16.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/6

(1)

Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih dokončanih tkanin za oblačila iz poliestrskih filamentov („FPFAF“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil začet na podlagi pritožbe, ki jo je vložil AIUFFASS („pritožnik“), povezana družba Euratex-a, v imenu 7 posameznih proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež proizvodnje zadevnega izdelka v EU, tj. v tem primeru 26 % proizvodnje Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokazila o dampingu omenjenega proizvoda in o materialni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce-izvoznike, uvoznike, dobavitelje, uporabnike, zveze uporabnikov, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila ponujena možnost, da svoja stališča izrazijo pisno in v časovnem okviru, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(4)

Proizvajalci-pritožniki, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci-izvozniki, uvozniki, ter uporabniki in njihove zveze so podali svoja stališča. Vsem strankam, ki so zahtevale zaslišanje in pokazale, da obstajajo upravičeni razlogi za to, je bila zahteva odobrena.

(5)

Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih postopek zadeva, in drugim družbam, ki so se same prijavile v rokih, določenih v obvestilu o začetku, poslala vprašalnike. Odgovore je poslalo šest od sedmih proizvajalcev Skupnosti, vključenih v pritožbo (ena družba ni mogla v celoti sodelovati zaradi stečaja), eden od ostalih proizvajalcev Skupnosti, en dobavitelj, en nepovezan uvoznik in devet nepovezanih uporabnikov v Skupnosti.

(6)

Da bi omogočila proizvajalcem-izvoznikom v LRK, da predložijo zahtevek za obravnavo tržnega gospodarstva („MET“) ali individualno obravnavo („IT“), če tako želijo, je Komisija obrazce zahtevkov MET in IT poslala tudi kitajskim družbam, za katere se ve, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se same prijavile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. V zvezi s tem je MET v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe zahtevalo 49 družb, 7 družb pa je zahtevalo le IT.

(7)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev-izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Skupnosti, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode, v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, če je, da bi lahko izbrala vzorec, so se morali vsi proizvajalci-izvozniki, uvozniki in proizvajalci Skupnosti prijaviti Komisiji in zagotoviti, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, v obdobju preiskave (od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004). Po pregledu predloženih podatkov je bilo sklenjeno, da je vzorčenje potrebno le za izvoznike. Izbrani vzorec temelji na največjem reprezentativnem obsegu izvoza, ki ga je v razpoložljivem času razumno mogoče pregledati. Sestavlja ga 8 največjih kitajskih proizvajalcev-izvoznikov (in njihovih povezanih strank), ki predstavljajo več kot 50 % obsega izvoza sodelujočih strank v Skupnost.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, ki so se ji zdeli potrebni za začasno določanje dampinga, materialne škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. Kontrolni obiski so bili izvedeni v prostorih sodelujočih proizvajalcev in naslednjih družb:

(9)

Zaradi potrebe po vzpostavitvi normalne vrednosti za proizvajalce-izvoznike v LRK, katerim MET morda ne bo odobren, je bil v prostorih naslednje družbe izveden kontrolni obisk z namenom vzpostavitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz analogne države, v tem primeru Turčije:

(10)

Preiskava dampinga in povzročanja škode je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Ocenjevanje trendov, ki so pomembni pri ocenjevanju škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („zadevno obdobje“).

(11)

Zadevni izdelek so dokončane tkanine za oblačila iz poliestrskih filamentov („FPFAF“), ki so tkanine iz preje iz umetnih filamentov, ki vsebujejo 85 masnih % ali več teksturiranih ali neteksturiranih poliestrskih filamentov, barvanih ali tiskanih. Običajno se uporabljajo pri oblačilih, tj. med drugim za podloge oblek in za izdelavo vetrovk s kapuco tipa anorak, športnih oblačil, smučarskih oblačil, spodnjega perila in modnih izdelkov.

(12)

Zadevni izdelek se proizvaja s tkanjem preje poliestrskih filamentov (ki ni predbarvana), ki se nato natiska ali obarva tako, da je rezultat določena oblika ali barva. Zato se razlikuje od nebeljenih ali beljenih tkanin iz preje iz umetnih filamentov, izdelek, ki nastane po tkanju, a pred barvanjem, in ki predstavlja surovino za zadevni izdelek. Razlikovati ga je mogoče tudi od tkanin iz filamentov, za katere je predbarvana preja stkana v tkanino, oblika pa se ustvari s tkanjem vzorca. Omenjeni proizvod ima drugačne osnovne fizične in kemične lastnosti, saj se zanj uporablja drugačna surovina (predbarvana preja), oblika pa se ustvari s tkanjem, ne s tiskanjem ali barvanjem. Poleg tega se takšen tip dokončanih tkanin ponavadi uporablja za oblazinjeno pohištvo, medtem ko se zadevni izdelek uporablja skoraj izključno za izdelavo oblačil.

(13)

Preiskava je pokazala, da imajo vsi tipi zadevnega izdelka, definiranega v uvodni izjavi 11, kljub razlikam v vrsti dejavnikov, kot so barva, velikost prej in končna obdelava, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter da se uporabljajo za enake namene. Zato in zaradi trenutnega protidampinškega postopka se vsi tipi zadevnega izdelka obravnavajo kot en proizvod. Zadevni izdelek spada pod oznake KN 5407 52 00, 5407 54 00, 5407 61 30, 5407 61 90 in ex 5407 69 90.

(14)

Med zadevnim izdelkom in FPFAF, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v LRK ali v Turčiji, ki je služila kot analogna država za vzpostavitev normalne vrednosti v zvezi z določenim uvozom iz LRK, niso bile ugotovljene nobene razlike. Pokazalo se je, da imata oba enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter možnosti uporabe.

(15)

Tudi med zadevnim izdelkom in FPFAF, ki ga proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti, niso bile ugotovljene nobene razlike. Pokazalo se je, da imata tudi ta dva proizvoda enake fizične in kemične lastnosti ter možnosti uporabe.

(16)

Zato se ti proizvodi začasno obravnavajo kot enaki v okviru pomena člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo kriterije, določene v členu 2(7)(c), normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 člena 2(7)(b) osnovne uredbe.

(18)

Kriteriji MET so na kratko in zaradi lažjega sklicevanja v povzeti obliki navedeni spodaj:

(19)

V tej preiskavi se je prijavilo 49 proizvajalcev-izvoznikov iz LRK in zahtevalo MET v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe. Analiziran je bil vsak zahtevek za MET. Zaradi velikega števila zadevnih družb so bile preiskave na kraju samem izvedene samo v prostorih osmih družb (glej uvodno izjavo (6)). V zvezi z ostalimi družbami je bila izvedena podrobna analiza vseh predloženih podatkov, potekalo pa je tudi izčrpno dopisovanje z zadevnimi družbami, kjer so v predložitvah podatki manjkali ali pa so bili nejasni. Če je odvisna družba ali kakšna druga družba, povezana z vlagateljem v Ljudski republiki Kitajski, proizvajalec in/ali izvoznik zadevnega izdelka, je bila tudi ta povezana stranka povabljena, da izpolni obrazec zahtevka MET. MET je mogoče odobriti le, če vse povezane družbe izpolnjujejo pogoje, določene zgoraj.

(20)

V zvezi z družbami, pri katerih so bile izvedene preiskave na kraju samem, se je pokazalo, da trije od osmih kitajskih proizvajalcev-izvoznikov izpolnjujejo vse pogoje za MET (glej seznam družb v uvodni izjavi (23)). Preostalih pet zahtevkov je bilo zavrnjenih. Kriteriji, ki jih pet proizvajalcev-izvoznikov ni izpolnjevalo, so navedeni v tabeli spodaj.

(21)

V zvezi s preostalimi 41 družbami je analiza, izvedena za vsako posamezno družbo, pokazala, da MET ni mogoče odobriti 19 družbam, saj očitno niso izpolnjevale kriterijev člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zaključeno je bilo, da 10 od teh 19 družb v preiskavi ni sodelovalo v zadostni meri, saj niso predložile zahtevanih potrebnih podatkov. Te družbe celo po prejetju pisma, v katerem so jim bile pojasnjene pomanjkljivosti, niso ustrezno dokazale, da one same ali kakšna povezana družba (družbe), ki sodeluje v proizvodnji/prodaji zadevnega izdelka, izpolnjujejo ustrezne kriterije MET. Tudi za preostalih 9 od 19 družb so kriteriji, ki jih ne izpolnjujejo, navedeni v spodnji tabeli. 22 preostalih družb je uspešno dokazalo, da izpolnjujejo pet ustreznih kriterijev MET.

(22)

Spodnja tabela povzema odločitve za vse družbe, ki jim MET ni bil odobren, za vsakega od petih kriterijev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(23)

Na podlagi tega so proizvajalci-izvozniki iz LRK, ki so pridobili MET, naslednji:

(24)

Glede na člen 2(7)(a) se za države, ki spadajo v okviru člena 2(7), vzpostavi carina na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko države lahko dokažejo, da izpolnjujejo vse pogoje, določene v členu 9(5) osnovne uredbe, za individualno obravnavo.

(25)

Proizvajalci-izvozniki, ki so zahtevali MET, so zahtevali tudi individualno obravnavo, v primeru, da jim MET ne bi bil odobren. Dodatnih sedem proizvajalcev-izvoznikov je zahtevalo samo individualno obravnavo.

(26)

V zvezi z družbami, ki so zahtevale MET, a jim ni bil odobren, je bilo ugotovljeno, da je 13 družb izpolnjevalo vse pogoje za IT, določene v členu 9(5) osnovne uredbe. Kar se tiče drugih družb, jih deset ni sodelovalo v zadostni meri, da bi jim bil odobren MET, stopnja njihovega sodelovanja pa je bila tako nizka, da niso predložile niti dovolj dokazov, da bi upravičile zahtevek za IT. Eni družbi IT ni bil odobren, ker ni pravilno in v zadostni meri dokazala, da svobodno določa svoje izvozne cene in količine ter pogoje prodaje. Za večino izvozne prodaje ni bilo mogoče preveriti plačil blaga niti kdo je končni kupec, družba pa ni razjasnila niti močnih dvomov, da je v teh okoliščinah država vpletena v določanje cen te družbe.

(27)

Nadalje je bilo ugotovljeno, da pet od sedmih družb, ki so zahtevale samo IT, izpolnjuje pogoje, določene v členu 9(5) osnovne uredbe. Preostali dve družbi nista ustrezno dokazali, da svobodno in brez vmešavanja države določata svoje izvozne cene in količine ter pogoje prodaje. Nobena od teh dveh družb ni predložila potrebnih zahtevanih informacij, to je statuta, ki je veljal v času OP; za eno od njih je bilo celo ugotovljeno, da je bila v večjem delu OP v lasti države.

(28)

Zato je bilo sklenjeno, da se IT odobri naslednjim 18 družbam:

(29)

Opozarja se, da je bilo zaradi velikega števila vpletenih družb sklenjeno, da se uporabijo določbe za vzorčenje; v ta namen je bil, v soglasju s kitajskimi oblastmi, izbran vzorec osmih družb z največjimi izvoznimi obsegi v EU.

(30)

V zvezi s tem se je v analizi kasneje pokazalo, da je od osmih družb, ki so bile izbrane v vzorec, MET mogoče odobriti trem, IT pa štirim družbam. Določbe o vzorčenju se torej uporabljajo na tej podlagi.

(31)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti za vsakega vpletenega proizvajalca-izvoznika najprej določila, ali je njegova skupna domača prodaja FPFAF reprezentativna v primerjavi s skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je štelo, da je domača prodaja reprezentativna, če je bil skupen obseg domače prodaje vsakega proizvajalca-izvoznika vsaj 5 % njegovega skupnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(32)

Komisija je za tiste proizvajalce-izvoznike, ki so imeli v celoti reprezentativno domačo prodajo, nato določila tipe FPFAF, ki so jih prodajali na domačem trgu in ki so bili identični ali neposredno primerljivi s tipi, ki so jih prodajali za izvoz v Skupnost.

(33)

Za vsakega od teh tipov je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za člen 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določenega tipa se je obravnavala kot dovolj reprezentativna, če je skupen obseg domače prodaje tistega tipa v času OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljivega tipa, ki ga je določeni proizvajalec-izvoznik izvažal v Skupnost.

(34)

Z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevnega tipa neodvisnim strankam je bilo preučeno tudi, ali je mogoče domačo prodajo vsakega tipa zadevnega izdelka obravnavati, kot da je bila izvedena v običajnem poteku trgovine.

(35)

V primerih, kjer je obseg prodaje tipa FPFAF, ki se je prodajala po neto prodajni ceni, enaki ali višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje tega tipa in kjer je bila tehtana povprečna cena tega tipa enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tega tipa v času OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(36)

V primerih, kjer je obseg dobičkonosne prodaje tipa FPFAF predstavljal 80 % ali manj skupnega obsega prodaje tistega tipa ali kjer je bila tehtana povprečna cena tistega tipa nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje tistega tipa le, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več skupnega obsega prodaje tistega tipa.

(37)

Končno, kjer je obseg dobičkonosne prodaje katerega koli tipa FPFAF predstavljal manj kot 10 % skupnega obsega prodaje tistega tipa, se je obravnavalo, kot da tisti tip proizvoda ni bil prodan v zadostnih količinah, da bi domača cena zagotovila primerno osnovo za vzpostavitev normalne vrednosti.

(38)

Kjer ni bilo mogoče uporabiti domačih cen določenega tipa, ki ga je prodajal proizvajalec-izvoznik, se je uporabila sestavljena normalna vrednost namesto domačih cen drugih proizvajalcev-izvoznikov. Zaradi števila različnih tipov in vrste dejavnikov (kot so tip vlaken, velikost prej in dokončna obdelava tkanin), ki na njih vplivajo, bi uporaba domačih cen drugih proizvajalcev v tem primeru pomenila, da bi bilo treba izvesti številne prilagoditve, večina katerih bi temeljila na ocenah. Zato je bilo sklenjeno, da je bolj primerno uporabiti sestavljeno normalno vrednost za vsakega proizvajalca-izvoznika.

(39)

Na podlagi tega je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost sestavljena tako, da sta se proizvodnim stroškom izvoznih tipov vsakega proizvajalca prištela znesek, prilagojen, kjer je bilo potrebno, za prodajne, splošne in administrativne stroške, ter razumna stopnja dobička. Zato je Komisija preučila, ali prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček, ki ga je vsak zadevni proizvajalec-izvoznik imel na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(40)

Dejanski domači prodajni, splošni in upravni stroški so bili obravnavani kot zanesljivi, če je skupen obseg domače prodaje zadevne družbe bilo mogoče jemati kot reprezentativen v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje tistih tipov, ki so se prodajali v običajnem poteku trgovine. V ta namen se je uporabljala metoda, določena v uvodni izjavi (34). Kjer ti kriteriji niso bili izpolnjeni, je bilo uporabljeno tehtano povprečje prodajnih, splošnih in upravnih stroškov in/ali stopnja dobička drugih družb, ki so v zadevni državi imele reprezentativno prodajo v običajnem poteku trgovine.

(41)

Dve družbi sta imeli v celoti reprezentativno prodajo, a ugotovljeno je bilo, da so se samo določeni tipi zadevnega izdelka, ki so se izvažali, prodajali na domačem trgu ali so se prodajali na domačem trgu v običajnem poteku trgovine. Za preostale tipe FPFAF, ki sta jih izvažali ti družbi, je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi metodologije, razložene v uvodnih izjavah od (38) do (40).

(42)

Za eno družbo je bilo ugotovljeno, da nima v celoti reprezentativne domače prodaje FPFAF-a, zato je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi metodologije, razložene v uvodnih izjavah od (38) do (40).

(43)

Opozoriti je treba, da se je v primeru dveh družb pri preverjanju pokazalo, da proizvodni stroški, ki sta jih družbi poročali, niso ustrezno vključevali vseh pomembnih stroškovnih elementov, zato so bile v skladu s tem izvedene ustrezne prilagoditve.

(44)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim MET ni bil odobren, vzpostavljena na podlagi cen ali sestavljene vrednosti v analogni državi.

(45)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo kot primerno analogno državo za vzpostavitev normalne vrednosti za LRK uporabila Mehiko in zainteresirane stranke so bile vljudno pozvane, da glede tega izrazijo pripombe.

(46)

Temu predlogu je nasprotovalo več proizvajalcev-izvoznikov iz LRK, ki jim MET ni bil odobren. Glavni argumenti so bili, da Mehika ni primerna analogna država, saj ima v primerjavi s Kitajsko omejen obseg proizvodnje in omejeno število proizvajalcev. Vprašalniki so bili poslani vsem znanim proizvajalcem-izvoznikom v Mehiki, a od njih ni bil prejet noben odgovor. Mehike zato ni bilo mogoče izbrati za analogno državo.

(47)

Službe Komisije so zato iskale alternativne rešitve in ugotovljeno je bilo, da bi Turčija lahko bila primerna analogna država. Preiskava je pokazala, da je Turčija konkurenčen trg za zadevni izdelek z več domačimi proizvajalci različnih velikosti in velikim uvozom iz tretjih držav. Ugotovljeno je bilo, da domači proizvajalci proizvajajo podobne tipe proizvodov, kot se proizvajajo v LRK, in da pri tem uporabljajo podobne proizvodne metode. Zato je bilo sklenjeno, da je turški trg dovolj reprezentativen za vzpostavitev normalne vrednosti.

(48)

Stiki so bili vzpostavljeni z vsemi proizvajalci-izvozniki v Turčiji in ena družba se je odločila za sodelovanje. Temu proizvajalcu je bil poslan vprašalnik in podatki, ki jih je predložil v odgovoru, so bili preverjeni na kraju samem.

(49)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce-izvoznike, ki jim MET ni bil odobren, določena na podlagi potrjenih podatkov, prejetih od proizvajalca v analogni državi, tj. na podlagi cen, plačanih ali plačljivih na domačem trgu v Turčiji za tipe proizvodov, ki so bili izdelani v običajnem poteku trgovine, v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi (35). Te cene so bile prilagojene, kjer je bilo potrebno, da se zagotovi poštena primerjava s tistimi tipi proizvoda, ki jih zadevni kitajski proizvajalci-izvozniki izvažajo v Skupnost.

(50)

Na podlagi tega je bila normalna vrednost vzpostavljena kot tehtana povprečna cena domače prodaje nepovezanim strankam, ki jo je zaračunaval sodelujoči proizvajalec v Turčiji.

(51)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim kupcem v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi dejansko plačanih oz. plačljivih izvoznih cen.

(52)

V primeru družb, ki jim je bil odobren IT, se je zadevni izdelek izvažal neposredno nepovezanim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena izračunana v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi (51) zgoraj.

(53)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pravično primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene ustrezne spremembe v obliki prilagoditev za razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Primerne spremembe v zvezi s prevozom, zavarovanjem, kreditom, provizijami in bančnimi stroški so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so primerne, točne in podprte s preverjenimi dokazi. Prilagoditve so bile izvedene tudi, kjer se je izvozna prodaja izvajala preko povezane družbe s sedežem v državi, ki ni zadevna država ali Skupnost, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe.

(54)

Ugotovljeno je bilo, da se na izvozno prodajo povrne nižja stopnja DDV-ja kot na domačo prodajo. Da bi upoštevali to razliko, so bile izvozne cene prilagojene na podlagi razlike v povrnjenih stopnjah DDV-ja med izvozom in domačo prodajo, tj. 2 % v letu 2003 in 4 % v letu 2004.

(55)

Za tri družbe, ki jim je bil na podlagi preverjanja na kraju samem odobren MET in ki so bile vključene v vzorec, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka, ki se je izvažal v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno ceno ustreznega tipa zadevnega izdelka, kot je opredeljeno v okviru člena 2(11) osnovne uredbe. Ker so te tri družbe povezane, je bila začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene na meji Skupnosti CIF, izračunana kot tehtano povprečje stopenj dampinga teh treh sodelujočih proizvajalcev, v skladu s politiko Skupnosti za povezane proizvajalce-izvoznike.

(56)

Ostalim 22 družbam, ki jim je bil MET odobren, a niso bile izbrane v vzorec, je bila pripisana začasna stopnja dampinga na nivoju tehtane povprečne stopnje dampinga, ki je bila začasno določena za stranke v vzorcu, ki jim je bil odobren MET.

(57)

Za štiri družbe v vzorcu, ki jim je bil odobren MET, se je tehtana povprečna normalna vrednost, vzpostavljena za analogno državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost, kot je določeno v okviru člena 2(11) osnovne uredbe. V primeru preostalih 18 družb, ki jim je bil odobren IT, a niso bile vključene v vzorec, se začasna stopnja dampinga določi na nivoju tehtane povprečne stopnje dampinga, ki je začasno določena za stranke v vzorcu, ki jim je bil odobren IT.

(58)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene na meji Skupnosti CIF, carina neplačana, naslednje:

(59)

Komisija je, da bi lahko izračunala nacionalno stopnjo dampinga, ki velja za vse druge izvoznike v LRK, najprej vzpostavila stopnjo sodelovanja. Izvedla je primerjavo med skupnim uvozom zadevnega izdelka iz LRK, izračunanim na podlagi Eurostata in dejanskih odgovorov na vprašalnike, ki jih je prejela od izvoznikov v LRK. Na podlagi tega in ob upoštevanju visoke stopnje drobitve, ki je značilna za strukturo izvozne industrije, je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja sodelovanja visoka, tj. 77 % celotnega kitajskega izvoza v Skupnost.

(60)

Stopnja dampinga je bila nato izračunana z uporabo tehtane povprečne izvozne cene, ki jo je sporočil sodelujoči izvoznik, ki mu nista bila odobrena niti MET niti IT, skupaj z izvozno ceno, pridobljeno od Eurostata, in primerjavo te skupne cene s tehtano povprečno normalno vrednostjo, vzpostavljeno za analogno državo za primerljive tipe proizvodov. Uporaba Eurostata kot razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe je bila nujna, saj za določanje carine na ravni države ni bilo več podatkov o izvoznih cenah.

(61)

Na tej osnovi je bila nacionalna stopnja dampinga začasno določena kot 109,3 % cene na meji Skupnosti CIF.

(62)

V preiskovalnem obdobju je podoben izdelek proizvajalo:

(63)

Proizvodnja vseh zgoraj omenjenih družb predstavlja skupno proizvodnjo FPFAF Skupnosti in je ocenjena na okrog 330 milijonov tekočih metrov.

(64)

Skupna proizvodnja sedmih proizvajalcev Skupnosti, ki so v preiskavi v celoti sodelovali, je bila v obdobju preiskave 97 milijonov tekočih metrov oziroma približno 30 % ocenjene skupne proizvodnje FPFAF v Skupnosti. Zato se je teh sedem proizvajalcev Skupnosti, ki so v celoti sodelovali, začasno obravnavalo, kot da predstavljajo industrijo Skupnosti v okviru pomena členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(65)

Domnevna poraba FPFAF v Skupnosti je bila vzpostavljena na podlagi:

(66)

V zadevnem obdobju je bila poraba FPFAF v Skupnosti relativno stabilna. Ob največji porabi leta 2001, ko je le-ta dosegla 754 milijonov tekočih metrov, je poraba FPFAF v Skupnosti v času OP dosegla 732,34 milijonov tekočih metrov, kar je 0,92 % manj od stopnje porabe na začetku zadevnega obdobja. Rahel padec v porabi FPFAF je sprožil povečan uvoz izdelanih oblačil, saj se proizvodnja oblačil vedno bolj seli izven Skupnosti. To je pomenilo stabilizacijo na nivoju proizvodnje oblačil v Skupnosti, kljub povečani porabi izdelanih oblačil.

(67)

Razvoj uvozov iz LRK, v obsegu in tržnem deležu, je bil naslednji:

(68)

V zadevnem obdobju se je uvoz iz LRK stalno povečeval; od 134 milijonov tekočih metrov leta 2000 do 287 milijonov tekočih metrov v času OP, tj. za 114 %. Njihov tržni delež porabe Skupnosti se je iz 18,2 % leta 2000 povečal na 36,4 % leta 2002 in dosegel 39,3 % v obdobju preiskave.

(69)

Povprečne cene uvozov CIF iz LRK so se med leti 2000 in 2001 rahlo povečale in padle za 8 odstotnih točk v letu 2002. Padec se je še pospešil v letu 2003 (12 točk) in nadaljeval v obdobju preiskave. V celotnem obdobju so cene padle za 23 odstotnih točk.

(70)

Za namene analiziranja zbijanja cen so se na podlagi tehtanih povprečnih cen po tipu proizvoda cene FPFAF, ki ga je prodajala industrija Skupnosti, primerjale s cenami uvozov iz LRK v Skupnost v času OP. Ta primerjava se je izvajala po odštetju znižanj in popustov. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene na cene franko, cene uvozov pa so bile cene na meji Skupnosti CIF, plus carine, s prilagoditvami za raven trgovine in stroške rokovanja, ki so bile izvedene na podlagi podatkov, pridobljenih v preiskavi, zlasti od sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(71)

Primerjava je pokazala, da se je v času OP FPFAF iz LRK v Skupnosti prodajal po cenah, ki so zbijale cene industrije Skupnosti; izraženo v odstotkih le-teh to pomeni od 8,8 % do 51,1 %. Nadalje, prišlo je tudi do padca cen, saj cene, ki jih je imela industrija Skupnosti, niso pokrivale proizvodnih stroškov.

(72)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinških uvozov na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih faktorjev in indeksov, ki so od leta 2000 (temeljno leto) do OP, vplivali na stanje industrije.

(73)

Podatki o gospodarski panogi industrije spodaj predstavljajo združene podatke sedmih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(74)

Proizvodna zmogljivost je bila vzpostavljena na podlagi teoretično največjega iznosa nameščenih strojev na uro, pomnoženega z teoretičnimi letnimi delovnimi urami, ob upoštevanju vzdrževanja in drugih podobnih prekinitve proizvodnje.

(75)

Kot je prikazano zgoraj, se je proizvodnja v zadevnem obdobju znižala za 21 %, kljub temu da je poraba Skupnosti ostala relativno stabilna (padec za skupaj 1 %). V istem obdobju se je proizvodna zmogljivost znižala za 9 %. Ne glede na to, da se je proizvodna zmogljivost znižala, se je izkoriščenost zmogljivosti v zadevnem obdobju znižala še bolj, saj je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v OP 56 %, kar je osem odstotnih točk pod nivojem, na katerem je bila na začetku obdobja.

(76)

Spodnje številke predstavljajo količine zalog na koncu vsakega obdobja.

(77)

Stopnja zalog v absolutnih številkah kaže določena nihanja, a se je v celoti gledano znižala med letom 2000 in OP. Po drugi strani pa so se zaloge, gledano kot odstotek proizvodnje, celo povečale iz 13,6 % v letu 2000 na 14,9 % v letu 2003 in 15,8 % v OP. To odraža vedno večje stopnje zalog, ki jih ima industrija Skupnosti glede na svoje stopnje proizvodnje.

(78)

Spodnje številke predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti.

(79)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se vztrajno manjša. V zadevnem obdobju se je zmanjšal za 21 %. Na zmanjšanje obsega prodaje je treba gledati v luči povečanih uvozov iz Kitajske v istem obdobju, ki so se povečali za 114 %.

(80)

Tržni deleži industrije Skupnosti so se med letoma 2000 in 2001 zmanjšali iz 12,3 % na 10,5 %, ne glede na to, da se je poraba Skupnosti povečala za 2 %. Tržni delež industrije Skupnosti se je med letom 2001 in OP še naprej zmanjševal in je padel na 9,8 %.

(81)

Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so se med letoma 2000 in 2001 povečale za 7 %, od takrat pa so približno enake, saj nihajo med 1,36 EUR in 1,40 EUR. Do povečanja cen med letoma 2000 in 2001 je prišlo zaradi spremembe v ponudbi, industrija Skupnosti se je namreč vedno bolj usmerjala na proizvode, ki imajo boljše specifikacije in so tehnološko naprednejši, a imajo večje stroške izdelave, po drugi strani pa tudi večjo dodano vrednost. Kljub temu pa je bilo povečanje manjše od pričakovanega, glede na povečanje v kakovosti, specifikacijah in stroških, ki iz tega izvirajo. Industrija Skupnosti je nato še naprej nadgrajevala svojo ponudbo, tako da se je še bolj posvečala bolj naprednim proizvodom z večjo dodano vrednostjo, ki imajo premijske cene. Pokazalo pa se je, da industrija Skupnosti kljub boljši kakovosti in specifikacijam prodajanega blaga ni mogla zaračunati višjih cen. V času OP so cene padle na nivo, na katerem so bile leta 2001.

(82)

V celotnem obdobju je bila rast glede na proizvodnjo, obseg prodaje in tržni delež negativna. To je posledično pomenilo negativne finančne rezultate.

(83)

Koncept dobička, uporabljen spodaj, je dobiček pred davki, ki za „donosnost prodaje ES“ predstavlja dobiček, ustvarjen s prodajo FPFAF na trgu Skupnosti, v primeru „donosnosti naložb“ in „denarnega toka“ pa predstavlja dobiček, ustvarjen na nivoju družbe, ki je najožja skupina proizvodov, ki vključuje podoben izdelek, za katerega je potrebne podatke mogoče predložiti v skladu s členom 3(8) osnovne uredbe.

(84)

Donosnost naložb je bila izračunana na podlagi donosa neto sredstev, saj se donos neto sredstev šteje za bolj ustreznega pri analizi trendov.

(85)

Kot je navedeno zgoraj se je povprečna cena enote industrije Skupnosti v zadevnem obdobju zaradi spremembe ponudbe povečala za skupaj 7 %. Donosnost prodaje ES pa je padla iz 1,2 % v letu 2000 na – 4 % v letu 2003 in – 3,9 % v OP. To odraža dejstvo, da je industrija Skupnosti, kljub temu da se ni več posvečala proizvodnji osnovnih proizvodov, ampak bolj naprednih, zato da bi ostala dobičkonosna, dejansko poslovala z izgubo.

(86)

Donosnost naložb v celoti kaže enak trend kot dobičkonosnost. V zadevnem obdobju se je zmanjšala iz –5,6 % na –24,2 %. Opozoriti je treba, da se to razmerje nanaša na celotno dejavnost teh družb, saj ni bilo mogoče določiti naložb v zadevni izdelek.

(87)

Denarni tok se je med letoma 2000 in 2002 zmanjšal za 11 %, med letoma 2002 in OP pa za 6 %. V zadevnem obdobju se je denarni tok zmanjšal za 6 %.

(88)

Stopnje naložb so se povečale za 76 % v letu 2001, potem pa padle za 63 % v letu 2002, v letu 2003 in OP pa so se vrnile na prejšnjo stopnjo (okrog 7,1 milijonov EUR). Veliko povečanje v letu 2001 in velik padec v letu 2002 je mogoče pripisati datumu, ko so bile naložbe zabeležene, ne pa spremembi v strategiji naložb v teh letih.

(89)

Kljub težavam, s katerimi se je soočala, je industrija Skupnosti še naprej izvajala nove naložbe. Te pa niso bile namenjene povečanju zmogljivosti, ampak zagotavljanju, da ima čim bolj posodobljene stroje, s katerimi lahko proizvaja proizvod stalne visoke kakovosti, pri tem pa zmanjša stroške zaradi bolj učinkovite porabe energije, vode in drugih sredstev ter večje stopnje avtomatizacije.

(90)

Med odločitvijo za naložbo v večji projekt in trenutkom, ko je naložba izpeljana in pripravljena za uporabo, mineta približno dve leti. To delno pojasnjuje, zakaj se je stopnja naložb v zadevnem obdobju ohranila, kljub temu da so se finančni rezultati poslabšali.

(91)

Velik del industrije Skupnosti predstavljajo majhna ali srednje velika podjetja. Posledično je bila zato zmožnost za zbiranje kapitala Skupnosti do neke mere zmanjšana v zadevnem obdobju, zlasti v zadnjem delu tega obdobja, ko je dobičkonosnost postala negativna.

(92)

Kot je razvidno zgoraj, je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju zmanjšala svojo proizvodnjo za 21 %. Zaradi tega in zaradi investicij v avtomatizirane sisteme je prišlo tudi do zmanjšanja delovne sile. Število zaposlenih je vztrajno padalo, od 928 zaposlenih v letu 2000 jih je bilo v OP zaposlenih še 790, kar je zmanjšanje za 15 %. Hkrati pa so se zaradi zmanjšanja števila delavcev zmanjšali tudi stroški zaposlovanja, in sicer iz 35,3 milijone EUR v letu 2000 na 32,2 milijona EUR v OP, kar je zmanjšanje za 9 %.

(93)

Produktivnost pa se je, ne glede na zmanjšanje delovne sile in povečanje avtomatizacije, dejansko zmanjšala, saj je bila industrija Skupnosti zaradi zmanjšanja obsega prodaje prisiljena zmanjšati proizvodnjo. Zato koristi naložb v nove stroje do neke mere niso bile uresničene.

(94)

Glede na obseg in cene dampinških uvozov se sklepa, da učinka dejanskih stopenj dampinga ni mogoče zanemariti.

(95)

Industrija Skupnosti ni bila v položaju, kjer bi se morala obnavljati po učinkih škodljivega dampinga v preteklosti.

(96)

Skoraj vsi gospodarski kazalci kažejo v celoti negativen trend v zadevnem obdobju. Obseg proizvodnje se je zmanjšal za 21 %, proizvodna zmogljivost za 9 % in izkoriščenost zmogljivost za 12,5 %. Čeprav so se zaloge znižale, gledano v absolutnih številkah, so se povečale v smislu odstotka proizvodnje. Obseg prodaje ES se je zmanjšal za 20 %, tržni delež pa za 21 %. Čeprav so se, v celoti gledano, cene povečale za 7 %, to ni bilo dovolj, da bi odražalo spremembo ponudbe, saj se je industrija Skupnosti vedno bolj posvečala bolj naprednim proizvodom, in stroške, ki nastanejo zaradi tega. Težek položaj, v katerem se je znašla industrija Skupnosti, se je odražal v zmanjšanju dobičkonosnosti iz 1,2 % v letu 2000 na –3,9 % izgubo v OP. Tudi donos na sredstva je vedno bolj negativen, zmanjšal pa se je tudi denarni tok. Število zaposlenih in plače so padli, saj je bilo število delavcev zmanjšano, da bi znižali stroške zaradi upada proizvodnje, prodaje in dobičkonosnosti. Tudi produktivnost se je zmanjšala, saj je zmanjšanje proizvodnje preprečilo, da bi se pokazale koristi od zmanjšanja števila delovnih mest in nadaljnjih naložb v moderne tovarne in stroje.

(97)

Čeprav je industriji Skupnosti do zdaj uspelo obdržati dober nivo naložb, je jasno, da imajo vedno večje izgube vpliv na njeno zmožnost za zbiranje kapitala in da ne gre pričakovati, da bo lahko še naprej v toliki meri investirala, če se njen finančni položaj ne izboljša.

(98)

Glede na zgoraj navedeno se začasno zaključuje, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(99)

V skladu s členom 3(6) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je Komisija preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, zato da se morebitna škoda, bi jo ti dejavniki lahko povzročili, ne bi napačno pripisala dampinškim uvozom.

(100)

Količina FPFAF iz LRK se je v zadevnem obdobju občutno povečala. Kot je razvidno iz tabele pod uvodno izjavo (67), se je uvoz iz LRK povečal s približno 135 milijonov tekočih metrov v letu 2000 na raven 288 milijonov tekočih metrov v OP, tj. za 114 %. Zaradi tega se je tržni delež uvozov FPFAF iz LRK več kot podvojil, in sicer od 18,2 % na 39,3 %.

(101)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi (71) zgoraj, uvoz iz LRK občutno zbija povprečne prodajne cene industrije Skupnosti, saj stopnja zbijanja znaša od 8,8 % do 51,1 %. Cenovni pritisk zadevnega uvoza je industriji Skupnosti preprečil, da bi povišala svoje cene, ki naj bi odražale večjo dodano vrednost, izhajajočo iz specifikacij ponujenih proizvodov, ki jih je proizvajala industrija Skupnosti.

(102)

Občutno povečanje obsega uvoza iz LRK in njihovo večanje tržnega deleža med letom 2000 in OP, po cenah, ki so ostale občutno pod cenami industrije Skupnosti, je sovpadlo s poslabšanjem položaja industrije Skupnosti v tem obdobju, kar kažejo tudi skoraj vsi kazalci škode. Industrija Skupnosti je bila prisiljena poskusiti svoje proizvode ponuditi po enakih cenah, če je želela ohraniti tržni delež in s tem proizvodnjo. Kjer pa so bile cene prenizke, da bi pokrile različne stroške, se je bila prisiljena odpovedati svojemu tržnemu deležu, da se je izognila celo večjim izgubam.

(103)

Zato se začasno zaključuje, da je pritisk zadevnega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se občutno povečevala od leta 2000 naprej in ki se je prodajal po nizkih dampinških cenah, imel ključno vlogo pri povzročanju padca cen, oslabitvi in izgubi tržnega deleža industrije Skupnosti ter, posledično, poslabšanju njenega finančnega položaja.

(104)

Uvoz iz tretjih držav, ki ga ta preiskava ne zadeva, se je v zadevnem obdobju razvijal na naslednji način:

(105)

Po povečanju obsega v letih 2001 in 2002, je skupni uvoz iz vseh drugih držav v zadevnem obdobju padel, gledano v celoti, za 14 %. Podobno se je zgodilo s tržnim deležem teh držav, ki se je najprej povečal na 38,4 % v letu 2001, od takrat pa je padel za 31,1 %. Torej je v zvezi z uvozom iz vseh drugih držav prišlo do zmanjšanja tako obsega kot tržnega deleža, hkrati pa sta se po drugi strani obseg uvoza iz LRK in njen tržni delež povečala. Cene uvoza iz vseh drugih držav so vedno bile višje od cen uvoza iz LRK.

(106)

Na podlagi tega se začasno zaključuje, da uvoz FPFAF iz vseh drugih držav, razen LRK, ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(107)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (66), se je v zadevnem obdobju poraba FPFAF v Skupnosti zmanjšala za manj kot 1 %. Če bi industriji Skupnosti uspelo obdržati njen tržni delež, bi zaradi padca porabe utrpela le izgubo obsega prodaje v ES, ki bi bila enakovredna 900 000 tekočih metrov. Dejanski padec obsega prodaje ES pa je bil 19 000 000 tekočih metrov, kar je več kot enaindvajsetkrat več. Zato se začasno zaključuje, da potrošniška navada ni bila pomemben vzrok za kakršno koli škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(108)

Čeprav je o poslovanju drugih proizvajalcev Skupnosti na voljo malo podatkov, je na podlagi dejstva, da je dvanajst proizvajalcev podprlo pritožbo, in ob upoštevanju splošnih podatkov o trgu v sektorju, mogoče predpostavljati, da so tudi oni zaradi dampinških uvozov utrpeli materialno škodo. Ker se zdi, da položaj drugih proizvajalcev Skupnosti ni nič drugačen od položaja industrije Skupnosti, jih ni mogoče obravnavati kot vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(109)

V zadevnem obdobju je prišlo do občutnega povečanja obsega in tržnega deleža uvozov iz LRK, ki so tudi v veliki meri zbijali cene industrije Skupnosti, vse to pa je presenetljivo natančno sovpadalo v času s poslabšanjem položaja industrije Skupnosti.

(110)

Nobeni drugi dejavniki niso bili niti predloženi niti ugotovljeni, ki bi lahko občutno vplivali na položaj industrije Skupnosti.

(111)

Na podlagi zgornje analize škodljivega učinka dampinških uvozov, ki je pravilno razločevala in ločevala učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, se torej začasno zaključuje, da je uvoz iz LRK Skupnosti povzročil materialno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(112)

Preučeno je bilo, ali kljub ugotovitvam o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da bi bilo proti interesu Skupnosti, če bi v tem primeru sprejeli protidampinške ukrepe. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe, je določanje interesa Skupnosti temeljilo na upoštevanju vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev, pa tudi uporabnikov in dobaviteljev surovin za zadevni izdelek.

(113)

Komisija je uvoznikom/trgovcem, dobaviteljem surovin, industrijskim uporabnikom in različnim združenjem uporabnikov poslala vprašalnike. Samo en dobavitelj in en uvoznik/uporabnik sta Komisiji predložila uporabne odgovore.

(114)

Opozarja se, da industrijo Skupnosti sestavlja 7 proizvajalcev, ki neposredno zaposlujejo približno 1 800 delavcev, od katerih jih je 790 delalo v proizvodnji in prodaji FPFAF v času OP. Ocenjuje se, da njihova proizvodnja predstavlja približno 30 % skupne proizvodnje v Skupnosti.

(115)

Uvedba ukrepov naj bi ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu in preprečila, da bi se industriji Skupnosti povzročala nadaljnja škoda. To bi moralo industriji Skupnosti omogočiti, da poveča svojo prodajo in tržni delež ter da ponovno postane dobičkonosna. To naj bi vodilo do splošnega izboljšanja finančnega položaja industrije Skupnosti.

(116)

Zaključuje se tudi, da bi se zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz LRK, kar bi vodilo v dodatne finančne izgube, položaj industrije Skupnosti še poslabšal, če ne bi bili uvedeni protidampinški ukrepi na uvoz FPFAF iz LRK. Ogrožena bi bila osnovna zmožnost preživetja industrije, saj ne bi bilo ukrepov, ki bi preprečevali škodljiv damping; prav zato je eden izmed pritožnikov že postal insolventen.

(117)

Del drugih proizvajalcev Skupnosti je izrazilo svojo podporo pritožbi, nihče pa ji ni nasprotoval. Na podlagi tega se sklepa, da je mogoče začasno zaključiti, da protidampinški ukrepi ne bi bili v nasprotju z njihovimi interesi.

(118)

Prav tako se začasno zaključuje, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov škodljivega dampinga in da je to v interesu industrije Skupnosti.

(119)

Samo en uvoznik se je prijavil Komisiji. Ta uvoznik je navedel, da je FPFAF kupoval iz LRK zaradi drugačne sestave in nižjih cen, a ni izrazil mnenja o morebitni uvedbi ukrepov. Uvoznik sicer predstavlja zanemarljiv delež uvozov iz Kitajske, ni pa predložil utemeljenega odgovora na vprašalnik. Komisiji se ni prijavil noben trgovec.

(120)

Zato je bilo za uvoznike in trgovce nemogoče izdelati primerno oceno glede možnih učinkov, če bi se ukrepi uvedli oziroma če se ukrepi ne bi uvedli. Opozoriti je treba tudi, da protidampinški ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvozov, ampak zagotavljanju, da se proizvodov ne uvaža po škodljivih dampinških cenah. Ker bo uvozom s pošteno ceno še vedno omogočen vstop na trg Skupnosti, prav tako pa se bo nadaljeval uvoz iz tretjih držav, je verjetno, da uvedba protidampinških ukrepov proti dampinškim uvozom ne bo imela občutnega vpliva na tradicionalno poslovanje uvoznikov. Dejstvo, da nepovezani uvozniki niso predložili nobenih pripomb, ta zaključek še dodatno podkrepi.

(121)

Zato se začasno zaključuje, da uvedba ukrepov ne bi imela občutnega vpliva na uvoznike.

(122)

Opozarja se, da nekaterim proizvajalcem Skupnosti surovine dobavljajo skupinske družbe (integrirani proizvajalci). Drugi pa se zanašajo na dobavitelje, ki niso odvisni od proizvajalcev Skupnosti.

(123)

Pritožbo industrije Skupnosti je podprl Mednarodni odbor za rajon in sintetična vlakna, predstavniško združenje proizvajalcev vlaken, vključno s prejami poliestrskih filamentov, ki so surovina za proizvodnjo FPFAF. Opozorili so, da prodaja prej proizvajalcev FPFAF v Skupnosti predstavlja 25 % skupne proizvodnje njihovih članov, zato so njihovim članom ti proizvajalci zelo pomembni.

(124)

Komisiji se je prijavil tudi en individualen dobavitelj surovin industriji Skupnosti. Trdil je, da bi se njihova zmožnost za nadaljnje investiranje poslabšala, če bi se dampinški uvoz iz LRK še nadaljevali.

(125)

Ob upoštevanju zgornjih argumentov se začasno zaključuje, da uvedba ukrepov proti FPFAF iz LRK ni v nasprotju z interesi dobaviteljev surovin.

(126)

FPFAF se večinoma uporablja v industriji oblačil. Glede na točne specifikacije se uporablja za podloge oblek, izdelavo spalnih oblek, finega damskega perila, za športna oblačila, delovna oblačila in vrhnje obleke. Do določene mere se uporablja tudi pri proizvodnji izdelkov kot so otroški sedeži za avtomobile, vozičke itd.

(127)

Od uporabnikov FPFAF je bilo prejetih devet predložitev. Od teh samo en uporabnik trenutno uvaža del FPFAF iz LRK. Ta je trdil, da so cene, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, višje in da ukrepov ne bi smeli uvesti, saj bi to povečalo njihove stroške in zmanjšalo konkurenčnost njihovih proizvodov, zlasti v primerjavi z uvozom oblačil iz LRK. Ta uporabnik je trdil tudi, da FPFAF trenutno nabavljajo tako v LRK kot v Skupnosti, zato naj bi povišanje njihovih stroškov, kar bi pomenilo zmanjšano konkurenčnost njihovih izdelkov, negativno vplivalo ne le na njih, ampak tudi na industrijo Skupnosti, saj kupujejo tudi od nje. Drugi uporabniki so navedli, da bi uvedba carin verjetno pomenila višje stroške uvoženega proizvoda, ampak da takšno povišanje verjetno ne bi neposredno vplivalo na njih.

(128)

Glede na predložene pripombe se zaključuje, da kakršno koli povišanje stroškov na uporabnike ne bi imelo občutnega vpliva. Opozoriti pa je treba tudi, da uvoz iz LRK lahko še naprej vstopa na trg Skupnosti, ampak po poštenih cenah, ter da bodo drugi, nedampinški viri še naprej ostali na voljo. Na podlagi tega se začasno zaključuje, da uvedba začasnih ukrepov proti LRK ne bo občutno vplivala na interese uporabnikov.

(129)

Uvedba ukrepov je v interesu industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti in dobaviteljev industrije Skupnosti. Industriji Skupnosti bo omogočila povečanje proizvodnje, prodaje, tržnega deleža in pripomogla, da bo industrija Skupnosti spet dobičkonosna. Če ukrepov ne bi uvedli, se ocenjuje, da bi industrija Skupnosti zaradi nadaljnjega padanja prodaje in cen na trgu skupnosti utrpela velike izgube, kar bi vodilo v nadaljnjo izgubo tržnega deleža v primerjavi z uvozom iz LRK in dodatno poslabšanje prodajnih cen, saj bi industrija Skupnosti na ta način poskušala upočasniti zmanjševanje tržnega deleža. Ti negativni učinki na Skupnost bi se prenesli na dobavitelje industrije Skupnosti in tudi ti bi zaradi tega bili deležni zmanjšanega povpraševanja, kar bi jih prisililo v zmanjšanje proizvodnje.

(130)

Čeprav naj bi ukrepi povišali cene uvozov, uvozniki niso izrazili zaskrbljenosti v zvezi z možnimi ukrepi, zato se zaključuje, da uvedba ukrepov na njih ne bi imela občutnega vpliva. V zvezi z uporabniki je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela občutnega vpliva na stopnje dobička ali, zaradi tega, na njihovo dejavnost, če upoštevamo alternativne vire dobave in dejstvo, da se velika večina uporabnikov ni odzvala.

(131)

Komisija, na podlagi tehtanja interesov različnih vpletenih strank, začasno zaključuje, da ne obstajajo utemeljeni razlogi proti uvedbi začasnih protidampinških ukrepov proti uvozom FPFAF iz LRK.

(132)

Na podlagi začasnih zaključkov v zvezi z dampingom, škodo, vzrokih škode in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(133)

Pri vzpostavljanju stopnje začasnih ukrepov sta se upoštevala ugotovljena stopnja dampinga in znesek carin, ki bi bil potreben za odpravljanje škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(134)

Začasni ukrepi morajo biti uvedeni po stopnji, ki bo omogočala odpravljanje škode, ki jo ti uvozi povzročijo, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatev, ki bi bile potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo zaključeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške proizvodnje in doseže, gledano v celoti, dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija tega tipa v sektorju razumno lahko dosegla v okviru normalnih pogojev konkurence, tj. brez dampinških uvozov, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, uporabljena za ta izračun, je bila 8 % prometa (tj. 5,7 milijona EUR) in je skladna z dobičkom, ki ga je imela industrija Skupnosti v letih 1998 in 1999, preden so kitajski izvozi postali problem. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena podobnega izdelka za industrijo Skupnosti, in sicer tako, da je bila stroškom proizvodnje dodana 8 % stopnja dobička.

(135)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kot je bila ugotovljena za izračune zbijanja cen, in povprečno neškodljivo ceno. Razlika, ki pri tej primerjavi nastane, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Te razlike so bile v vseh primerih nad ugotovljeno stopnjo dampinga.

(136)

Na podlagi zgoraj omenjenega je zaključeno, da se v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvede začasna protidampinška dajatev po stopnji najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode.

(137)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, ki so navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev iz trenutne preiskave. Odražajo torej stanje teh podjetij, ki je bilo ugotovljeno v poteku preiskave. Te stopnje dajatev (v nasprotju z državno dajatvijo, ki velja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz proizvodov iz zadevne države, ki ga proizvajajo omenjene družbe, torej omenjene specifične pravne osebe. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni specifično omenjena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli specifično omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in so predmet stopnje dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(138)

Vsi zahtevki za uporabo teh stopenj carin posameznih družb (npr. po spremembi naziva osebe ali po ustanovitvi novih proizvodnih oziroma prodajnih teles) se takoj naslovijo na Komisijo (3) z vsemi potrebnimi podatki, zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo ali domačo oziroma izvozno prodajo, povezano, na primer, s to spremembo naziva ali spremembo proizvodnih in prodajnih teles. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobitvijo seznama družb, ki imajo korist od individualnih stopenj carin.

(139)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(140)

V interesu učinkovitega upravljanja se določi obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se prijavile v okviru roka, določenega v obvestilu o začetku, pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nadalje, opozarja se tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo carin, ki so bile izvedene za to uredbo, začasne in jih bo morda za kakršno koli dokončno dajatev treba ponovno preučiti.

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direkcija B

Urad J-79 5/16

B-1049 Bruselj