8.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/1

(1)

Pomembno je zagotoviti, da lahko potrošniki in drugi udeleženci na trgu zaupajo v celovitost trgov z električno energijo in plinom, da veleprodajne cene, določene na energetskih trgih, odražajo pošteno in konkurenčno medsebojno delovanje med ponudbo in povpraševanjem, ter da z zlorabo trga ni mogoče priti do dobička.

(2)

Cilj večje celovitosti in preglednosti veleprodajnih energetskih trgov bi moral biti krepitev odprte in poštene konkurence na veleprodajnih energetskih trgih, kar bi koristilo končnim potrošnikom energije.

(3)

Z nasvetom Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev in Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin je bila potrjena možnost, da vprašanja celovitosti trga v zvezi s trgi za električno energijo in plin v obsegu obstoječe zakonodaje niso ustrezno obravnavana, zaradi česar je bil priporočen razmislek o ustreznem zakonodajnem okviru, posebej prilagojenem energetskem sektorju, za preprečevanje zlorab trga ob upoštevanju pogojev posameznih sektorjev, ki niso zajeti v drugih direktivah in uredbah.

(4)

Veleprodajni energetski trgi so vse bolj medsebojno povezani v Uniji. Zloraba trga v eni državi članici ne vpliva le na vele-prodajne cene električne energije in zemeljskega plina prek nacionalnih meja, temveč tudi na maloprodajne cene za potrošnike in mikro podjetja. Zato se zagotavljanje celovitosti trgov ne more nanašati samo na posamezne države članice. Pozorno spremljanje čezmejnih trgov je bistveno za dokončanje v celoti delujočega, medsebojno povezanega in celovitega notranjega energetskega trga.

(5)

Veleprodajni energetski trgi zajemajo tako blagovne trge kot trge izvedenih finančnih instrumentov, ki so bistveni za energetske in finančne trge, pri čemer je oblikovanje cen v obeh sektorjih medsebojno povezano. To med drugim zajema tudi regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja in transakcije izven borze (OTC) ter dvostranske pogodbe, tako neposredne kot sklenjene s pomočjo posrednikov.

(6)

Današnje prakse spremljanja energetskega trga so značilne za posamezne države članice in sektorje. Odvisno od celotnega tržnega okvira in regulativnih razmer lahko to povzroči, da sodijo dejavnosti trgovanja pod več sodnih pristojnosti, spremljanje pa izvaja več različnih organov, lahko tudi iz različnih držav članic. To lahko povzroči pomanjkanje jasnosti o tem, kdo je odgovoren in celo pripelje do razmer, ko takšno spremljanje sploh ne obstaja.

(7)

Vedenje, ki ogroža celovitost energetskega trga, trenutno ni jasno prepovedano na nekaterih najpomembnejših energetskih trgih. Zato ga je treba prepovedati, da bi zaščitili končne potrošnike in evropskim državljanom zagotovili energijo po dostopnih cenah.

(8)

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se lahko poravna v naravi ali s finančnimi sredstvi in trgovanje z blagom se skupaj uporabljata na veleprodajnih energetskih trgih. Zato je pomembno, da sta opredelitvi trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ki pomenita zlorabo trga, združljivi med trgom izvedenih finančnih instrumentov in blagovnimi trgi. Ta uredba bi se načeloma morala uporabljati za vse opravljene transakcije, obenem pa bi morala upoštevati posebnosti veleprodajnih energetskih trgov.

(9)

Pri maloprodajnih pogodbah o dobavi električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem ne gre za enake tržne manipulacije kot pri pogodbah o veleprodaji, ki jih je mogoče zlahka kupiti in prodati. Kljub temu lahko tudi odločitve največjih odjemalcev energije o porabi vplivajo na veleprodajne cene na energetskih trgih, učinki pa se prelivajo čez nacionalne meje. Zato je primerno, da se pogodbe o dobavi za te velike odjemalce upoštevajo v okviru zagotavljanja celovitosti veleprodajnih energetskih trgov.

(10)

Komisija bi morala ob upoštevanju rezultatov preverjanja iz svojega Sporočila o okrepljenem okviru tržnega nadzora za sistem EU za trgovanje z emisijami z dne 21. decembra 2010 razmisliti o pripravi zakonodajnega predloga, s katerim bi v ustreznem časovnem okviru obravnavala ugotovljene pomanjkljivosti pri preglednosti, celovitosti in nadzoru evropskega trga z ogljikom.

(11)

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (3) in Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (4) ugotavljata, da je za to, da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za nihanja vele-prodajnih cen, potreben enak dostop do informacij o fizičnem stanju in učinkovitosti sistema.

(12)

Uporaba ali poskus uporabe notranjih informacij za trgovanje bodisi za lasten račun ali za račun tretje osebe bi morali biti jasno prepovedani. Uporaba notranjih informacij se lahko pojavi tudi pri trgovanju z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki ga izvajajo osebe, ki vedo, ali bi morale vedeti, da so informacije, ki jih imajo, notranje informacije. Informacije o načrtih udeleženca na trgu in njegovih strategijah trgovanja ne bi smele veljati za notranje informacije. Informacije, ki jih je treba objaviti skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 ali Uredbo (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi skladno s tema uredbama, lahko, če gre za informacije, ki vplivajo na ceno, tvorijo podlago za odločitve udeležencev na trgu, da se vključijo v transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ter bi zato lahko predstavljale notranje informacije, dokler niso objavljene.

(13)

Manipulacija veleprodajnih energetskih trgov zajema dejanja oseb, ki umetno ustvarjajo raven cen, ki je ne opravičujejo tržne sile ponudbe in povpraševanja, kamor sodijo dejanska razpoložljivost zmogljivosti proizvodnje, skladiščenja ali prenosa in povpraševanje. Oblike tržne manipulacije vključujejo dajanje in umikanje lažnih naročil; širjenje informacij, ki so napačne ali zavajajoče ali govoric prek medijev, vključno z internetom, ali kakor koli drugače; namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj ali poročil; kakor tudi namerno prikazovanje, kot da je razpoložljiva zmogljivost proizvodnje električne energije ali razpoložljivost zemeljskega plina ali razpoložljiva prenosna zmogljivost drugačna od zmogljivosti, ki je dejansko tehnično razpoložljiva, kadar te informacije vplivajo ali bi lahko vplivale na veleprodajno ceno energetskih proizvodov. Manipulacija in njene posledice lahko imajo čezmejne učinke, učinke med trgi s plinom in električno energijo ter na vseh finančnih trgih in blagovnih trgih, vključno na trgih s pravicami do emisij.

(14)

Primeri tržne manipulacije in poskusi manipulacije trga vključujejo ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile odločilen položaj nad ponudbo ali povpraševanjem po veleprodajnem energetskem proizvodu, ki ima ali bi lahko imel posredno ali neposredno vpliv na določanje cene ali ustvarjanje drugih nepoštenih pogojev trgovanja; kakor tudi na ponudbo, kupovanje ali prodajanje veleprodajnega energetskega proizvoda z namenom, namero ali učinkom zavajanja udeležencev na trgu, ki delujejo na podlagi referenčnih cen. Vendar bi lahko bile sprejete tržne prakse, kot na primer tiste, ki se uporabljajo na področju finančnih storitev in so opredeljene v členu 1(5) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (5), ki pa se lahko zaradi sprememb navedene direktive prilagodijo in bi lahko bile zakonit način za udeležence na trgu, da zagotovijo ugodno veleprodajno ceno za energetski proizvod.

(15)

Kadar novinarji, ki delujejo v svoji poklicni vlogi, razkrijejo notranje informacije v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, bi bilo treba tako razkritje oceniti ob upoštevanju pravil, ki veljajo za njihov poklic, in pravil glede svobode tiska, razen če imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij ali kadar do razkritja pride z namenom zavajanja trga glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov.

(16)

Koncepti zlorabe trga, ki se uporabljajo za finančne trge, se bodo prilagodili glede na razvoj finančnih trgov. Zato bi bilo torej treba za zagotovitev potrebne prožnosti, da bi se hitro odzvali na tak razvoj dogodkov, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s tehnično posodobitvijo opredelitev notranjih informacij in tržne manipulacije za namene zagotavljanja skladnosti z drugo ustrezno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in energetike. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(17)

Učinkovito spremljanje trga na ravni Unije je ključno za odkrivanje in odvračanje od zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: agencija) je najprimernejša za izvajanje takšnega spremljanja, saj ima pregled nad trgi z električno energijo in plinom v celotni Uniji ter potrebno strokovno znanje in izkušnje s področja delovanja trgov z električno energijo in plinom ter tovrstnih sistemov v Uniji. Nacionalni regulativni organi z bistvenim poznavanjem razvoja dogodkov na energetskih trgih v svojih državah članicah bi morali imeti pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega spremljanja trgov na nacionalni ravni. Tesno sodelovanje ter usklajevanje med agencijo in nacionalnimi organi je torej potrebno za zagotovitev primernega spremljanja in preglednosti energetskih trgov. Zbiranje podatkov, ki ga izvaja agencija, ne posega v pravico nacionalnih organov, da zbirajo dodatne podatke za nacionalne namene.

(18)

Učinkovito spremljanje trgov zahteva reden in pravočasen dostop do evidenc o transakcijah, pa tudi dostop do strukturnih podatkov o zmogljivostih in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije in zemeljskega plina. Zato bi morali biti udeleženci na trgu, vključno z upravljavci prenosnih omrežij, dobavitelji, trgovci, proizvajalci, posredniki in velikimi odjemalci, ki trgujejo z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, obvezani zagotoviti te informacije agenciji. Agencija lahko samostojno vzpostavi močno povezavo z glavnimi organiziranimi mesti trgovanja.

(19)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje določb o zbiranju podatkov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7). Obveznosti poročanja bi moralo biti čim manj in ne bi smele povzročati nepotrebnih stroškov ali upravnih obremenitev za udeležence na trgu. Zato bi bilo treba za pripravo enotnih pravil poročanja o informacijah opraviti predhodno analizo stroškov in koristi, preprečiti bi se moralo podvajanje poročanja in upoštevati bi se morali okviri za poročanje, razviti v okviru druge zadevne zakonodaje. Poleg tega bi bilo treba, kadar je to mogoče, zahtevane informacije ali dele informacij zbrati od drugih oseb oziroma iz obstoječih virov. Kadar je udeleženec na trgu ali tretja oseba v njegovem imenu, sistem poročanja o trgovanju, organizirani trg, sistem povezovanja ponudbe ali druga oseba, ki v okviru svoje dejavnosti dogovarja transakcije, izpolnila obveznost poročanja pristojnemu organu v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8) ali zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, pomeni, da je bila tudi v skladu s to uredbo izpolnjena obveznost poročanja, kolikor so bile zajete vse informacije, zahtevane s to uredbo.

(20)

Pomembno je, da Komisija in agencija pri izvajanju te uredbe tesno sodelujeta in se ustrezno posvetujeta z evropskimi mrežami upravljavcev prenosnih omrežij za plin in električno energijo, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), nacionalnimi regulativnimi organi, pristojnimi finančnimi organi in drugimi organi v državah članicah, kot so nacionalni organi za konkurenco, ter z zainteresiranimi stranmi, kot so organizirana mesta trgovanja (npr. energetske borze), in z udeleženci na trgu.

(21)

Vzpostaviti bi bilo treba evropski register udeležencev na trgu, temelječ na nacionalnih registrih, da bi povečali splošno preglednost in celovitost veleprodajnih energetskih trgov. Eno leto po vzpostavitvi navedenega registra bi morala Komisija v sodelovanju z agencijo in nacionalnimi regulativnimi organi, ob upoštevanju poročil agencije, oceniti delovanje in uporabnost evropskega registra udeležencev na trgu. Če se na podlagi te ocene to izkaže za potrebno, bi morala Komisija razmisliti o pripravi dodatnih instrumentov za okrepitev splošne preglednosti in celovitosti veleprodajnih energetskih trgov ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na ravni Unije za udeležence na trgu.

(22)

Da bi olajšala učinkovito spremljanje vseh vidikov trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, bi morala agencija vzpostaviti mehanizme za dostop drugih zadevnih organov do informacij, ki jih prejme o transakcijah na veleprodajnih energetskih trgih, zlasti ESMA, nacionalnih regulativnih organov, pristojnih finančnih organov držav članic, nacionalnih organov za konkurenco in drugih zadevnih organov.

(23)

Agencija bi morala zagotoviti operativno varnost in varovanje podatkov, ki jih prejme, preprečiti nepooblaščen dostop do informacij, ki jih hrani, in vzpostaviti postopke, ki zagotavljajo, da podatkov, ki jih zbira, ne zlorabijo osebe, pooblaščene za dostop do njih. Agencija bi morala tudi preveriti, ali bodo lahko organi, ki imajo dostop do podatkov, ki jih hrani agencija, zagotovili enako visoko stopnjo varnosti, zavezovala pa jih bodo ustrezna pravila o zaupnosti. Zato je treba zagotoviti tudi operativno varnost sistemov informacijske tehnologije, uporabljenih za obdelavo in prenos podatkov. Za ustanovitev sistema informacijske tehnologije, ki zagotavlja optimalno raven zaupnosti podatkov, bi bilo treba agencijo spodbujati k tesnemu sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA). Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za druge organe, ki so upravičeni za dostop do podatkov za namene te uredbe.

(24)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina temeljnih pravic Evropske unije, kot je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji in v ustavnih tradicijah držav članic, uporabljati pa bi jo bilo treba v skladu s pravico do izražanja in informiranja, kot jo priznava člen 11 navedene listine.

(25)

Če informacije s komercialnega ali varnostnega vidika niso ali niso več poslovno občutljive, bi morala biti agencija zmožna omogočiti dostop do teh informacij udeležencem na trgu in širši javnosti, da bi prispevala k poglobljenemu znanju o trgu. Takšna preglednost bo pomagala vzpostaviti zaupanje v trg in krepila razvoj znanja o delovanju veleprodajnih energetskih trgov. Agencija bi morala pripraviti in objaviti pravila o tem, kako bo te informacije dala na razpolago pošteno in pregledno.

(26)

Nacionalni regulativni organi bi morali biti odgovorni za izvrševanje te uredbe v državah članicah. V ta namen bi morali imeti potrebna preiskovalna pooblastila, ki bi jim omogočala učinkovito izvedbo te naloge. Ta pooblastila bi bilo treba izvrševati v skladu z nacionalnim pravom, lahko pa se jih tudi ustrezno nadzira.

(27)

Agencija bi morala zagotoviti, da se ta uredba v celotni Uniji uporablja usklajeno in skladno z uporabo Direktive 2003/6/ES. V ta namen bi morala agencija za uporabo opredelitev iz te uredbe po potrebi objaviti smernice, ki niso zavezujoče. V teh smernicah bi bilo treba med drugim obravnavati vprašanje sprejetih tržnih praks. Ker poleg tega zloraba trga na veleprodajnih energetskih trgih pogosto vpliva na več držav članic, bi morala imeti agencija pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite in skladne izvedbe preiskav. V ta namen bi morala agencija imeti možnost zahtevati sodelovanje in usklajevati delovanje preiskovalnih skupin, sestavljenih iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov in po potrebi drugih organov, vključno z nacionalnimi organi za konkurenco.

(28)

Agenciji se zagotovi primerno financiranje in človeški viri za ustrezno izpolnjevanje dodatnih nalog, ki so ji bile naložene s to uredbo. V ta namen bi morali pri postopku za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njenega proračuna iz členov 23 in 24 Uredbe (ES) št. 713/2009 ustrezno upoštevati te naloge. Proračunski organ bi moral zagotoviti doseganje najboljših standardov učinkovitosti.

(29)

Nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic in po potrebi nacionalni organi za konkurenco bi morali sodelovati, da bi se zagotovil usklajen pristop k obravnavi zlorab trga na veleprodajnih energetskih trgih, ki zajema tako blagovne trge kot trge izvedenih finančnih instrumentov. To sodelovanje bi moralo zajemati vzajemno izmenjavo informacij o sumljivih dejanjih, ki bi lahko pomenila kršitev določb te uredbe, Direktive 2003/6/ES ali prava s področja konkurence in so ali so bila storjena na veleprodajnih energetskih trgih. Poleg tega bi navedeno sodelovanje moralo prispevati k skladnemu in doslednemu pristopu k preiskovanju in sodnim postopkom.

(30)

Pomembno je, da se obveznost poklicne skrivnosti uporablja za tiste, ki prejmejo zaupne informacije skladno s to uredbo. Agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic in nacionalni organi za konkurenco bi morali zagotoviti zaupnost, celovitost in varstvo informacij, ki jih prejmejo.

(31)

Pomembno je, da so kazni za kršitev te uredbe sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter da odražajo resnost kršitev, škodo, ki je bila povzročena potrošnikom, in možne dobičke iz trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije. Te kazni bi se morale uporabljati v skladu z nacionalnim pravom. Ob priznavanju vzajemnega delovanja med trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti za električno energijo in zemeljski plin ter trgovanjem z dejansko električno energijo in plinom bi morale biti kazni za kršitev te uredbe usklajene s kaznimi, ki so jih sprejele države članice pri izvajanju Direktive 2003/6/ES. Komisija bi morala ob upoštevanju posvetovanja o svojem Sporočilu o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev z dne 12. decembra 2010 razmisliti o pripravi predlogov za uskladitev minimalnih standardov za sisteme kazni držav članic v primernem časovnem okviru. Ta uredba ne vpliva niti na nacionalna pravila o dokaznem bremenu niti na obveznosti nacionalnih regulativnih organov in sodišč v državah članicah, da preverjajo pomembna dejstva o posameznem primeru, pod pogojem, da so taka pravila in obveznosti skladni s splošnimi načeli prava Unije.

(32)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve usklajenega okvira za zagotovitev preglednosti in celovitosti veleprodajnega energetskega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„notranja informacija“ pomeni natančno informacijo, ki ni bila razkrita javnosti in se posredno ali neposredno nanaša na enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov in bi v primeru razkritja javnosti verjetno lahko pomembno vplivala na veleprodajne cene teh energetskih proizvodov.

Za namene te opredelitve „informacije“ pomenijo:

Informacija se šteje za natančno, če navaja serijo okoliščin, ki že obstajajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastale, ali dogodek, ki je že nastopil ali za katerega se lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in je dovolj natančna, da omogoči oblikovanje sklepov o možnem vplivu te serije okoliščin ali tega dogodka na veleprodajne cene energetskih proizvodov;

2.

„tržna manipulacija“ pomeni:

3.

„poskusi manipulacije trga“ pomenijo:

4.

„veleprodajni energetski proizvodi“ pomenijo naslednje pogodbe in izvedeni finančni instrumenti, ne glede na to, kje in kako se trguje z njimi:

Pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina za uporabo končnega odjemalca niso veleprodajni energetski proizvodi. Vendar se za veleprodajne energetske proizvode štejejo pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem z zmogljivostjo porabe, večje od praga, opredeljenega v točki 5;

5.

„zmogljivost porabe“ pomeni potrošnjo končnega odjemalca elektrike ali zemeljskega plina ob polni izkoriščenosti njegove proizvodne zmogljivosti. Zajema vso potrošnjo tega odjemalca kot enega samega gospodarskega subjekta, kolikor potrošnja poteka na trgih z medsebojno povezanimi veleprodajnimi cenami.

Za namene uporabe te opredelitve se ne upošteva potrošnja individualnih objektov pod nadzorom enega samega gospodarskega subjekta z zmogljivostjo porabe, manjšo od 600 GWh na leto, kolikor ti objekti ne uveljavljajo skupnega vpliva na veleprodajne cene na energetskih trgih, ker se nahajajo na različnih ustreznih geografskih trgih;

6.

„veleprodajni energetski trg“ pomeni kateri koli trg v Uniji, na katerem se trguje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi;

7.

„udeleženec na trgu“ pomeni vsako osebo, tudi upravljavca prenosnega omrežja, ki vstopa v posle, vključno z izdajanjem naročil za trgovanje na enem ali več veleprodajnih energetskih trgih;

8.

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

9.

„pristojni finančni organ“ pomeni pristojni organ, imenovan v skladu s postopkom iz člena 11 Direktive 2003/6/ES;

10.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (10) ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (11);

11.

za pojem „upravljavec prenosnega omrežja“ se uporablja opredelitev iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/72/ES in iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

12.

„nadrejeno podjetje“ je nadrejeno podjetje v smislu členov 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o konsolidiranih računovodskih izkazih (12);

13.

„povezano podjetje“ je hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem so udeležena druga podjetja, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS;

14.

za pojem „distribucija zemeljskega plina“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

15.

za pojem „distribucija električne energije“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/72/ES.

(a)

teh informacij uporabiti za posredno ali neposredno pridobitev ali odtujitev veleprodajnih energetskih proizvodov, oziroma z namenom njihove pridobitve ali odtujitve, za svoj račun ali za račun tretje osebe;

(b)

razkriti teh informacij kateri koli drugi osebi, razen če se ta informacija razkrije med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti;

(c)

na podlagi notranje informacije drugi osebi priporočati ali jo napeljati k pridobitvi ali odtujitvi veleprodajnih energetskih proizvodov, na katere se ta informacija nanaša.

(a)

člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja;

(b)

osebe, ki imajo delež v kapitalu podjetja;

(c)

osebe z dostopom do takih informacij zaradi opravljanja redne službe, poklica ali dolžnosti;

(d)

osebe, ki so pridobile take informacije s kaznivim dejanjem;

(e)

osebe, ki vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

(a)

transakcije izvedene pri izpolnitvi obveznosti, ki nastanejo zaradi pridobitve ali odtujitve veleprodajnih energetskih proizvodov, kadar so te obveznosti posledica dogovora, ki je bil sklenjen, ali naročila za trgovanje, ki je bilo narejeno, preden je zadevna oseba dobila notranjo informacijo;

(b)

transakcije, v katere vstopijo proizvajalci električne energije in zemeljskega plina, upravljavci objektov za skladiščenje zemeljskega plina ter upravljavci objektov in naprav za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, z namenom pokritja nenadne fizične izgube zaradi nepredvidenih izpadov delovanja, kadar bi njihovo neizvajanje povzročilo, da udeleženec na trgu ne bi mogel izpolniti obstoječih pogodbenih obveznosti, ali kadar se tak ukrep sprejme v dogovoru z zadevnim upravljavcem(-i) prenosnega omrežja, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje sistema. V takšnih razmerah udeleženec na trgu posreduje informacije o transakcijah agenciji in nacionalnemu regulativnemu organu. To posredovanje informacij ne vpliva na obveznosti iz člena 4(1);

(c)

udeležence na trgu v primerih, ko delujejo v skladu z nacionalnimi pravili za izredne razmere, kadar so nacionalni organi posredovali, da bi zagotovili dobavo električne energije ali zemeljskega plina in so bili tržni mehanizmi v državi članici ali njenih delih zaustavljeni. V tem primeru pristojni organ za načrtovanje v izrednih razmerah zagotovi objavo v skladu s členom 4.

(a)

imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij, ali

(b)

do razkritja ali razširjanja pride z namenom zavajanja trga glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov.

(a)

uskladi opredelitve iz točk 1, 2, 3 in 5 člena 2, da bi zagotovila skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in energetike, in

(b)

posodobi te opredelitve z izključnim namenom, da bi upoštevala prihodnji razvoj na veleprodajnih energetskih trgih.

(a)

značilno delovanje veleprodajnih energetskih trgov, tudi posebnosti trgov z električno energijo in plinom, ter vzajemen vpliv blagovnih trgov in trgov izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

možnosti čezmejne manipulacije med trgi s plinom in električno energijo ter po vseh blagovnih trgih in trgih izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

možen vpliv dejanske ali načrtovane proizvodnje, porabe, uporabe prenosa ali skladiščnih zmogljivosti na veleprodajne cene na energetskih trgih, ter

(d)

kodekse omrežij in okvirne smernice, sprejete v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 in Uredbo (ES) št. 715/2009.

(a)

sestavi seznam pogodb in izvedenih finančnih instrumentov, vključno z naročili za trgovanje, o katerih se bo poročalo v skladu z odstavkom 1, po potrebi pa tudi določi ustrezne minimalne pragove za poročanje o transakcijah;

(b)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se bodo zagotavljale v skladu z odstavkom 1;

(c)

opredeli časovni okvir in obliko poročanja teh informacij.

(a)

udeleženec na trgu;

(b)

tretja oseba v imenu udeleženca na trgu;

(c)

sistem poročanja o trgovanju;

(d)

organizirani trg, sistem povezovanja ponudbe ali druga oseba, ki profesionalno dogovarja transakcije;

(e)

repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani skladno z zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ali

(f)

pristojni organ, ki je prejel informacije v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES, ali organ ESMA, ko je prejel te informacije v skladu s členom 6(2) zadevne zakonodaje Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov.

(a)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkom 5 in po potrebi o ustreznih pragih za to sporočanje;

(b)

opredeli čas poročanja in obliko informacij, o katerih se poroča.

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi ali

(c)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

(a)

do dostopa do katerega koli zadevnega dokumenta v kakršni koli obliki in do prejetja njegovega izvoda;

(b)

zahtevati informacije od vsake zadevne osebe, vključno tistih, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih transakcij, kot tudi od njihovih naročnikov, če je to potrebno, pa jo ima pravico tudi zaslišati ali povabiti na pričanje;

(c)

opravljanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

(d)

zahtevati obstoječe evidence o telefonskih pogovorih in podatkovnem prometu;

(e)

zahtevati prenehanje vsake prakse, ki je v nasprotju s to uredbo ali njenimi delegiranimi akti ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi;

(f)

zahtevati od sodišča, da zamrzne ali zaseže sredstva;

(g)

zahtevati, da sodišče ali drug pristojni organ naloži začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti.

(a)

nacionalni regulativni organi obvestijo pristojni finančni organ svoje države članice in agencijo, če imajo utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih v smislu Direktive 2003/6/ES, ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja člen 9 te direktive; v ta namen lahko nacionalni regulativni organi vzpostavijo ustrezne oblike sodelovanja s pristojnimi finančnimi organi v svoji državi članici;

(b)

agencija obvesti ESMA in pristojni finančni organ, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih v smislu Direktive 2003/6/ES, ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja člen 9 te direktive;

(c)

pristojni finančni organ države članice obvesti ESMA in agencijo, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev določb člena 3 in 5 na veleprodajnih energetskih trgih v drugi državi članici;

(d)

nacionalni regulativni organi obvestijo nacionalni organ za konkurenco svoje države članice, Komisijo in agencijo, kadar imajo utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev ali ki bi lahko pomenila kršitev zakonodaje o konkurenci na veleprodajnih energetskih trgih.

(a)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da predložijo vse informacije, povezane z domnevno kršitvijo;

(b)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da sprožijo preiskavo o domnevni kršitvi in primerno ukrepajo, da bi odpravili ugotovljeno kršitev. Za vse odločitve o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se odpravile ugotovljene kršitve, je odgovoren zadevni nacionalni regulativni organ;

(c)

v primeru, da meni, da možna kršitev ima ali je imela čezmejni vpliv, ustanovi in usklajuje preiskovalno skupino, sestavljeno iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov, ki razišče, ali so bile določbe te uredbe kršene in v kateri državi. Kadar je to ustrezno, lahko agencija zahteva tudi, da v preiskovalni skupini sodelujejo predstavniki pristojnega finančnega organa ali drugega zadevnega organa ene ali več držav članic.

(a)

bi izpolnitev lahko neugodno vplivala na suverenost ali varnost naslovljene države članice;

(b)

so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam; ali

(c)

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

(a)

osebe, ki delajo ali so delale pri agenciji;

(b)

revizorje in strokovnjake, ki jim je agencija dala navodila;

(c)

osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnih regulativnih organih ali drugih zadevnih organih;

(d)

revizorje in strokovnjake, ki so jim nacionalni regulativni organi ali drugi zadevni organi dali navodila in ki prejmejo zaupne informacije skladno s to uredbo.