EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011R1227

Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga Besedilo velja za EGP

UL L 326, 8.12.2011, p. 1–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 07/05/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/1227/oj

8.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/1


UREDBA (EU) št. 1227/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2011

o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju rednega zakonodajnega postopka (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembno je zagotoviti, da lahko potrošniki in drugi udeleženci na trgu zaupajo v celovitost trgov z električno energijo in plinom, da veleprodajne cene, določene na energetskih trgih, odražajo pošteno in konkurenčno medsebojno delovanje med ponudbo in povpraševanjem, ter da z zlorabo trga ni mogoče priti do dobička.

(2)

Cilj večje celovitosti in preglednosti veleprodajnih energetskih trgov bi moral biti krepitev odprte in poštene konkurence na veleprodajnih energetskih trgih, kar bi koristilo končnim potrošnikom energije.

(3)

Z nasvetom Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev in Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin je bila potrjena možnost, da vprašanja celovitosti trga v zvezi s trgi za električno energijo in plin v obsegu obstoječe zakonodaje niso ustrezno obravnavana, zaradi česar je bil priporočen razmislek o ustreznem zakonodajnem okviru, posebej prilagojenem energetskem sektorju, za preprečevanje zlorab trga ob upoštevanju pogojev posameznih sektorjev, ki niso zajeti v drugih direktivah in uredbah.

(4)

Veleprodajni energetski trgi so vse bolj medsebojno povezani v Uniji. Zloraba trga v eni državi članici ne vpliva le na vele-prodajne cene električne energije in zemeljskega plina prek nacionalnih meja, temveč tudi na maloprodajne cene za potrošnike in mikro podjetja. Zato se zagotavljanje celovitosti trgov ne more nanašati samo na posamezne države članice. Pozorno spremljanje čezmejnih trgov je bistveno za dokončanje v celoti delujočega, medsebojno povezanega in celovitega notranjega energetskega trga.

(5)

Veleprodajni energetski trgi zajemajo tako blagovne trge kot trge izvedenih finančnih instrumentov, ki so bistveni za energetske in finančne trge, pri čemer je oblikovanje cen v obeh sektorjih medsebojno povezano. To med drugim zajema tudi regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja in transakcije izven borze (OTC) ter dvostranske pogodbe, tako neposredne kot sklenjene s pomočjo posrednikov.

(6)

Današnje prakse spremljanja energetskega trga so značilne za posamezne države članice in sektorje. Odvisno od celotnega tržnega okvira in regulativnih razmer lahko to povzroči, da sodijo dejavnosti trgovanja pod več sodnih pristojnosti, spremljanje pa izvaja več različnih organov, lahko tudi iz različnih držav članic. To lahko povzroči pomanjkanje jasnosti o tem, kdo je odgovoren in celo pripelje do razmer, ko takšno spremljanje sploh ne obstaja.

(7)

Vedenje, ki ogroža celovitost energetskega trga, trenutno ni jasno prepovedano na nekaterih najpomembnejših energetskih trgih. Zato ga je treba prepovedati, da bi zaščitili končne potrošnike in evropskim državljanom zagotovili energijo po dostopnih cenah.

(8)

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se lahko poravna v naravi ali s finančnimi sredstvi in trgovanje z blagom se skupaj uporabljata na veleprodajnih energetskih trgih. Zato je pomembno, da sta opredelitvi trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ki pomenita zlorabo trga, združljivi med trgom izvedenih finančnih instrumentov in blagovnimi trgi. Ta uredba bi se načeloma morala uporabljati za vse opravljene transakcije, obenem pa bi morala upoštevati posebnosti veleprodajnih energetskih trgov.

(9)

Pri maloprodajnih pogodbah o dobavi električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem ne gre za enake tržne manipulacije kot pri pogodbah o veleprodaji, ki jih je mogoče zlahka kupiti in prodati. Kljub temu lahko tudi odločitve največjih odjemalcev energije o porabi vplivajo na veleprodajne cene na energetskih trgih, učinki pa se prelivajo čez nacionalne meje. Zato je primerno, da se pogodbe o dobavi za te velike odjemalce upoštevajo v okviru zagotavljanja celovitosti veleprodajnih energetskih trgov.

(10)

Komisija bi morala ob upoštevanju rezultatov preverjanja iz svojega Sporočila o okrepljenem okviru tržnega nadzora za sistem EU za trgovanje z emisijami z dne 21. decembra 2010 razmisliti o pripravi zakonodajnega predloga, s katerim bi v ustreznem časovnem okviru obravnavala ugotovljene pomanjkljivosti pri preglednosti, celovitosti in nadzoru evropskega trga z ogljikom.

(11)

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (3) in Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (4) ugotavljata, da je za to, da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za nihanja vele-prodajnih cen, potreben enak dostop do informacij o fizičnem stanju in učinkovitosti sistema.

(12)

Uporaba ali poskus uporabe notranjih informacij za trgovanje bodisi za lasten račun ali za račun tretje osebe bi morali biti jasno prepovedani. Uporaba notranjih informacij se lahko pojavi tudi pri trgovanju z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki ga izvajajo osebe, ki vedo, ali bi morale vedeti, da so informacije, ki jih imajo, notranje informacije. Informacije o načrtih udeleženca na trgu in njegovih strategijah trgovanja ne bi smele veljati za notranje informacije. Informacije, ki jih je treba objaviti skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 ali Uredbo (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi skladno s tema uredbama, lahko, če gre za informacije, ki vplivajo na ceno, tvorijo podlago za odločitve udeležencev na trgu, da se vključijo v transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ter bi zato lahko predstavljale notranje informacije, dokler niso objavljene.

(13)

Manipulacija veleprodajnih energetskih trgov zajema dejanja oseb, ki umetno ustvarjajo raven cen, ki je ne opravičujejo tržne sile ponudbe in povpraševanja, kamor sodijo dejanska razpoložljivost zmogljivosti proizvodnje, skladiščenja ali prenosa in povpraševanje. Oblike tržne manipulacije vključujejo dajanje in umikanje lažnih naročil; širjenje informacij, ki so napačne ali zavajajoče ali govoric prek medijev, vključno z internetom, ali kakor koli drugače; namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj ali poročil; kakor tudi namerno prikazovanje, kot da je razpoložljiva zmogljivost proizvodnje električne energije ali razpoložljivost zemeljskega plina ali razpoložljiva prenosna zmogljivost drugačna od zmogljivosti, ki je dejansko tehnično razpoložljiva, kadar te informacije vplivajo ali bi lahko vplivale na veleprodajno ceno energetskih proizvodov. Manipulacija in njene posledice lahko imajo čezmejne učinke, učinke med trgi s plinom in električno energijo ter na vseh finančnih trgih in blagovnih trgih, vključno na trgih s pravicami do emisij.

(14)

Primeri tržne manipulacije in poskusi manipulacije trga vključujejo ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile odločilen položaj nad ponudbo ali povpraševanjem po veleprodajnem energetskem proizvodu, ki ima ali bi lahko imel posredno ali neposredno vpliv na določanje cene ali ustvarjanje drugih nepoštenih pogojev trgovanja; kakor tudi na ponudbo, kupovanje ali prodajanje veleprodajnega energetskega proizvoda z namenom, namero ali učinkom zavajanja udeležencev na trgu, ki delujejo na podlagi referenčnih cen. Vendar bi lahko bile sprejete tržne prakse, kot na primer tiste, ki se uporabljajo na področju finančnih storitev in so opredeljene v členu 1(5) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (5), ki pa se lahko zaradi sprememb navedene direktive prilagodijo in bi lahko bile zakonit način za udeležence na trgu, da zagotovijo ugodno veleprodajno ceno za energetski proizvod.

(15)

Kadar novinarji, ki delujejo v svoji poklicni vlogi, razkrijejo notranje informacije v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, bi bilo treba tako razkritje oceniti ob upoštevanju pravil, ki veljajo za njihov poklic, in pravil glede svobode tiska, razen če imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij ali kadar do razkritja pride z namenom zavajanja trga glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov.

(16)

Koncepti zlorabe trga, ki se uporabljajo za finančne trge, se bodo prilagodili glede na razvoj finančnih trgov. Zato bi bilo torej treba za zagotovitev potrebne prožnosti, da bi se hitro odzvali na tak razvoj dogodkov, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s tehnično posodobitvijo opredelitev notranjih informacij in tržne manipulacije za namene zagotavljanja skladnosti z drugo ustrezno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in energetike. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(17)

Učinkovito spremljanje trga na ravni Unije je ključno za odkrivanje in odvračanje od zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: agencija) je najprimernejša za izvajanje takšnega spremljanja, saj ima pregled nad trgi z električno energijo in plinom v celotni Uniji ter potrebno strokovno znanje in izkušnje s področja delovanja trgov z električno energijo in plinom ter tovrstnih sistemov v Uniji. Nacionalni regulativni organi z bistvenim poznavanjem razvoja dogodkov na energetskih trgih v svojih državah članicah bi morali imeti pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega spremljanja trgov na nacionalni ravni. Tesno sodelovanje ter usklajevanje med agencijo in nacionalnimi organi je torej potrebno za zagotovitev primernega spremljanja in preglednosti energetskih trgov. Zbiranje podatkov, ki ga izvaja agencija, ne posega v pravico nacionalnih organov, da zbirajo dodatne podatke za nacionalne namene.

(18)

Učinkovito spremljanje trgov zahteva reden in pravočasen dostop do evidenc o transakcijah, pa tudi dostop do strukturnih podatkov o zmogljivostih in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije in zemeljskega plina. Zato bi morali biti udeleženci na trgu, vključno z upravljavci prenosnih omrežij, dobavitelji, trgovci, proizvajalci, posredniki in velikimi odjemalci, ki trgujejo z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, obvezani zagotoviti te informacije agenciji. Agencija lahko samostojno vzpostavi močno povezavo z glavnimi organiziranimi mesti trgovanja.

(19)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje določb o zbiranju podatkov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7). Obveznosti poročanja bi moralo biti čim manj in ne bi smele povzročati nepotrebnih stroškov ali upravnih obremenitev za udeležence na trgu. Zato bi bilo treba za pripravo enotnih pravil poročanja o informacijah opraviti predhodno analizo stroškov in koristi, preprečiti bi se moralo podvajanje poročanja in upoštevati bi se morali okviri za poročanje, razviti v okviru druge zadevne zakonodaje. Poleg tega bi bilo treba, kadar je to mogoče, zahtevane informacije ali dele informacij zbrati od drugih oseb oziroma iz obstoječih virov. Kadar je udeleženec na trgu ali tretja oseba v njegovem imenu, sistem poročanja o trgovanju, organizirani trg, sistem povezovanja ponudbe ali druga oseba, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarja transakcije, izpolnila obveznost poročanja pristojnemu organu v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8) ali zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, pomeni, da je bila tudi v skladu s to uredbo izpolnjena obveznost poročanja, kolikor so bile zajete vse informacije, zahtevane s to uredbo.

(20)

Pomembno je, da Komisija in agencija pri izvajanju te uredbe tesno sodelujeta in se ustrezno posvetujeta z evropskimi mrežami upravljavcev prenosnih omrežij za plin in električno energijo, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), nacionalnimi regulativnimi organi, pristojnimi finančnimi organi in drugimi organi v državah članicah, kot so nacionalni organi za konkurenco, ter z zainteresiranimi stranmi, kot so organizirana mesta trgovanja (npr. energetske borze), in z udeleženci na trgu.

(21)

Vzpostaviti bi bilo treba evropski register udeležencev na trgu, temelječ na nacionalnih registrih, da bi povečali splošno preglednost in celovitost veleprodajnih energetskih trgov. Eno leto po vzpostavitvi navedenega registra bi morala Komisija v sodelovanju z agencijo in nacionalnimi regulativnimi organi, ob upoštevanju poročil agencije, oceniti delovanje in uporabnost evropskega registra udeležencev na trgu. Če se na podlagi te ocene to izkaže za potrebno, bi morala Komisija razmisliti o pripravi dodatnih instrumentov za okrepitev splošne preglednosti in celovitosti veleprodajnih energetskih trgov ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na ravni Unije za udeležence na trgu.

(22)

Da bi olajšala učinkovito spremljanje vseh vidikov trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, bi morala agencija vzpostaviti mehanizme za dostop drugih zadevnih organov do informacij, ki jih prejme o transakcijah na veleprodajnih energetskih trgih, zlasti ESMA, nacionalnih regulativnih organov, pristojnih finančnih organov držav članic, nacionalnih organov za konkurenco in drugih zadevnih organov.

(23)

Agencija bi morala zagotoviti operativno varnost in varovanje podatkov, ki jih prejme, preprečiti nepooblaščen dostop do informacij, ki jih hrani, in vzpostaviti postopke, ki zagotavljajo, da podatkov, ki jih zbira, ne zlorabijo osebe, pooblaščene za dostop do njih. Agencija bi morala tudi preveriti, ali bodo lahko organi, ki imajo dostop do podatkov, ki jih hrani agencija, zagotovili enako visoko stopnjo varnosti, zavezovala pa jih bodo ustrezna pravila o zaupnosti. Zato je treba zagotoviti tudi operativno varnost sistemov informacijske tehnologije, uporabljenih za obdelavo in prenos podatkov. Za ustanovitev sistema informacijske tehnologije, ki zagotavlja optimalno raven zaupnosti podatkov, bi bilo treba agencijo spodbujati k tesnemu sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA). Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za druge organe, ki so upravičeni za dostop do podatkov za namene te uredbe.

(24)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina temeljnih pravic Evropske unije, kot je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji in v ustavnih tradicijah držav članic, uporabljati pa bi jo bilo treba v skladu s pravico do izražanja in informiranja, kot jo priznava člen 11 navedene listine.

(25)

Če informacije s komercialnega ali varnostnega vidika niso ali niso več poslovno občutljive, bi morala biti agencija zmožna omogočiti dostop do teh informacij udeležencem na trgu in širši javnosti, da bi prispevala k poglobljenemu znanju o trgu. Takšna preglednost bo pomagala vzpostaviti zaupanje v trg in krepila razvoj znanja o delovanju veleprodajnih energetskih trgov. Agencija bi morala pripraviti in objaviti pravila o tem, kako bo te informacije dala na razpolago pošteno in pregledno.

(26)

Nacionalni regulativni organi bi morali biti odgovorni za izvrševanje te uredbe v državah članicah. V ta namen bi morali imeti potrebna preiskovalna pooblastila, ki bi jim omogočala učinkovito izvedbo te naloge. Ta pooblastila bi bilo treba izvrševati v skladu z nacionalnim pravom, lahko pa se jih tudi ustrezno nadzira.

(27)

Agencija bi morala zagotoviti, da se ta uredba v celotni Uniji uporablja usklajeno in skladno z uporabo Direktive 2003/6/ES. V ta namen bi morala agencija za uporabo opredelitev iz te uredbe po potrebi objaviti smernice, ki niso zavezujoče. V teh smernicah bi bilo treba med drugim obravnavati vprašanje sprejetih tržnih praks. Ker poleg tega zloraba trga na veleprodajnih energetskih trgih pogosto vpliva na več držav članic, bi morala imeti agencija pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite in skladne izvedbe preiskav. V ta namen bi morala agencija imeti možnost zahtevati sodelovanje in usklajevati delovanje preiskovalnih skupin, sestavljenih iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov in po potrebi drugih organov, vključno z nacionalnimi organi za konkurenco.

(28)

Agenciji se zagotovi primerno financiranje in človeški viri za ustrezno izpolnjevanje dodatnih nalog, ki so ji bile naložene s to uredbo. V ta namen bi morali pri postopku za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njenega proračuna iz členov 23 in 24 Uredbe (ES) št. 713/2009 ustrezno upoštevati te naloge. Proračunski organ bi moral zagotoviti doseganje najboljših standardov učinkovitosti.

(29)

Nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic in po potrebi nacionalni organi za konkurenco bi morali sodelovati, da bi se zagotovil usklajen pristop k obravnavi zlorab trga na veleprodajnih energetskih trgih, ki zajema tako blagovne trge kot trge izvedenih finančnih instrumentov. To sodelovanje bi moralo zajemati vzajemno izmenjavo informacij o sumljivih dejanjih, ki bi lahko pomenila kršitev določb te uredbe, Direktive 2003/6/ES ali prava s področja konkurence in so ali so bila storjena na veleprodajnih energetskih trgih. Poleg tega bi navedeno sodelovanje moralo prispevati k skladnemu in doslednemu pristopu k preiskovanju in sodnim postopkom.

(30)

Pomembno je, da se obveznost poklicne skrivnosti uporablja za tiste, ki prejmejo zaupne informacije skladno s to uredbo. Agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic in nacionalni organi za konkurenco bi morali zagotoviti zaupnost, celovitost in varstvo informacij, ki jih prejmejo.

(31)

Pomembno je, da so kazni za kršitev te uredbe sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter da odražajo resnost kršitev, škodo, ki je bila povzročena potrošnikom, in možne dobičke iz trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije. Te kazni bi se morale uporabljati v skladu z nacionalnim pravom. Ob priznavanju vzajemnega delovanja med trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti za električno energijo in zemeljski plin ter trgovanjem z dejansko električno energijo in plinom bi morale biti kazni za kršitev te uredbe usklajene s kaznimi, ki so jih sprejele države članice pri izvajanju Direktive 2003/6/ES. Komisija bi morala ob upoštevanju posvetovanja o svojem Sporočilu o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev z dne 12. decembra 2010 razmisliti o pripravi predlogov za uskladitev minimalnih standardov za sisteme kazni držav članic v primernem časovnem okviru. Ta uredba ne vpliva niti na nacionalna pravila o dokaznem bremenu niti na obveznosti nacionalnih regulativnih organov in sodišč v državah članicah, da preverjajo pomembna dejstva o posameznem primeru, pod pogojem, da so taka pravila in obveznosti skladni s splošnimi načeli prava Unije.

(32)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve usklajenega okvira za zagotovitev preglednosti in celovitosti veleprodajnega energetskega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina, področje uporabe in razmerje do druge zakonodaje Unije

1.   Ta uredba določa pravila o prepovedi zlorab, ki vplivajo na veleprodajne energetske trge, skladna s pravili, ki se uporabljajo za finančne trge in s pravilnim delovanjem teh veleprodajnih trgov, ob upoštevanju njihovih posebnosti. Določa, da Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) spremlja veleprodajne energetske trge v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, ob upoštevanju medsebojnega vpliva sistema za trgovanje z emisijami in veleprodajnih energetskih trgov.

2.   Ta uredba se uporablja za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi. Člena 3 in 4 te uredbe se ne uporabljata za veleprodajne energetske proizvode, ki so finančni instrumenti in za katere se uporablja člen 9 Direktive 2003/6/ES. Ta uredba ne vpliva na direktivi 2003/6/ES in 2004/39/ES ter na uporabo evropskega prava konkurence za prakse, ki jih zajema ta uredba.

3.   Agencija, nacionalni regulativni organi, ESMA, pristojni finančni organi držav članic in, če je to potrebno, nacionalni organi za konkurenco sodelujejo, da bi zagotovili usklajen pristop v izvrševanju zadevnih pravil, kjer se ukrepi nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov, za katere se uporablja člen 9 Direktive 2003/6/ES in tudi enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov, za katere se uporabljajo členi 3, 4 in 5 te uredbe.

4.   Upravni odbor agencije zagotavlja, da se naloge agencije, ki jih ima v skladu s to uredbo, izvajajo v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 713/2009.

5.   Direktor agencije se posvetuje z odborom agencije regulatorjev o vseh vidikih izvajanja te uredbe in ustrezno upošteva njegove nasvete in mnenja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„notranja informacija“ pomeni natančno informacijo, ki ni bila razkrita javnosti in se posredno ali neposredno nanaša na enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov in bi v primeru razkritja javnosti verjetno lahko pomembno vplivala na veleprodajne cene teh energetskih proizvodov.

Za namene te opredelitve „informacije“ pomenijo:

(a)

informacije, ki jih je treba v skladu z uredbama (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi v skladu s tema uredbama, razkriti javnosti;

(b)

informacije o zmogljivosti in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali o zmogljivostih in uporabi objektov za utekočinjeni zemeljski plin, vključno z načrtovano ali nepredvideno (ne)razpoložljivostjo teh objektov;

(c)

informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z zakonskimi ali podzakonskimi predpisi na ravni Unije ali nacionalni ravni, pravili trga in pogodbami ali običaji na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, če bi te informacije pomembno vplivale na veleprodajne cene energetskih proizvodov, ter

(d)

druge informacije, ki bi jih razumen udeleženec na trgu verjetno uporabil kot del podlage za svojo odločitev o sklenitvi transakcije ali naročilu za trgovanje v zvezi z enim ali več veleprodajnimi energetskimi proizvodi.

Informacija se šteje za natančno, če navaja serijo okoliščin, ki že obstajajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastale, ali dogodek, ki je že nastopil ali za katerega se lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in je dovolj natančna, da omogoči oblikovanje sklepov o možnem vplivu te serije okoliščin ali tega dogodka na veleprodajne cene energetskih proizvodov;

2.

„tržna manipulacija“ pomeni:

(a)

vstop v kakršen koli posel ali izdaja kakršnega koli naročila za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki:

(i)

daje ali bi lahko dajal napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali ceni energetskih proizvodov;

(ii)

s pomočjo ene osebe ali s sodelovanjem več oseb, zagotavlja ali poskuša zagotoviti umetno raven veleprodajne cene enega ali več energetskih proizvodov, razen če oseba, ki je vstopila v posle ali izdala naročila za trgovanje izkaže, da ima zakonite razloge za tako ravnanje in da so ti posli ali naročila za trgovanje skladni s sprejeto tržno prakso na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, ali

(iii)

uporablja ali poskuša uporabiti fiktivna sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače, ki dajejo ali bi lahko dajali napačne ali zavajajoče znake o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov;

ali

(b)

razširjanje informacij s sredstvi javnega obveščanja, vključno z internetom, ali z drugimi sredstvi, kar daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov, vključno z razširjanjem govoric in napačnih ali zavajajočih novic, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče.

Kadar pride do razširjanja informacij za namene novinarstva ali umetniškega izražanja, je treba takšno razširjanje informacij oceniti ob upoštevanju pravil glede svobode tiska ter svobode izražanja v drugih medijih, razen če:

(i)

imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij; ali

(ii)

kadar do razkritja ali razširjanja pride z namenom, da bi zavajali trg glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov;

3.

„poskusi manipulacije trga“ pomenijo:

(a)

vstop v kakršen koli posel, kakršno koli izdajanje naročil za trgovanje ali kakršen koli drug ukrep, povezan z veleprodajnim energetskim proizvodom, z namenom:

(i)

dati napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov;

(ii)

zagotoviti umetno raven veleprodajne cene enega ali več energetskih proizvodov, razen če oseba, ki je vstopila v posel ali izdala naročilo za trgovanje, dokaže, da ima pravno utemeljene razloge za tako ravnanje in da je ta posel ali naročilo za trgovanje skladno s sprejeto tržno prakso na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, ali

(iii)

uporabiti fiktivna sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače, ki daje ali bi lahko dajala napačne ali zavajajoče znake o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajne cene energetskih proizvodov;

ali

(b)

razširjanje informacij s sredstvi javnega obveščanja, vključno z internetom, ali z drugimi sredstvi z namenom dati napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov;

4.

„veleprodajni energetski proizvodi“ pomenijo naslednje pogodbe in izvedeni finančni instrumenti, ne glede na to, kje in kako se trguje z njimi:

(a)

pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina z dobavo v Uniji;

(b)

izvedeni finančni instrumenti za električno energijo ali zemeljski plin, ki so nastali, se je z njimi trgovalo ali so bili dobavljeni v Uniji;

(c)

pogodbe o prenosu električne energije ali zemeljskega plina v Uniji;

(d)

izvedeni finančni instrumenti za prenos električne energije ali zemeljskega plina v Uniji.

Pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina za uporabo končnega odjemalca niso veleprodajni energetski proizvodi. Vendar se za veleprodajne energetske proizvode štejejo pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem z zmogljivostjo porabe, večje od praga, opredeljenega v točki 5;

5.

„zmogljivost porabe“ pomeni potrošnjo končnega odjemalca elektrike ali zemeljskega plina ob polni izkoriščenosti njegove proizvodne zmogljivosti. Zajema vso potrošnjo tega odjemalca kot enega samega gospodarskega subjekta, kolikor potrošnja poteka na trgih z medsebojno povezanimi veleprodajnimi cenami.

Za namene uporabe te opredelitve se ne upošteva potrošnja individualnih objektov pod nadzorom enega samega gospodarskega subjekta z zmogljivostjo porabe, manjšo od 600 GWh na leto, kolikor ti objekti ne uveljavljajo skupnega vpliva na veleprodajne cene na energetskih trgih, ker se nahajajo na različnih ustreznih geografskih trgih;

6.

„veleprodajni energetski trg“ pomeni kateri koli trg v Uniji, na katerem se trguje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi;

7.

„udeleženec na trgu“ pomeni vsako osebo, tudi upravljavca prenosnega omrežja, ki vstopa v posle, vključno z izdajanjem naročil za trgovanje na enem ali več veleprodajnih energetskih trgih;

8.

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

9.

„pristojni finančni organ“ pomeni pristojni organ, imenovan v skladu s postopkom iz člena 11 Direktive 2003/6/ES;

10.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (10) ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (11);

11.

za pojem „upravljavec prenosnega omrežja“ se uporablja opredelitev iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/72/ES in iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

12.

„nadrejeno podjetje“ je nadrejeno podjetje v smislu členov 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o konsolidiranih računovodskih izkazih (12);

13.

„povezano podjetje“ je hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem so udeležena druga podjetja, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS;

14.

za pojem „distribucija zemeljskega plina“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

15.

za pojem „distribucija električne energije“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/72/ES.

Člen 3

Prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij

1.   Osebe, ki imajo notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu, ne smejo:

(a)

teh informacij uporabiti za posredno ali neposredno pridobitev ali odtujitev veleprodajnih energetskih proizvodov, oziroma z namenom njihove pridobitve ali odtujitve, za svoj račun ali za račun tretje osebe;

(b)

razkriti teh informacij kateri koli drugi osebi, razen če se ta informacija razkrije med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti;

(c)

na podlagi notranje informacije drugi osebi priporočati ali jo napeljati k pridobitvi ali odtujitvi veleprodajnih energetskih proizvodov, na katere se ta informacija nanaša.

2.   Prepoved iz odstavka 1 velja za naslednje osebe, ki imajo notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu:

(a)

člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja;

(b)

osebe, ki imajo delež v kapitalu podjetja;

(c)

osebe z dostopom do takih informacij zaradi opravljanja redne službe, poklica ali dolžnosti;

(d)

osebe, ki so pridobile take informacije s kaznivim dejanjem;

(e)

osebe, ki vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

3.   Določbi točk (a) in (c) odstavka 1 tega člena se ne uporabljata za upravljavce prenosnega omrežja, ki kupujejo električno energijo ali zemeljski plin, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje sistema v skladu s svojimi obveznostmi iz točk (d) in (e) člena 12 Direktive 2009/72/ES ali točk (a) in (c) člena 13(1) Direktive 2009/73/ES.

4.   Ta člen se ne uporablja za:

(a)

transakcije izvedene pri izpolnitvi obveznosti, ki nastanejo zaradi pridobitve ali odtujitve veleprodajnih energetskih proizvodov, kadar so te obveznosti posledica dogovora, ki je bil sklenjen, ali naročila za trgovanje, ki je bilo narejeno, preden je zadevna oseba dobila notranjo informacijo;

(b)

transakcije, v katere vstopijo proizvajalci električne energije in zemeljskega plina, upravljavci objektov za skladiščenje zemeljskega plina ter upravljavci objektov in naprav za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, z namenom pokritja nenadne fizične izgube zaradi nepredvidenih izpadov delovanja, kadar bi njihovo neizvajanje povzročilo, da udeleženec na trgu ne bi mogel izpolniti obstoječih pogodbenih obveznosti, ali kadar se tak ukrep sprejme v dogovoru z zadevnim upravljavcem(-i) prenosnega omrežja, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje sistema. V takšnih razmerah udeleženec na trgu posreduje informacije o transakcijah agenciji in nacionalnemu regulativnemu organu. To posredovanje informacij ne vpliva na obveznosti iz člena 4(1);

(c)

udeležence na trgu v primerih, ko delujejo v skladu z nacionalnimi pravili za izredne razmere, kadar so nacionalni organi posredovali, da bi zagotovili dobavo električne energije ali zemeljskega plina in so bili tržni mehanizmi v državi članici ali njenih delih zaustavljeni. V tem primeru pristojni organ za načrtovanje v izrednih razmerah zagotovi objavo v skladu s členom 4.

5.   Kadar je oseba, ki ima notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu, pravna oseba, prepoved iz odstavka 1 velja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o izvedbi transakcije za račun te pravne osebe.

6.   Kadar pride do razširjanja informacij za namene novinarstva ali umetniškega izražanja, je treba takšno razširjanje informacij oceniti ob upoštevanju pravil, ki veljajo za svobodo tiska ter svobodo izražanja v drugih sredstvih javnega obveščanja, razen če:

(a)

imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij, ali

(b)

do razkritja ali razširjanja pride z namenom zavajanja trga glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov.

Člen 4

Obveznost objave notranjih informacij

1.   Udeleženci na trgu učinkovito in pravočasno razkrijejo javnosti notranje informacije, ki jih imajo o podjetju ali objektih, ki jih ima zadevni udeleženec na trgu ali njegovo matično ali povezano podjetje v celoti ali delno v lasti, pod nadzorom ali za katerih delovanje odgovarja. Takšno razkritje vključuje informacije glede zmogljivosti in uporabe objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali v zvezi z zmogljivostmi in uporabo objektov za utekočinjeni zemeljski plin, vključno s podatkom o načrtovani ali nepredvideni (ne)razpoložljivosti teh objektov.

2.   Izjemoma lahko udeleženec na trgu na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, da ne bi škodoval svojim zakonitim interesom, pod pogoji, da zaradi takšne opustitve ni možno, da pride do zavajanja javnosti in če je udeleženec na trgu sposoben zagotoviti zaupnost takih informacij ter če na podlagi teh informacij ne sprejema odločitev o trgovanju z veleprodajnimi energetskimi proizvodi. V takšnih razmerah udeleženec na trgu ob upoštevanju člena 8(5) nemudoma posreduje te informacije, skupaj z obrazložitvijo zamude javnega razkritja agenciji in ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu.

3.   Kadar koli udeleženec na trgu ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, pri opravljanju običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti, kot je navedeno v členu 3(1)(b), razkrije notranje informacije v zvezi z veleprodajnim energetskim proizvodom, ta udeleženec na trgu ali oseba zagotovi, da se te informacije javnosti razkrijejo sočasno, v celoti in učinkovito. Pri nenamernem razkritju udeleženec na trgu zagotovi popolno in učinkovito razkritje informacije javnosti, kar se da hitro po nenamernem razkritju. Ta odstavek se ne uporablja, če je oseba, ki informacije dobi, zavezana po dolžnosti k zaupnosti, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi.

4.   Sočasno, popolno in učinkovito razkritje je objava notranjih informacij, vključno s tistimi v agregatni obliki, v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 ali Uredbo (ES) št. 715/2009, smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama.

5.   Kadar se upravljavcu prenosnega omrežja odobri oprostitev od obveznosti objave nekaterih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 ali Uredbo (ES) št. 715/2009, je v zvezi s temi podatki oproščen tudi obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

6.   Določbe odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na obveznosti udeležencev na trgu, ki jih imajo v skladu z direktivama 2009/72/ES in 2009/73/ES ter uredbama (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009, vključno z na njihovi podlagi sprejetimi smernicami in kodeksi omrežij, zlasti glede časa in načina razkritja informacij javnosti.

7.   Določbe odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na pravico udeležencev na trgu, da odložijo razkritje občutljivih informacij, povezanih z varovanjem kritične infrastrukture, kot je predvideno v točki (d) člena 2 Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (13), če so v njihovi državi zaupne.

Člen 5

Prepoved tržne manipulacije

Prepovedano je izvajati ali poskušati izvajati tržno manipulacijo na veleprodajnih energetskih trgih.

Člen 6

Tehnične posodobitve opredelitev notranje informacije in tržne manipulacije

1.   Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte skladno s členom 20, zato da:

(a)

uskladi opredelitve iz točk 1, 2, 3 in 5 člena 2, da bi zagotovila skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in energetike, in

(b)

posodobi te opredelitve z izključnim namenom, da bi upoštevala prihodnji razvoj na veleprodajnih energetskih trgih.

2.   V delegiranih aktih iz odstavka 1 se upošteva vsaj:

(a)

značilno delovanje veleprodajnih energetskih trgov, tudi posebnosti trgov z električno energijo in plinom, ter vzajemen vpliv blagovnih trgov in trgov izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

možnosti čezmejne manipulacije med trgi s plinom in električno energijo ter po vseh blagovnih trgih in trgih izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

možen vpliv dejanske ali načrtovane proizvodnje, porabe, uporabe prenosa ali skladiščnih zmogljivosti na veleprodajne cene na energetskih trgih, ter

(d)

kodekse omrežij in okvirne smernice, sprejete v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 in Uredbo (ES) št. 715/2009.

Člen 7

Spremljanje trga

1.   Agencija spremlja trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, da bi odkrila in preprečila trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržno manipulacijo. Podatke za ocenjevanje in spremljanje veleprodajnih energetskih trgov zbira kot je navedeno v členu 8.

2.   Nacionalni regulativni organi sodelujejo z agencijo na regionalni ravni pri izvajanju spremljanja veleprodajnih energetskih trgov iz odstavka 1. Za ta namen imajo nacionalni regulativni organi ob upoštevanju člena 10(2) dostop do zadevnih informacij agencije, zbranih skladno z odstavkom 1 tega člena. Nacionalni regulativni organi lahko tudi spremljajo trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi na nacionalni ravni.

Države članice lahko določijo, da njihov nacionalni organ za konkurenco ali organ za spremljanje, ustanovljen pri tem organu, izvaja tržni nadzor z nacionalnim regulativnim organom. Pri izvajanju tega spremljanja trga ima nacionalni organ za konkurenco ali organ za spremljanje trga enake pravice in obveznosti kot nacionalni regulativni organ, v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, drugim stavkom drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, drugim stavkom člena 4(2), prvim stavkom člena 8(5) in členom 16.

3.   Agencija vsaj enkrat na leto predloži poročilo Komisiji o svojih dejavnostih po tej uredbi in ga objavi. Agencija v teh poročilih oceni delovanje in preglednost različnih kategorij mest trgovanja in načinov trgovanja ter da Komisiji priporočila v zvezi s tržnimi pravili, standardi in postopki, ki bi lahko izboljšali celovitost trga ter delovanje notranjega trga. Poleg tega lahko oceni, ali bi lahko morebitne minimalne zahteve za organizirane trge prispevale k okrepljeni preglednosti trga. Poročila so lahko združena s poročilom iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 713/2009.

Agencija lahko Komisiji posreduje priporočila glede evidence o transakcijah, vključno z nalogi za trgovanje, ki so po njenem mnenju nujna za učinkovito in smotrno spremljanje veleprodajnih energetskih trgov. Pred posredovanjem takšnih priporočil se agencija posvetuje z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nacionalnimi regulativnimi organi, pristojnimi finančnimi organi v državah članicah, nacionalnimi organi za konkurenco ter ESMA.

Vsa priporočila bi morala biti na razpolago Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter javnosti.

Člen 8

Zbiranje podatkov

1.   Udeleženci na trgu ali v njihovem imenu subjekt ali organ iz točk (b) do (f) odstavka 4 predložijo agenciji evidenco o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi energetskimi trgi, vključno z nalogi za trgovanje. Informacije, ki se sporočijo, obsegajo jasno opredelitev kupljenih in prodanih veleprodajnih energetskih proizvodov, dogovorjeno ceno in količino, datume in ure izvedbe, stranke v transakciji, upravičence transakcije in druge pomembne podatke. Splošno odgovornost nosijo udeleženci na trgu, ko pa se zahtevane informacije prejmejo od subjekta ali organa iz točk (b) do (f) odstavka 4, se šteje, da je obveznost poročanja zadevnega udeleženca na trgu izpolnjena.

2.   Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

sestavi seznam pogodb in izvedenih finančnih instrumentov, vključno z naročili za trgovanje, o katerih se bo poročalo v skladu z odstavkom 1, po potrebi pa tudi določi ustrezne minimalne pragove za poročanje o transakcijah;

(b)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se bodo zagotavljale v skladu z odstavkom 1;

(c)

opredeli časovni okvir in obliko poročanja teh informacij.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). V njih se upoštevajo obstoječi sistemi poročanja.

3.   Za osebe iz točk (a) do (d) odstavka 4, ki so poročale o transakcijah v skladu z Direktivo 2004/39/ES ali zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ne veljajo obveznosti dvojnega poročanja v zvezi s temi transakcijami.

Brez vpliva na prvi pododstavek tega odstavka lahko izvedbeni akti iz odstavka 2 omogočijo organiziranim trgom in sistemom trgovanja ali poročanja, da agenciji zagotovijo evidence veleprodajnih energetskih transakcij.

4.   Za namene odstavka 1 informacije posreduje:

(a)

udeleženec na trgu;

(b)

tretja oseba v imenu udeleženca na trgu;

(c)

sistem poročanja o trgovanju;

(d)

organizirani trg, sistem povezovanja ponudbe ali druga oseba, ki profesionalno dogovarja transakcije;

(e)

repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani skladno z zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ali

(f)

pristojni organ, ki je prejel informacije v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES, ali organ ESMA, ko je prejel te informacije v skladu s členom 6(2) zadevne zakonodaje Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov.

5.   Udeleženci na trgu posredujejo agenciji in nacionalnim regulativnim organom informacije, povezane z zmogljivostjo in uporabo objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali z zmogljivostjo in uporabo objektov za utekočinjen zemeljski plin, vključno z načrtovano ali nepredvideno (ne)razpoložljivostjo teh objektov, za namen spremljanja trgovanja na veleprodajnih energetskih trgih. Obveznosti poročanja o udeležencih na trgu se čim bolj zmanjšajo, tako da se zahtevane informacije ali njihovi deli, če je to mogoče, zbirajo iz obstoječih virov.

6.   Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkom 5 in po potrebi o ustreznih pragih za to sporočanje;

(b)

opredeli čas poročanja in obliko informacij, o katerih se poroča.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Upoštevajo obstoječe obveznosti poročanja iz uredb (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009.

Člen 9

Prijava udeležencev na trgu

1.   Udeleženci na trgu, ki sklepajo transakcije, o katerih je treba poročati agenciji v skladu s členom 8(1), se prijavijo pri nacionalnem regulativnem organu v državi članici, v kateri so ustanovljeni ali so rezidenti, če pa niso niti ustanovljeni niti niso rezidenti v Uniji, se prijavijo v državi članici, v kateri so dejavni.

Udeleženec na trgu se prijavi samo pri enem nacionalnem regulativnem organu. Države članice ne zahtevajo ponovne prijave od udeleženca na trgu, ki je že prijavljen v drugi državi članici.

Prijava udeležencev na trgu ne vpliva na obveznosti v skladu s pravili, ki se uporabljajo za trgovanje in izravnavo.

2.   Ne pozneje kot v treh mesecih po datumu, ko je Komisija sprejela izvedbene akte iz člena 8(2), nacionalni regulativni organi uvedejo nacionalni register udeležencev na trgu, ki ga redno posodabljajo. V registru ima vsak udeleženec na trgu poseben identifikator, vsebuje pa dovolj informacij za identifikacijo udeleženca na trgu, tudi pomembne podrobnosti v zvezi s številko za davek na dodano vrednost, kraj ustanovitve, osebe, ki so odgovorne za odločitve v zvezi z delovanjem in trgovanjem, končnega nadzornika ali stranko v trgovinskih dejavnostih udeleženca na trgu.

3.   Nacionalni regulativni organi prenesejo agenciji informacije iz svojih nacionalnih registrov v obliki, ki jo določi agencija v sodelovanju z navedenimi organi in to objavi do 29. junija 2012. Na podlagi informacij, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi, agencija uvede Evropski register udeležencev na trgu. Nacionalni regulativni organi in drugi zadevni organi imajo dostop do evropskega registra. Ob upoštevanju člena 17 lahko agencija odloči o tem, da ima javnost dostop do evropskega registra ali izvlečkov iz njega pod pogojem, da se ne razkrijejo poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu.

4.   Udeleženci na trgu iz odstavka 1 tega člena vložijo prijavni obrazec pri nacionalnem regulativnem organu, preden vstopijo v transakcijo, o kateri je v skladu s členom 8(1) treba poročati.

5.   Udeleženci na trgu iz odstavka 1 nemudoma sporočijo nacionalnim regulativnim organom vsako spremembo v zvezi z informacijami iz prijavnega obrazca.

Člen 10

Izmenjava informacij med agencijo in drugimi organi

1.   Agencija vzpostavi mehanizme za izmenjavo informacij, ki jih prejme skladno s členom 7(1) in členom 8, z nacionalnimi regulativnimi organi, pristojnimi finančnimi organi držav članic, nacionalnimi organi za konkurenco, ESMA in drugimi zadevnimi organi. Agencija se pred vzpostavitvijo teh mehanizmov posvetuje s temi organi.

2.   Agencija omogoči dostop do mehanizmov iz odstavka 1 samo organom, ki imajo vzpostavljene sisteme, ki agenciji omogočajo izpolnjevanje zahtev iz člena 12(1).

3.   Repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani ali priznani skladno z zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, omogočijo agenciji dostop do vseh informacij, ki so jih zbrali o veleprodajnih energetskih proizvodih in o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z emisijskimi kuponi.

ESMA pošlje agenciji poročila o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki jih prejme skladno s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES in zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov. Pristojni organi, ki prejmejo poročila o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES, posredujejo ta poročila agenciji.

Agencija in organi, odgovorni za nadzor nad trgovanjem z emisijskimi kuponi ali z njimi povezanimi izvedenimi instrumenti, sodelujejo in uvedejo ustrezne mehanizme, ki agenciji zagotovijo dostop do evidenc o transakcijah z emisijskimi kuponi ter izvedenimi finančnimi instrumenti, kjer ti organi lahko zbirajo informacije o teh poslih.

Člen 11

Varstvo podatkov

Ta uredba ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov (14) ali obveznosti agencije pri izpolnjevanju njenih odgovornosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (15).

Člen 12

Zanesljivost delovanja

1.   Agencija zagotavlja zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih skladno s členom 4(2) ter členoma 8 in 10. Agencija sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsake zlorabe in nepooblaščenega dostopa do informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.

Nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, nacionalni organi za konkurenco, ESMA ter drugi zadevni organi zagotovijo zaupnost, celovitost in varstvo informacij, ki jih prejmejo, v skladu s členom 4(2), členom 7(2), členom 8(5) ali členom 10 ter sprejmejo ukrepe, s katerimi preprečijo zlorabo takih informacij.

Agencija ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

2.   Ob upoštevanju člena 17 lahko agencija odloči o delnem dostopu javnosti do nekaterih svojih informacij pod pogojem, da se poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu, posameznih transakcijah ali posameznih mestih trgovanja niti ne razkrijejo niti ne povzamejo.

Agencija, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, da svojo podatkovno zbirko poslovno neobčutljivih informacij na razpolago za znanstvene namene.

Informacije se objavijo ali dajo na razpolago z namenom izboljšanja preglednosti veleprodajnih energetskih trgov in pod pogojem, da ni verjetnosti povzročitve kakršnega koli izkrivljanja konkurence na teh energetskih trgih.

Agencija razširja informacije pravično po preglednih pravilih, ki jih sestavi in objavi.

Člen 13

Izvajanje prepovedi zlorabe trga

1.   Nacionalni regulativni organi zagotavljajo uporabo določb o prepovedi iz členov 3 in 5 in določbe člena 4 o obveznostih.

Vsaka država članica zagotovi, da imajo njeni nacionalni regulativni organi za izvajanje te dejavnosti do 29. junija 2013 vsa potrebna preiskovalna in izvršna pooblastila. Ta pooblastila se izvajajo sorazmerno.

Ta pooblastila se lahko izvajajo:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi ali

(c)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Kadar je to ustrezno, lahko nacionalni regulativni organi izvajajo svoja preiskovalna pooblastila v sodelovanju z organiziranim trgom, sistemom povezovanja ponudbe ali drugimi osebami, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarjajo transakcije iz točke (d) člena 8(4).

2.   Preiskovalna in izvršna pooblastila iz odstavka 1 se omejijo na namene preiskave. Izvajajo se v skladu z nacionalnim pravom in zajemajo pravico:

(a)

do dostopa do katerega koli zadevnega dokumenta v kakršni koli obliki in do prejetja njegovega izvoda;

(b)

zahtevati informacije od vsake zadevne osebe, vključno tistih, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih transakcij, kot tudi od njihovih naročnikov, če je to potrebno, pa jo ima pravico tudi zaslišati ali povabiti na pričanje;

(c)

opravljanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

(d)

zahtevati obstoječe evidence o telefonskih pogovorih in podatkovnem prometu;

(e)

zahtevati prenehanje vsake prakse, ki je v nasprotju s to uredbo ali njenimi delegiranimi akti ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi;

(f)

zahtevati od sodišča, da zamrzne ali zaseže sredstva;

(g)

zahtevati, da sodišče ali drug pristojni organ naloži začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti.

Člen 14

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so na nacionalni ravni vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, v okviru katerih ima z odločitvijo regulativnega organa prizadeta stranka pravico do pritožbe pri organu, ki je neodvisen od udeleženih strani in katere koli vlade.

Člen 15

Obveznosti oseb, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarjajo transakcije

Vsaka oseba, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarja transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi in ki upravičeno sumi, da bi transakcija lahko pomenila kršitev členov 3 ali 5, o tem nemudoma uradno obvesti nacionalni regulativni organ.

Osebe, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarjajo transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, sklenejo in ohranjajo veljavne dogovore in postopke za ugotavljanje kršitev členov 3 ali 5.

Člen 16

Sodelovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni

1.   Agencija si prizadeva zagotoviti, da nacionalni regulativni organi usklajeno in dosledno izpolnjujejo svoje naloge po tej uredbi.

Agencija, če je to ustrezno, za izvajanje opredelitev iz člena 2 objavi smernice, ki niso zavezujoče.

Nacionalni regulativni organi sodelujejo z agencijo in drug z drugim, tudi na nacionalni ravni, za namen izvajanja svojih dolžnosti skladno s to uredbo.

Nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi in nacionalni organi za konkurenco v državi članici lahko vzpostavijo primerne oblike sodelovanja, da bi zagotovili dejansko in učinkovito preiskavo in izvrševanje ter prispevali k usklajenemu in doslednemu pristopu k preiskavi, sodnemu postopku in izvrševanju te uredbe ter zadevnemu finančnemu pravu in pravu o konkurenci.

2.   Če imajo nacionalni regulativni organi utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev te uredbe v svoji ali drugi državi članici, o tem čim bolj podrobno nemudoma obvesti agencijo.

Če nacionalni regulativni organ sumi, da v drugi državi članici obstajajo dejanja, ki vplivajo na veleprodajne energetske trge ali na veleprodajno ceno energetskih proizvodov v njegovi državi članici, lahko od agencije zahteva, naj ukrepa v skladu z odstavkom 4 tega člena, oziroma, če dejanje vpliva na finančne instrumente, za katere velja člen 9 Direktive 2003/6/ES, v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Da zagotovijo usklajen in dosleden pristop k obravnavi zlorab trga na veleprodajnih energetskih trgih:

(a)

nacionalni regulativni organi obvestijo pristojni finančni organ svoje države članice in agencijo, če imajo utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih v smislu Direktive 2003/6/ES, ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja člen 9 te direktive; v ta namen lahko nacionalni regulativni organi vzpostavijo ustrezne oblike sodelovanja s pristojnimi finančnimi organi v svoji državi članici;

(b)

agencija obvesti ESMA in pristojni finančni organ, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih v smislu Direktive 2003/6/ES, ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja člen 9 te direktive;

(c)

pristojni finančni organ države članice obvesti ESMA in agencijo, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev določb člena 3 in 5 na veleprodajnih energetskih trgih v drugi državi članici;

(d)

nacionalni regulativni organi obvestijo nacionalni organ za konkurenco svoje države članice, Komisijo in agencijo, kadar imajo utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev ali ki bi lahko pomenila kršitev zakonodaje o konkurenci na veleprodajnih energetskih trgih.

4.   Da bi izpolnila svoje funkcije skladno z odstavkom 1, je agencija, če sumi, da je prišlo do kršitve te uredbe, med drugim na podlagi začetnih ocen ali analize, pooblaščena da:

(a)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da predložijo vse informacije, povezane z domnevno kršitvijo;

(b)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da sprožijo preiskavo o domnevni kršitvi in primerno ukrepajo, da bi odpravili ugotovljeno kršitev. Za vse odločitve o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se odpravile ugotovljene kršitve, je odgovoren zadevni nacionalni regulativni organ;

(c)

v primeru, da meni, da možna kršitev ima ali je imela čezmejni vpliv, ustanovi in usklajuje preiskovalno skupino, sestavljeno iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov, ki razišče, ali so bile določbe te uredbe kršene in v kateri državi. Kadar je to ustrezno, lahko agencija zahteva tudi, da v preiskovalni skupini sodelujejo predstavniki pristojnega finančnega organa ali drugega zadevnega organa ene ali več držav članic.

5.   Nacionalni regulativni organ, ki prejme zahtevo za informacije skladno s točko (a) odstavka 4 ali zahtevo za sprožitev preiskave domnevne kršitve skladno s točko (b) istega odstavka, takoj sprejme potrebne ukrepe za izpolnitev te zahteve. Če nacionalni regulativni organ ne more dati zahtevanih informacij takoj, agenciji sporoči razloge.

Ne glede na določbo prejšnjega pododstavka lahko nacionalni regulativni organi zavrnejo takšne zahteve, kadar:

(a)

bi izpolnitev lahko neugodno vplivala na suverenost ali varnost naslovljene države članice;

(b)

so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam; ali

(c)

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

V vsakem takem primeru nacionalni regulativni organ o tem uradno obvesti agencijo in ji da kar najbolj podrobne informacije o teh postopkih ali sodbah.

Nacionalni regulativni organi sodelujejo v preiskovalni skupini, sklicani skladno s točko (c) odstavka 4 in zagotavljajo vso potrebno pomoč. Preiskovalno skupino usklajuje agencija.

6.   Zadnji stavek člena 15(1) Uredbe (ES) št. 713/2009 se ne uporablja za agencijo, ko ta izvaja svoje naloge v okviru te uredbe.

Člen 17

Poslovna skrivnost

1.   Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 2, 3 in 4.

2.   Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za:

(a)

osebe, ki delajo ali so delale pri agenciji;

(b)

revizorje in strokovnjake, ki jim je agencija dala navodila;

(c)

osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnih regulativnih organih ali drugih zadevnih organih;

(d)

revizorje in strokovnjake, ki so jim nacionalni regulativni organi ali drugi zadevni organi dali navodila in ki prejmejo zaupne informacije skladno s to uredbo.

3.   Zaupne informacije, ki jih prejmejo osebe iz odstavka 2 pri opravljanju svojih dolžnosti, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih udeležencev na trgu ali trgov ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo ali druge določbe te uredbe ali druga zadevna zakonodaja Unije.

4.   Brez vpliva na primere, za katere velja kazensko pravo, lahko agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, ESMA, organi ali osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij. Drugi organi, telesa ali osebe lahko uporabijo te informacije za namen, za katerega so jim bile posredovane, ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se specifično nanašajo na izvajanje teh funkcij. Organ, ki informacije prejme, jih lahko uporabi za druge namene, če se agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, ESMA, organi ali osebe, ki sporočajo informacije, s tem strinjajo.

5.   Določbe tega člena organu države članice ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravnim redom izmenjeval ali posredoval zaupne informacije, pod pogojem, da jih ni prejel od organa druge države članice ali agencije v okviru te uredbe.

Člen 18

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, odvračilne in sorazmerne ter odražati vrsto, trajanje in resnost kršitev, škodo, povzročeno potrošnikom, ter možne dobičke od trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.

Države članice o navedenih določbah uradno obvestijo Komisijo ne pozneje kot do 29. junija 2013 in jo nemudoma uradno obvestijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi lahko javnosti razkrijejo ukrepe ali kazni, naložene za kršitev te uredbe, razen če bi razkritje povzročilo nesorazmerno škodo udeleženim stranem.

Člen 19

Mednarodni odnosi

Kolikor je to potrebno, da bi se dosegli cilji, določeni v tej uredbi, in brez vpliva na pristojnosti posameznih držav članic in institucij Unije, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje, lahko agencija vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav, zlasti s tistimi, ki vplivajo na veleprodajni energetski trg Unije, da bi spodbudile uskladitev regulativnega okvira. Te ureditve za Unijo in njene države članice ne ustvarijo pravne obveznosti, niti državam članicam in njihovim pristojnim organom ne preprečujejo sklenitve dvostranskih ali večstranskih dogovorov s temi nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.

Člen 20

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se podeli Komisiji pod pogoji iz tega člena.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let z začetkom 28. decembra 2011. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja podaljšanju nasprotujeta.

3.   Pooblastilo iz člena 6 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedene odločitve preneha veljati. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6, začne veljati samo, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če sta pred iztekom omenjenega roka tako Evropski parlament kot tudi Svet uradno obvestila Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Določbe odstavka 1, prvega pododstavka odstavka 3 in odstavkov 4 ter 5 člena 8 se začnejo uporabljati šest mesecev po datumu, na katerega je Komisija sprejela zadevne izvedbene akte iz odstavkov 2 in 6 tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ


(1)  UL C 132, 3.5.2011, str. 108.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 10. oktobra 2011.

(3)  UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(4)  UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

(5)  UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(6)  UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(7)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(8)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(9)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(10)  UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

(11)  UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

(12)  UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(13)  UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

(14)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(15)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


IZJAVA KOMISIJE

Komisija meni, da pragov za poročanje o transakcijah iz člena 8(2)(a) in sporočanje informacij iz člena 8(6)(a) ni mogoče določiti z izvedbenimi akti.

Komisija bo po potrebi pripravila zakonodajni predlog o določitvi teh pragov.


IZJAVA SVETA

Zakonodajalec EU je v skladu s členom 291 PDEU prenesel izvedbena pooblastila v zvezi z ukrepi iz člena 8 na Komisijo, kar je za Komisijo pravno zavezujoče, kljub njeni izjavi glede člena 8(2)(a) in 8(6)(a).


Top