31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 285/36

(1)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (3) določa, da je treba onesnaževanje zraka zmanjšati na ravni, ki bi čim bolj omejile njegove škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje.

(2)

Ženevski protokol o nadzoru emisij hlapnih organskih spojin ali njihovih čezmejnih tokov določa cilje za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, Göteborški protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (4) pa določa zgornje meje emisij za štiri onesnaževala – žveplov dioksid, dušikove okside, hlapne organske spojine in amonijak – ter zahteva uporabo najboljših tehnologij za ohranjanje nizke ravni emisij.

(3)

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (5) določa cilje o kakovosti zraka za prizemni ozon in benzen, medtem ko Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (6) določa nacionalne zgornje meje emisij za hlapne organske spojine, ki prispevajo k nastanku prizemnega ozona. Emisije hlapnih organskih spojin, vključno z bencinskimi hlapi, v eni od držav članic lahko prispevajo k težavam v zvezi s kakovostjo zraka v drugih državah članicah.

(4)

Tudi ozon je toplogredni plin in prispeva k segrevanju ozračja in podnebnim spremembam.

(5)

Cilj Direktive 94/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (7) (rekuperacija bencinskih hlapov na prvi stopnji) je rekuperacija bencinskih hlapov, ki se sprostijo pri skladiščenju motornega bencina in njegovi distribuciji iz naftnih terminalov do bencinskih servisov.

(6)

Bencinski hlapi se sproščajo tudi pri oskrbi motornih vozil na bencinskih servisih in bi jih bilo treba rekuperirati na način v skladu z določbami Direktive 94/63/ES.

(7)

Za omejevanje emisij hlapnih organskih spojin so vzpostavljeni in se izvajajo različni instrumenti Skupnosti. Vendar so za uresničitev ciljev v zvezi z zdravjem in okoljem iz šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti in Direktive 2001/81/ES potrebni nadaljnji ukrepi.

(8)

Da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv za cestni promet, bo z Direktivo 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (8) od 1. januarja 2011 dovoljeno dajanje v promet motornega bencina z večjim deležem sestavin biogoriva kot pred tem. Zaradi tega bi se lahko povečale emisije hlapnih organskih spojin, saj imajo države članice možnost izvajanja omejenih odstopanj od zahtev v zvezi s parnim tlakom iz navedene direktive.

(9)

Obstoječi bencinski servisi bodo morda morali prilagoditi obstoječo infrastrukturo, pri čemer je priporočljivo, da namestijo opremo za rekuperacijo hlapov, ko izvedejo večjo preureditev sistema za dovajanje goriva (tj. velika sprememba ali prenovitev infrastrukture bencinskega servisa, zlasti rezervoarjev in cevi), saj so stroški potrebnih prilagoditev zaradi tega občutno nižji. Vendar se lahko obstoječi servisi, ki so večji, prilagodijo lažje, zato bi morali opremo za rekuperacijo hlapov zaradi dejstva, da bolj prispevajo k večjim emisijam, namestiti prej. Novi bencinski servisi lahko opremo za rekuperacijo bencinskih hlapov oblikujejo med načrtovanjem in izgradnjo bencinskega servisa ter jo tako namestijo že takoj na začetku.

(10)

Rezervoarji za gorivo novo izdelanih motornih vozil ne vsebujejo bencinskih hlapov. Odstopanje je zato primerno za prvo dovajanje goriva v takšna vozila.

(11)

Čeprav ima nekaj držav članic nacionalne zahteve v zvezi s sistemi za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, zakonodaje Skupnosti na tem področju ni. Zato je primerno določiti enotno minimalno raven za rekuperacijo bencinskih hlapov, da se zagotovi visoka stopnja koristi za okolje ter spodbuja trgovanje z opremo za rekuperacijo bencinskih hlapov.

(12)

Izvajati bi se morala redna preverjanja vse nameščene opreme za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, da bi emisije zaradi opreme za rekuperacijo bencinskih hlapov dejansko bile manjše. Države članice se lahko odločijo, da mora preverjanja opraviti eden ali več naslednjih akterjev: uradne inšpekcijske službe, upravljavec sam ali tretja stran. Države članice bi morale pri uradnih inšpekcijskih pregledih upoštevati Priporočilo 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o določitvi minimalnih meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (9).

(13)

Opremo za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji bi bilo treba redno preskušati. Evropski odbor za standardizacijo (CEN) bi bilo treba pozvati k pripravi usklajene metodologije za preskušanje.

(14)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in zagotavljati njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, saj ima lahko neizpolnjevanje zahtev škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.

(15)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (10) se države članice spodbuja, naj za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo in objavijo tabele, ki bodo čim bolje ponazarjale korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos.

(16)

Ker je ta direktiva sprejeta na podlagi člena 175 Pogodbe, državam članicam ne preprečuje, da bi ohranile ali uvedle strožje zaščitne ukrepe, ki so v skladu s Pogodbo. Države članice morajo v skladu s členom 176 Pogodbe o vseh takšnih ukrepih uradno obvestiti Komisijo.

(17)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(18)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov v zvezi z usklajenimi metodami in standardi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(19)

Ker cilja te direktive, in sicer zmanjšanja emisij bencinskih hlapov v ozračje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi čezmejnih značilnosti onesnaževanja zraka bolje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

1.

„bencin“ pomeni bencin, kakor je opredeljen v točki (a) člena 2 Direktive 94/63/ES;

2.

„bencinski hlapi“ pomenijo katero koli plinasto spojino, ki izhlapeva iz bencina;

3.

„bencinski servis“ pomeni bencinski servis, kakor je opredeljen v točki (f) člena 2 Direktive 94/63/ES;

4.

„obstoječi bencinski servis“ pomeni bencinski servis, ki je že zgrajen ali za katerega je odobreno dovoljenje za načrtovanje individualne gradnje, gradbeno dovoljenje ali obratovalno dovoljenje pred 1. januarjem 2012;

5.

„nov bencinski servis“ pomeni bencinski servis, ki je že zgrajen ali za katerega je odobreno dovoljenje za načrtovanje individualne gradnje, gradbeno dovoljenje ali obratovalno dovoljenje na dan 1. januarja 2012 ali po tem datumu;

6.

„sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji“ pomeni opremo, katere cilj je rekuperacija bencinskih hlapov, izpodrinjenih iz rezervoarja motornega vozila za gorivo med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskem servisu, ter ki prenese bencinske hlape v rezervoar za skladiščenje na bencinskem servisu ali nazaj v bencinski razdeljevalec za ponovno prodajo;

7.

„učinkovitost zajetja bencinskih hlapov“ pomeni količino bencinskih hlapov, ki ga zajame sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v primerjavi s količino bencinskih hlapov, ki bi se sprostili v ozračje, če takega sistema ne bi bilo, pri čemer je ta količina izražena v odstotkih;

8.

„razmerje hlapi/bencin“ pomeni razmerje med količino bencinskih hlapov pri atmosferskem tlaku, ki gre skozi sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, in količino razdeljenega motornega bencina;

9.

„količina pretočenega bencina“ pomeni skupno letno količino motornega bencina, ki se izprazni iz premičnih rezervoarjev v bencinski servis.

(a)

je dejanska ali predvidena količina pretočenega bencina večja od 500 m3 na leto ali

(b)

je dejanska ali predvidena količina pretočenega bencina večja od 100 m3 na leto, servis pa se nahaja pod stalnimi bivališči ali delovnimi območji.

(a)

je dejanska ali predvidena količina pretočenega motornega bencina večja od 500 m3 na leto ali

(b)

je dejanska ali predvidena količina pretočenega motornega bencina večja od 100 m3 na leto, servis pa se nahaja pod stalnimi bivališči ali delovnimi območji.

(a)

zgornjo mejo 100 m3 na leto iz člena 3(1)(b) in (2)(b) te direktive ter člena 6(3) Direktive 94/63/ES;

(b)

ali so bili sistemi za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji med obratovanjem v skladu z zahtevami in

(c)

potrebo po opremi za samodejno spremljanje.