20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/209

(1)

Večletni akcijski program za carino, ki se je uporabljal pred letom 2014, je bistveno prispeval k olajševanju in krepitvi sodelovanja med carinskimi organi v Uniji. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne narave ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Program carine na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje prejšnjega večletnega akcijskega programa za carino z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer Programa Carina 2020 (v nadaljnjem besedilu: Program).

(2)

Dejavnosti v okviru Programa, namreč evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za carinske uradnike in pobude za skupno usposabljanje, bodo prispevali k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s krepitvijo delovanja notranjega trga. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, ki stremijo k učinkovitejšim in sodobnejšim carinskim organom, krepitvi konkurenčnosti podjetij, spodbujanju zaposlovanja ter racionalizaciji in uskladitvi ukrepov držav članic za zaščito njihovih finančnih in gospodarskih interesov ter interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje carinske unije, tako da bodo lahko podjetja in državljani izkoristili celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

(3)

Za podporo procesa pristopa in pridružitve tretjih držav bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic in kandidatk ter potencialnih kandidatk in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike, če so izpolnjeni določeni pogoji. Ob upoštevanju vse večje medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva bi moral Program še naprej zagotavljati možnost vključitve zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav, predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarski subjekti, v nekatere dejavnosti. Sodelovanje zunanjih strokovnjakov šteje za bistveno, kadar koli ciljev programa ni mogoče doseči brez prispevka teh strokovnjakov. Z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje, pod okriljem visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, bo lažje koordinirati in usklajevati politiko na področju, ki je pomembna komponenta zunanjih strategij in ukrepov Unije, tako na dvostranski kot večstranski podlagi.

(4)

Pri ciljih Programa bi bilo treba upoštevati težave in izzive, ki so bili ugotovljeni na področju carine za naslednje desetletje. Program bi moral imeti še naprej vidno vlogo na bistvenih področjih, kot je skladno izvajanje carinske zakonodaje Unije in podobnih zadev. Poleg tega bi moral biti Program osredotočen na zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije ter ohranjanje varnosti in varstva. To bi moralo med drugim vključevati sodelovanje in izmenjavo informacij med organi nadzora trga na nacionalni ravni in ravni Unije ter carinskimi organi. Program bi moral biti osredotočen tudi na olajševanje trgovanja, med drugim s sodelovanjem na področju boja proti goljufijam ter povečevanjem upravne zmogljivosti carinskih organov. V zvezi s tem bi bilo treba opraviti analizo stroškov in koristi opreme za odkrivanje in z njo povezane tehnologije, da bi lahko carinski organi po letu 2020 lažje pridobili sodobna orodja za carinski nadzor. Preučiti bi bilo treba tudi metode za lažje pridobivanje sodobnega orodja za carinski nadzor, vključno s skupnimi javnimi naročili.

(5)

Programska orodja, ki so se uporabljala pred letom 2014, so se izkazala za ustrezna in bi se morala zato ohranila. Zaradi potrebe po bolj strukturiranem operativnem sodelovanju bi bilo treba dodati dodatna orodja, kot so skupine strokovnjakov, ki jih sestavljajo strokovnjaki Unije in nacionalni strokovnjaki, za skupno izvajanje nalog na posebnih področjih, pa tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave, katerih namen je zagotavljati specializirano pomoč sodelujočim državam, ki potrebujejo učinkovitejšo upravo.

(6)

Evropski informacijski sistemi imajo ključno vlogo pri krepitvi carinskih sistemov v Uniji ter bi jih zato bilo treba še naprej financirati v okviru Programa. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v Program vključijo novi informacijski sistemi, povezani s carino, ki so vzpostavljeni v skladu s pravom Unije. Evropski informacijski sistemi bi morali po potrebi temeljiti na skupnih modelih razvoja in skupni arhitekturi IT, da bi povečali prožnost in učinkovitost carinske uprave.

(7)

V okviru Programa bi bilo treba tudi izboljševati usposobljenost ljudi prek skupnega usposabljanja. Carinski uradniki morajo nadgraditi in posodobiti svoje znanje in sposobnosti, ki jih potrebujejo pri izpolnjevanju potreb Unije. Program bi moral imeti bistveno vlogo pri krepitvi človeških kompetenc prek izboljšane podpore usposabljanju, ki je usmerjena tako k carinskim uradnikom kot h gospodarskim subjektom. V ta namen je treba sedanji pristop Unije k skupnemu usposabljanju, ki je temeljil predvsem na centralnem razvoju e-učenja, razviti v večplasten podporni program za usposabljanje za Unijo.

(8)

Pri Programu bi bilo treba ustrezno pozornost in zadosten delež proračuna nameniti delovanju obstoječih evropskih informacijskih sistemov za carino in razvoju novih evropskih informacijskih sistemov, potrebnih za izvajanje carinskega zakonika Unije. Hkrati bi bilo treba ustrezna sredstva nameniti dejavnostim, ki združujejo uradnike na področju carine, in izboljševanju usposobljenosti ljudi. Poleg tega bi moral Program zagotoviti določeno stopnjo proračunske prožnosti, da bi se lahko odzivali na spremenjene prednostne naloge politike.

(9)

Program bi moral zajemati obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(10)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja Programa, ki naj bi med letnim proračunskim postopkom predstavljala prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(11)

V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila z dne 19. oktobra 2010 z naslovom: "Pregled proračuna EU", da bo uskladila in poenostavila programe financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti v okviru Programa sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer bi bilo treba izključiti dvojno financiranje. Ukrepi v okviru Programa bi morali zagotavljati skladnost pri uporabi sredstev Unije, ki podpirajo delovanje carinske unije.

(12)

Ukrepe, ki so potrebni za finančno izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5).

(13)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katere sodijo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi finančne kazni.

(14)

Sodelovanje na področju pametnega ocenjevanja tveganj je ključno, da se omogoči, da imajo zaupanja vredna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, čim več koristi od poenostavitev pri e-poslovanju carine, in da se omogoči ciljno odkrivanje nepravilnosti.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(16)

Da bi se ustrezno odzvali na spremenjene prednostne naloge politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi spremenila seznam kazalnikov za merjenje uresničevanja specifičnih ciljev in prilagodila okvirne zneske, dodeljene za posamezne vrste ukrepov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(17)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve večletnega programa za izboljšanje delovanja carinske unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in usklajevanja, ki sta potrebna za izvajanje Programa, in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

Komisiji bi moral pri izvajanju Programa pomagati odbor za program Carina 2020.

(19)

Za lažje ocenjevanje Programa bi bilo treba že na samem začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov Programa. Pripraviti bi bilo treba vmesno oceno uresničevanja ciljev Programa, njegove učinkovitosti in dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v končni oceni zajeti dolgoročni učinki in posledice Programa za trajnost. Zagotoviti bi bilo treba popolno preglednost rednega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju in ocenjevanju. Navedena ocenjevanja bi morala temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke programa glede na vnaprej določena izhodišča. S kazalniki bi bilo med drugim treba meriti čas razpoložljivosti skupnega komunikacijskega omrežja brez sistemskih napak, saj je to pogoj za ustrezno delovanje vseh evropskih informacijskih sistemov, da bi carinski organi lahko učinkovito sodelovali v okviru carinske unije.

(20)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih določijo države članice. Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij pristojnih organov bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij Komisije pa bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(21)

Ta uredba nadomesti Odločbo št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Navedeno odločbo bi bilo zato treba razveljaviti –

(1)

"carinski organi" pomeni organe, ki so odgovorni za izvajanje carinskih predpisov;

(2)

"zunanji strokovnjaki" pomeni:

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenih v njihovih okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b)

partnerske države evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija.

(a)

uvajanjem računalniške tehnologije,

(b)

zagotavljanjem sodobnih in usklajenih pristopov k carinskim postopkom in kontrolam,

(c)

olajševanjem zakonitega trgovanja,

(d)

zmanjševanjem stroškov za doseganje skladnosti in upravne obremenitve ter

(e)

s krepitvijo delovanja carinskih organov.

(a)

podpirati pripravo, skladno uporabo in učinkovito izvajanje zakonodaje in politike Unije na področju carine;

(b)

razviti, izboljšati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme za carino;

(c)

opredeliti, razviti, izmenjevati in uporabljati najboljšo delovno prakso in upravne postopke, zlasti na podlagi primerjalnih analiz;

(d)

izpopolnjevati veščine in kompetence carinskih uradnikov;

(e)

izboljšati sodelovanje med carinskimi organi ter mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami, drugimi vladnimi organi, vključno z organi za nadzor trga na ravni Unije in nacionalni ravni, gospodarskimi subjekti in organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte.

(a)

skupni ukrepi:

(b)

krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije: razvoj, vzdrževanje, izvajanje in nadzor kakovosti Unijskih komponent evropskih informacijskih sistemov iz oddelka A Priloge II in novih evropskih informacijskih sistemov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi prava Unije;

(c)

izboljševanje usposobljenosti ljudi: ukrepi skupnega usposabljanja za krepitev potrebnih strokovnih znanj in veščin, povezanih s carino.

(a)

nepovratnih sredstev,

(b)

pogodb o izvedbi javnega naročila,

(c)

povračila stroškov zunanjih strokovnjakov iz člena 4.

(a)

stroške, ki so nastali zaradi dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije, sestanki strokovnjakov, ukrepi obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Unije, če so povezane s cilji tega programa,

(b)

stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, in

(c)

vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju Programa.

(a)

ukrepi v skladu s splošnimi, specifičnimi in operativnimi cilji iz členov 5 in 6, metoda izvajanja, po potrebi vključno z načini za ustanovitev skupin strokovnjakov iz točke (v) točke (a) člena 7, in pričakovani rezultati;

(b)

razčlenitev proračuna glede na vrsto ukrepa;

(c)

stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva, kot je določeno v členu 12(3).