so te zadevne države članice v tem kliničnem preskušanju.

5.   Agencija skupaj z državami članicami in Komisijo razvije informacijske sisteme za podporo postopku izbire in ponovne izbire države članice ocenjevalke varnosti iz členov 3 in 4 do konca prehodnega obdobja, kot je določeno v členu 98 Uredbe (EU) št. 536/2014.

6.   Klinična preskušanja, ki uporabljajo isto zdravilno učinkovino, se opredelijo v informacijskih sistemih iz odstavka 1 na podlagi kode EU za aktivno snov iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 536/2014.

1.   Nacionalne kontaktne točke, določene v skladu s členom 83 Uredbe (EU) št. 536/2014, v okviru koordinacijske in svetovalne skupine za klinična preskušanja sporočijo morebitne pomisleke glede izvajanja usklajenih ocen varnosti, ki jih prejmejo od držav članic, ki so jih določile, držav članic ocenjevalk varnosti ali javnosti.

2.   Koordinacijska in svetovalna skupina za klinična preskušanja pravočasno prouči in obravnava pomisleke v zvezi z izvajanjem usklajene ocene varnosti.