1.   Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt).

2.   Za namene te uredbe pojem „geografske označbe“ vključuje označbe porekla v smislu Ženevskega akta, vključno z označbami porekla v smislu uredb (EU) št. 1151/2012 in (EU) št. 1308/2013 ter geografskimi označbami v smislu uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 in (EU) 2019/787.

1.   Komisija bo kot pristojni organ v smislu člena 3 Ženevskega akta pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k temu aktu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije ter se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

2.   Za namen odstavka 1 države članice lahko v ta namen od Komisije zahtevajo, da v mednarodnem registru registrira geografske označbe z njihovega ozemlja, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije. Taka zahteva temelji na:

3.   Komisija na podlagi teh zahtev sprejme izvedbene akte, v katerih navede seznam geografskih označb iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da Mednarodni urad iz mednarodnega registra izbriše registracijo geografske označbe iz države članice Unije v katerem koli od naslednjih primerov:

2.   Izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.   Komisija o zahtevi za izbris nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

1.   Komisija objavi vsako mednarodno registracijo, o kateri jo uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta, ki:

2.   Mednarodna registracija iz odstavka 1 se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. V objavi se navedeta tudi vrsta proizvoda in država porekla.

1.   Komisija oceni vse mednarodne registracije, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki zadevajo geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, da se ugotovi, ali vključujejo obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika na podlagi Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik) ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika, in preveri, ali se objava iz člena 4 nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.   Ocena iz odstavka 1 se izvede v štirih mesecih od datuma registracije geografske označbe v mednarodnem registru in ne vključuje ocene drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg ter zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja ali označevanjem živil.

1.   Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave mednarodne registracije v skladu s členom 4 pri Komisiji vložijo ugovor.

Ugovor je v enem od uradnih jezikov institucij Unije.

2.   Ugovor iz odstavka 1 tega člena je dopusten samo, če je vložen v roku iz odstavka 1 tega člena in če temelji na enem ali več od naslednjih razlogov:

3.   Komisija razloge za ugovor iz odstavka 2 oceni za ozemlje Unije ali del tega ozemlja.

1.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da so pogoji iz navedenega člena izpolnjeni, in ni prejet noben ugovor oziroma noben dopusten ugovor, Komisija po potrebi z izvedbenim aktom zavrže kakršne koli nedopustne ugovore in odloči o podelitvi zaščite geografske označbe. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da pogoji iz navedenega člena niso izpolnjeni, ali če je prejet dopusten ugovor iz člena 6(2), Komisija z izvedbenim aktom odloči o tem, ali naj se podeli zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 15(1), odločitev, ali naj se podeli zaščita, sprejme Komisija.

3.   V odločitvi o podelitvi zaščite geografske označbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena se določi obseg podeljene zaščite in lahko vključuje pogoje, ki so združljivi z Ženevskim aktom, ter zlasti odobri natančno opredeljeno prehodno obdobje iz člena 17 Ženevskega akta in člena 14 Skupnega pravilnika.

4.   Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije v roku enega leta od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta ali, v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku dveh let od prejema uradnega obvestila.

5.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil predhodno uradno obveščen Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Komisija o takem umiku nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

1.   Izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 7, se uporabljajo brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s skupno ureditvijo kmetijskih trgov, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi in označevanjem živil.

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 lahko geografske označbe, zaščitene na podlagi te uredbe, uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo proizvod v skladu z mednarodno registracijo teh geografskih označb.

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) in šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost uveljavljati svoje pravice.

3.   Kadar glede razveljavitve ni več dopustna pritožba, Komisija nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.

1.   Zaščita geografske označbe ne posega v veljavnost predhodne blagovne znamke na ravni Unije ali na regionalni ali nacionalni ravni, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije.

2.   Geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se ne zaščiti na ozemlju Unije, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke ter trajanja njene uporabe zaščita navedene geografske označbe na ozemlju Unije lahko zavajala potrošnika glede prave identitete proizvoda.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko blagovna znamka, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z uporabo, če veljavno pravo predvideva to možnost, na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije pred datumom, ko je Mednarodni urad uradno obvestil Komisijo o objavi mednarodne registracije geografske označbe, in katere uporaba bi bila v nasprotju z zaščito geografske označbe, še naprej uporablja in obnavlja za zadevni proizvod ne glede na zaščito geografske označbe, če ni razlogov za ničnost ali razveljavitev na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta (10). V takšnih primerih se dovolita tako uporaba geografske označbe kot uporaba zadevne blagovne znamke.

1.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki je zaščiten na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva eno od naslednjega:

Zadevne države članice do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica v sodelovanju s Komisijo pri Mednarodnem uradu preveri, ali so v skladu s členom 7(4) Skupnega pravilnika potrebne morebitne spremembe za namen registracije na podlagi Ženevskega akta.

Komisija z izvedbenim aktom pooblasti zadevno državo članico, da opravi potrebne spremembe in o tem obvesti Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, vendar ni zaščiten na podlagi nobene od teh uredb, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva:

Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka in vloži zadevno zahtevo do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla na podlagi Ženevskega akta, če je ta država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku enega leta od datuma registracije geografske označbe na podlagi veljavne uredbe. Uporabljata se tretji in četrti pododstavek odstavka 1.

Če se zahteva za registracijo na podlagi veljavne uredbe zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana upravna in sodna sredstva ali če zahteva za registracijo na podlagi Ženevskega akta ni bila predložena v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

3.   Kar zahteva označbe porekla za proizvode, ki ne spadajo na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe in za katere zaščita geografskih označb na ravni Unije ni zagotovljena, lahko država članica, ki je že pogodbenica Lizbonskega sporazuma, ohrani vse obstoječe registracije v mednarodnem registru.

Taka država članica lahko predloži tudi nadaljnje zahtevke za registracijo takih označb porekla z njenega ozemlja v mednarodnem registru na podlagi Lizbonskega sporazuma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Če Komisija zahteva dodatne informacije v zvezi z uradnim obvestilom, predloženim v skladu s točko (a) drugega pododstavka, je rok, v katerem Komisija lahko ukrepa, en mesec od prejema zahtevanih informacij.

Komisija takoj obvesti druge države članice o vsakem uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a) drugega pododstavka.

1.   Države članice, ki so bile pogodbenice Lizbonskega sporazuma pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, lahko z nacionalnim sistemom zaščite še naprej ščitijo označbe porekla iz tretje države, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, z učinkom od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta, kar zadeva označbe porekla, ki so bile do tega datuma registrirane na podlagi Lizbonskega sporazuma.

2.   Zaščita iz odstavka 1:

3.   Kadar označba porekla iz tretje države ni registrirana na podlagi te uredbe ali če nacionalna zaščita ni nadomeščena v skladu s točko (a) odstavka 2, je za posledice take nacionalne zaščite odgovorna izključno zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinke samo na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

5.   Države članice iz odstavka 1 pošljejo Komisiji vsa uradna obvestila Mednarodnega urada na podlagi Lizbonskega sporazuma. Komisija nato ta uradna obvestila pošlje vsem drugim državam članicam.

6.   Države članice iz odstavka 1 tega člena Mednarodni urad obvestijo, da ne morejo zagotoviti nacionalne zaščite označbe porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, ki je registrirana in o kateri so uradno obveščene na podlagi Lizbonskega sporazuma, in sicer od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta.

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 glede naslednjih proizvodov:

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.