31993L0022

Direktiva Sveta 93/22/EGS

z dne 10. maja 1993

o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 57(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker pomeni ta direktiva bistveni instrument za doseganje notranjega trga in s stališča pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja finančnih storitev na področju investicijskih družb smer, določeno z Enotnim evropskim aktom in navedeno v obliki časovne razporeditve v Beli knjigi;

ker morajo družbe, ki opravljajo investicijske storitve iz te direktive, zaradi zaščite vlagateljev in stabilnosti finančnega sistema dobiti dovoljenje svoje matične države članice;

ker naj sprejeti pristop vpliva le na bistveno uskladitev, ki je potrebna in zadostna za zagotovitev medsebojnega priznavanja dovoljenj in sistemov nadzora varnega in skrbnega poslovanja, in s tem omogoči izdajo enotnega dovoljenja, veljavnega na celotnem območju Skupnosti, in uporabo načela nadzora matične države članice; ker lahko investicijske družbe, ki so dobile dovoljenje v svoji matični državi članici, na podlagi medsebojnega priznavanja izvajajo po vsej Skupnosti katero koli ali vse storitve, zajete v tej direktivi, za katere so dobila dovoljenje, z ustanavljanjem podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev;

ker načela medsebojnega priznavanja in nadzora matične države članice določajo, da pristojne oblasti držav članic ne smejo izdati dovoljenja ali ga odvzeti, če dejavniki, kot so vsebina poslovanja, geografska porazdelitev ali dejavnosti, ki se dejansko izvajajo, jasno kažejo, da se je investicijska družba odločila za pravni red ene države članice zaradi izogibanja strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na območju katere namerava izvajati ali izvaja večji del svojih dejavnosti; ker mora za namene te direktive investicijska družba, ki je pravna oseba, dobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež; ker mora investicijska družba, ki ni pravna oseba, dobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima svoj sedež; ker morajo poleg tega države članice zahtevati, da je sedež investicijske družbe vedno v njeni matični državi članici in da tam dejansko deluje;

ker je treba za zaščito vlagateljev zagotoviti notranji nadzor vsakega podjetja bodisi z dvočlansko upravo ali, kjer tega ta direktiva ne zahteva, z drugimi mehanizmi, ki zagotavljajo enakovreden rezultat;

ker mora biti zaradi zagotavljanja poštene konkurence zagotovljeno, da imajo investicijske družbe, ki niso kreditne institucije, enako svobodo pri ustanavljanju podružnic in opravljanju čezmejnih storitev, kot je predvideno v Drugi direktivi Sveta (89/646/EGS) z dne 15. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij [4];

ker investicijska družba ne bi smela imeti možnosti, da se sklicuje na to direktivo, da bi izvajalo takojšnje ali terminske transakcije, ki niso storitve, povezane z opravljanjem ali finančnimi storitvami; ker bi torej uporaba podružnice zgolj za valutne transakcije pomenila zlorabo ustroja te direktive;

ker lahko investicijska družba, ki ima dovoljenje v svoji matični državi članici, izvaja posle na celotnem območju Skupnosti z vsemi sredstvi, za katere meni, da so primerna; ker lahko v ta namen, če se ji zdi potrebno, ohrani pogodbene zastopnike za sprejemanje in posredovanje naročil za njen račun in s popolno ter brezpogojno odgovornostjo; ker je treba v takih okoliščinah poslovanje teh zastopnikov šteti za poslovanje podjetja; ker poleg tega ta direktiva ne preprečuje matični državi članici, da zastopnike podredi posebnim zahtevam; ker naj matična država članica, če investicijska družba izvaja čezmejno poslovanje, te zastopnike obravnava kot podjetje sámo; ker naj torej poleg tega ta direktiva ne zajema prodaje prenosljivih vrednostnih papirjev od vrat do vrat in naj njena ureditev ostane stvar nacionalnih predpisov;

ker "prenosljivi vrednostni papirji" pomenijo tiste vrste vrednostnih papirjev, s katerimi se navadno trguje na organiziranem trgu kapitala, kot so državni vrednostni papirji, delnice družb, prenosljivi vrednostni papirji, ki dajejo pravico do pridobitve delnic z vpisovanjem ali zamenjavo, potrdila o depozitu, serijske obveznice, indeksni nakupni boni in vrednostni papirji, ki dajejo pravico do pridobitve teh obveznic z vpisovanjem;

ker "instrumenti denarnega trga" pomenijo tiste vrste vrednostnih papirjev, s katerimi se navadno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o depozitu in komercialni zapisi;

ker zelo široke opredelitve prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki jih vsebuje ta direktiva, veljajo le za to direktivo in torej na noben način ne vplivajo na različne opredelitve finančnih instrumentov, ki se uporabljajo v nacionalni zakonodaji za druge namene, npr. davčne; ker poleg tega opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev pokriva le prenosljive instrumente; ker zato v tej opredelitvi niso zajete delnice in drugi vrednostni papirji, enakovredni delnicam, ki jih izdajo izdajatelji, kot so stanovanjska združenja in industrijska ter združenja za vzajemno pomoč, katerih lastništvo v praksi ni prenosljivo razen s ponovnim odkupom izdajatelja;

ker "instrument, enakovreden finančni terminski pogodbi" pomeni pogodbo, ki se poravna z denarnim plačilom, izračunanim glede na nihanja obrestnih mer ali deviznih tečajev, vrednost vsakega instrumenta, navedenega v oddelku B Priloge, ali indeksa teh instrumentov;

ker se med posle sprejemanja in posredovanja naročil za namene te direktive šteje tudi povezovanje dveh ali več vlagateljev in s tem povzročitev transakcije med temi vlagatelji;

ker nobena določba v tej direktivi ne vpliva na predpise Skupnosti ali, če teh ni, na nacionalne predpise, ki urejajo javne ponudbe instrumentov, ki jih zajema ta direktiva; ker velja enako za trženje in plasiranje teh instrumentov;

ker države članice ohranijo polno odgovornost za izvajanje svojih lastnih ukrepov monetarne politike, kar pa ne vpliva na ukrepe, potrebne za krepitev evropskega monetarnega sistema;

ker je treba izključiti zavarovalnice, katerih dejavnosti so podrejene ustreznemu spremljanju pristojnih organov za nadzor varnega in skrbnega poslovanja in ki so usklajene na ravni Skupnosti, in podjetja, ki izvajajo dejavnosti pozavarovanja in nadaljnjega pozavarovanja;

ker naj ta direktiva ne zajema podjetij, ki ne opravljajo storitev za tretje stranke, temveč zgolj posle, ki obsegajo opravljanje finančnih storitev za njihova matična podjetja, za njihova odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja njihovih matičnih podjetij;

ker je namen te direktive zajeti podjetja, katerih normalno poslovanje je opravljanje strokovnih finančnih storitev tretjim strankam; ker naj torej obseg ne zajema oseb z drugačno strokovno dejavnostjo (npr. zagovornikov ali pravnih svetovalcev), ki opravljajo finančne storitve priložnostno v sklopu te druge strokovne dejavnosti, pod pogojem da je ta dejavnost urejena in da ustrezna pravila ne prepovedujejo priložnostnega opravljanja finančnih storitev; ker je treba iz istega razloga izključiti iz obsega te direktive tudi osebe, ki opravljajo finančne storitve le za proizvajalce ali uporabnike blaga v obsegu, ki je potreben za transakcije s temi proizvodi, kadar te transakcije predstavljajo njihov glavni posel;

ker naj ta direktiva ne zajema podjetij, ki opravljajo zgolj finančne storitve, ki predstavljajo upravljanje programov udeležbe zaposlenih v kapitalu delodajalca in torej ne opravljajo finančnih storitev za tretje stranke;

ker je treba iz obsega te direktive izključiti centralne banke in druge organe, ki opravljajo podobne funkcije, kakor tudi javne organe, pristojne za posege v upravljanje javnega dolga, katerih koncept zajema te naložbe; ker ta izključitev predvsem ne zajema teles, ki so v delni ali popolni lasti države in katerih vloga je komercialna ali povezana s pridobitvijo deležev;

ker je treba iz obsega te direktive izključiti vsa podjetja ali osebe, katerih poslovanje je le sprejemanje in posredovanje naročil določenim strankam in ki nimajo sredstev ali vrednostnih papirjev, ki pripadajo njihovim strankam; ker torej ne bodo uživali pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev pod pogoji, določenimi v tej direktivi, ki je, če želijo poslovati v drugi državi članici, podrejena ustreznim določbam, ki jih sprejme ta država;

ker je treba iz obsega te direktive izključiti kolektivne naložbene podjeme, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni Skupnosti, in skrbnike ali upravitelje teh podjemov, ker veljajo zanje posebna pravila, neposredno prilagojena njihovi dejavnosti;

ker se, kadar se združenja, ki jih ustanovijo pokojninski skladi države članice, da bi omogočili upravljanje svojih sredstev, sama omejijo na tako upravljanje in ne opravljajo finančnih storitev za tretje stranke, in kadar so pokojninski skladi sami podrejeni nadzoru oblasti, zadolženih za spremljanje zavarovalnic, ne zdi potrebno teh združenj podrediti pogojem za začetek poslovanja in delovanje, ki jih nalaga ta direktiva;

ker naj se ta direktiva ne uporablja za "agenti di cambio", kot so opredeljeni po italijanski zakonodaji, ker spadajo v skupino dovoljenj, ki se ne obnavljajo, so njihove dejavnosti omejene na nacionalno območje in ne pomenijo tveganja za izkrivljanje konkurence;

ker pravice, ki jih ta direktiva dodeljuje investicijskim družbam ne vplivajo na pravico držav članic, centralnih bank in drugih nacionalnih organov, ki izvajajo podobne funkcije, da si izberejo stranke po objektivnih, nepristranskih kriterijih;

ker bo odgovornost za nadzorovanje finančne urejenosti investicijske družbe na podlagi Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij [5], ki usklajuje pravila o tržnem tveganju, dana pristojnim organom matične države članice;

ker lahko matična država članica praviloma postavi pravila, strožja od tistih, ki jih določa ta direktiva, zlasti v zvezi s pogoji za dovoljenje, zahtevami glede skrbnosti in varnosti in pravili o poročanju in preglednosti;

ker urejajo izvajanje dejavnosti, ki jih ne pokriva ta direktiva, splošne določbe o pravici do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v Pogodbi;

ker naj se zaradi zaščite vlagateljev lastništvo in druge podobne pravice v zvezi z vrednostnimi papirji in njegove pravice v zvezi s sredstvi, ki jih zaupa podjetju, zavarujejo zlasti s tem, da se ta ločijo od sredstev podjetja; ker to načelo seveda ne preprečuje podjetju, da bi opravljalo posle v svojem imenu, vendar za račun vlagatelja, kadar je to potrebno zaradi same narave transakcije in vlagatelj soglaša, na primer s posojanjem kapitala;

ker bodo postopki za odobritev podružnic investicijskih družb, pooblaščenih v tretjih državah, za te družbe še naprej v veljavi; ker te podružnice ne bodo uživale svobode opravljanja storitev po drugem odstavku člena 59 Pogodbe ali pravice do ustanavljanja v državah članicah, v katerih niso ustanovljene; ker se torej prošnje za odobritev odvisnih podjetij ali pridobitev deležev s strani podjetij, za katere velja zakonodaja tretjih držav, obravnavajo v skladu s postopkom, namenjenim zagotavljanju, da dobijo investicijske družbe Skupnosti vzajemno obravnavo v teh tretjih državah;

ker bodo dovoljenja, ki jih bodo pristojni organi dodelili investicijskim družbam na podlagi te direktive, veljala na celotnem ozemlju Skupnosti in ne več le v eni državi in obstoječe določbe vzajemnosti torej ne bodo imele nobenega učinka; ker je torej potreben prilagodljiv postopek, ki bo omogočal ocenjevanje vzajemnosti med tretjimi državami in Skupnostjo; ker cilj tega postopka ni zapiranje finančnih trgov Skupnosti, temveč, glede na to, da namerava Skupnost ohraniti odprtost svojih finančnih trgov do preostalega sveta, izboljšanje liberalizacije globalnih finančnih trgov v tretjih državah; ker v ta namen ta direktiva predvideva postopke za pogajanja s tretjimi državami in, kot zadnjo možnost, sprejem ukrepov, ki bi vključevali odlog novih zahtev za izdajo dovoljenja ali omejitev novih dovoljenj;

ker je eden od ciljev te direktive zaščititi vlagatelje; ker je torej primerno upoštevati različne potrebe po zaščiti različnih vrst vlagateljev in njihove ravni strokovnega znanja;

ker morajo države članice zagotoviti, da ni nobenih ovir, ki bi preprečile, da se dejavnosti, ki so deležne medsebojnega priznavanja, izvajajo na enak način kot v matični državi članici, če niso v nasprotju z zakoni in predpisi, ki varujejo splošne koristi, veljavne v državi članici gostiteljici;

ker država članica ne more omejiti pravice vlagateljev, ki imajo stalno prebivališče v tej državi članici ali so v njej ustanovljeni, da bi si privoščili katero koli finančno storitev, ki jo opravlja investicijska družba, zajeto v tej direktivi in locirano zunaj te države članice, ki deluje iz te države članice;

ker lahko v nekaterih državah članicah obračunske in poravnalne funkcije opravljajo subjekti, ki niso člani in nimajo dostopa do trgov, na katerih se izvajajo transakcije; ker naj se skladno s tem vsako sklicevanje na to direktivo za dostop in članstvo na organizirane trge razume tudi kot sklicevanjem za dostop in članstvo subjektov, ki opravljajo obračunske in poravnalne funkcije za organizirane trge;

ker mora vsaka država članica zagotoviti, da je na njenem območju obravnava vseh investicijskih družb, pooblaščenih v katerikoli državi članici, in prav tako vseh finančnih instrumentov, ki kotirajo na organiziranih trgih držav članic, nepristranska; ker morajo imeti vsa investicijske družbe enake možnosti za vključitev ali dostop na organizirane trge; ker je torej ne glede na način, kako so transakcije zdaj organizirane v državah članicah, pomembno, da se podredijo pogojem, ki jih postavlja ta direktiva, da bi odpravili tehnične in pravne omejitve za dostop na organizirane trge v okviru te direktive;

ker dajejo nekatere države članice kreditnim institucijam dovoljenje, da postanejo članice njihovih organiziranih trgov, le posredno, z ustanovitvijo specializiranih odvisnih podjetij; ker predstavlja možnost, ki jo daje ta direktiva kreditnim institucijam, da postanejo članice organiziranih trgov neposredno, brez ustanavljanja specializiranih odvisnih podjetij, za te države članice pomembno reformo in je treba vse posledice ponovno oceniti z vidika razvoja finančnih trgov; ker bo moralo s tega vidika poročilo Komisije, ki ga bo predložila Svetu o tej zadevi najpozneje do 31. decembra 1998, upoštevati vse dejavnike, ki jih potrebuje Svet, da bo lahko ponovno ocenil posledice za te države članice in zlasti nevarnost nasprotij interesov in raven zaščite, zagotovljene za vlagatelje;

ker je najpomembnejše, da postane uskladitev sistemov jamstev za terjatve vlagateljev veljavna na isti dan kot ta direktiva; ker bodo poleg tega do datuma, ko bo postala veljavna direktiva, ki usklajuje sisteme jamstev za terjatve vlagateljev, države članice gostiteljice lahko uveljavljale uporabo svojih sistemov jamstev za terjatve pri investicijskih družbah, vključno s kreditnimi institucijami, ki so dobile dovoljenje v drugih državah članicah, če matične države članice nimajo sistemov jamstev za terjatve ali njihovi sistemi ne nudijo enakovrednih ravni zaščite;

ker mora strukturo organiziranih trgov še naprej urejati nacionalna zakonodaja, ne da bi s tem ustvarila oviro za liberalizacijo dostopa do organiziranih trgov države članice gostiteljice za investicijske družbe, pooblaščene za opravljanje storitev v svojih matičnih državah članicah; ker na podlagi tega načela zakonodaja Zvezne republike Nemčije in zakonodaja Nizozemske urejata dejavnosti Kursmakler in hoekmannen tako, da je zagotovljeno, da ne izvajajo svojih funkcij vzporedno z drugimi funkcijami; ker je treba omeniti, da Kursmakler in hoekmannen ne smejo opravljati storitev v drugih državah članicah; ker ne sme nihče, ne glede na svojo matično državo članico, trditi, da deluje kot Kursmakler ali hoekman, ne da bi zanj veljala enaka pravila o nezdružljivosti, ki so posledica statusa Kursmakler ali hoekman;

ker je treba omeniti, da ta direktiva ne more vplivati na ukrepe, sprejete na podlagi Direktive Sveta 79/279/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju pogojev za sprejem vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzah [6];

ker se za stabilnost in zanesljivo delovanje finančnega sistema ter zaščito vlagateljev predpostavlja, da ima država članica gostiteljica pravico in odgovornost, da prepreči in kaznuje vsako dejanje investicijskih družb na njenem območju, ki je v nasprotju s pravili ravnanja in zakonskimi ter drugimi predpisi, ki jih je sprejela v interesu splošnih koristi in da ukrepa v nujnih primerih; ker morajo imeti poleg tega pristojni organi države članice gostiteljice možnost, da pri opravljanju svojih nalog računajo na najtesnejše sodelovanje s pristojnimi organi matične države članice, zlasti v zvezi s posli, ki jih izvajajo iz naslova svobode opravljanja storitev; ker so pristojni organi matične države članice upravičeni, da jih pristojni organi države članice gostiteljice informirajo o vseh ukrepih, ki vključujejo kaznovanje investicijske družbe ali omejitve njenih dejavnosti, ki jih slednji sprejmejo proti investicijskim družbam, ki so jih odobrili ti organi, da lahko učinkovito opravljajo svojo funkcijo nadzora varnega in skrbnega poslovanja; ker mora biti v ta namen zagotovljeno sodelovanje med pristojnimi organi matične države članice in gostiteljice;

ker je za dvojni namen zaščite vlagateljev in zagotavljanja tekočega delovanja trgov s prenosljivimi vrednostnimi papirji treba zagotoviti, da je dosežena preglednost transakcij in da se pravila te direktive, določena za organizirane trge, uporabljajo za investicijske družbe in za kreditne institucije, če te delujejo na trgu;

ker zahteva proučitev težav, ki se pojavljajo na področjih, ki jih pokrivajo direktive Sveta o finančnih storitvah in vrednostnih papirjih, tako glede uporabe obstoječih ukrepov kot glede možnosti tesnejše uskladitve v prihodnosti, sodelovanje nacionalnih oblasti in Komisije z odborom; ker ustanovitev takega odbora ne izključuje drugih oblik sodelovanja med nadzornimi organi na tem področju;

ker bodo pri natančnih pravilih, določenih v tej direktivi, od časa do časa verjetno potrebne tehnične spremembe, ki bodo upoštevale nov razvoj v sektorju finančnih storitev; ker bo Komisija opravila potrebne spremembe, potem ko bo zadevo posredovala odboru, ki naj se ustanovi za področje trga vrednostnih papirjev,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

Opredelitve in področje uporabe

Člen 1

V tej direktivi pomeni:

1. finančna storitev vsako storitev, našteto v oddelku A Priloge, ki se nanaša na katerikoli instrument, naveden v oddelku B Priloge, ki se opravlja za tretjo stranko;

2. investicijska družba vsako pravno osebo, katere redna dejavnost ali poslovanje je strokovno opravljanje finančnih storitev za tretje osebe.

Za namene te direktive lahko države članice uvrstijo med investicijske družbe tudi podjetja, ki niso pravne osebe, če:

- njihov pravni položaj zagotavlja raven zaščite interesov tretjih strank, ki je enakovredna tisti, ki jo dajejo pravne osebe, in

- za njih velja enakovredni nadzor varnega in skrbnega poslovanja, ki je primeren za njihovo pravno obliko.

Vendar se lahko za namene te direktive te fizične osebe, če opravljajo storitve, ki vključujejo naložbe sredstev tretjih strank ali naložbe v prenosljive vrednostne papirje teh strank, štejejo za investicijske družbe, ne glede na druge zahteve te direktive in Direktive 93/6/EGS, le, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

- lastniške pravice, ki pripadajo tretjim osebam na podlagi imetništva instrumentov in sredstev, morajo biti dane v skrbništvo, zlasti v primeru plačilne nesposobnosti investicijske družbe ali njenih lastnikov, rubeža, pobota ali katerega koli drugega ukrepa upnikov do družbe ali njenih lastnikov,

- investicijska družba mora biti podrejena pravilom, namenjenim spremljanju solventnosti družbe in njenih lastnikov,

- letne računovodske izkaze investicijske družbe mora revidirati ena ali več oseb, pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z nacionalno zakonodajo,

- če ima družba le enega lastnika, mora ta oblikovati rezervacije za zaščito vlagateljev v primeru prenehanja dejavnosti družbe po njegovi smrti, zaradi njegove nezmožnosti ali v katerem koli drugem takem primeru.

Najpozneje do 31. decembra 1997 Komisija poroča o uporabi drugega in tretjega pododstavka te točke in, če je primerno, predlaga spremembe ali razveljavitev.

Če oseba opravlja eno od storitev, navedenih v oddelku A(1)(a) Priloge in če se ta dejavnost izvaja le za račun investicijske družbe in s polno in neomejeno odgovornostjo investicijske družbe, se ta dejavnost ne šteje za dejavnost te osebe, temveč investicijske družbe same;

3. kreditna institucija pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v prvi alinei člena 1 Direktive 77/780/EGS [7], z izjemo institucij iz njenega člena 2(2);

4. prenosljivi vrednostni papirji pomenijo:

- delnice družb in druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam družb,

- obveznice in druge oblike olastninjenega dolga,

ki so prenosljivi na kapitalskem trgu, in

- vse druge vrednostne papirje, s katerimi se normalno trguje in dajejo pravico do pridobitve takšnih prenosljivih vrednostnih papirjev z vpisovanjem ali zamenjavo ali denarno poravnavo

z izjemo plačilnih instrumentov;

5. instrumenti denarnega trga pomenijo tiste vrste instrumentov, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu;

6. matična država članica pomeni:

(a) če je investicijski udeleženec fizična oseba, državo članico, v kateri je njen sedež;

(b) če je investicijska družba pravna oseba, državo članico, v kateri je njen registrirani sedež, ali, če po nacionalni zakonodaji nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri je njen sedež;

(c) v primeru trga državo članico, v kateri je registrirani sedež subjekta, ki opravlja tržne zmogljivosti, ali, če ta po nacionalni zakonodaji nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri je njegov sedež;

7. država članica gostiteljica pomeni državo članico, v kateri ima investicijska družba podružnico ali opravlja storitve;

8. podružnica pomeni kraj poslovanja, ki je del investicijske družbe, ki ni pravna oseba in ki opravlja finančne storitve, za katere je dobila dovoljenje investicijska družba; vsi kraji poslovanja, ki jih investicijska družba s sedežem v drugi državi članici ustanovi v isti državi članici, se štejejo za eno podružnico;

9. pristojni organi pomenijo organe, ki jih vsaka država članica imenuje po členu 22;

10. kvalificirani delež pomeni neposredni ali posredni delež v investicijski družbi, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje investicijske družbe, v kateri ima ta delež.

Za opredelitev v smislu členov 4 in 9 in drugih ravni udeležbe iz člena 9 se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 7 Direktive 88/627/EGS [8];

11. matično podjetje pomeni matično podjetje, kakor je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS [9];

12. odvisno podjetje pomeni odvisno podjetje, kakor je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS; vsako odvisno podjetje odvisnega podjetja se prav tako obravnava kot odvisno podjetje osnovnega matičnega podjetja;

13. organiziran trg pomeni trg za instrumente, navedene v oddelku B Priloge, ki:

- se pojavljajo na seznamu, predvidenem v členu 16, ki ga sestavi država članica, ki je matična država članica, kot je opredeljeno v členu 1(6)(c),

- redno deluje,

- je zanj značilno dejstvo, da predpisi, ki jih izdajo ali odobrijo pristojni organi, opredeljujejo pogoje za delovanje trga, pogoje za dostop in trg in, kjer se uporablja Direktiva 79/279/EGS, pogoje, ki urejajo uvrstitev v borzno kotacijo, določene v tej direktivi, in, kadar se ta direktiva ne uporablja, pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančni instrument, preden se lahko z njim učinkovito trguje na trgu,

- zahteva izpolnjevanje vseh dolžnosti poročanja in preglednosti, določenih na podlagi členov 20 in 21;

14. nadzor pomeni nadzor, kakor je opredeljen v členu 1 Direktive 83/349/EGS.

Člen 2

1. Ta direktiva se uporablja za vse investicijske družbe. Vendar se za kreditne institucije, katerih dovoljenje po direktivah 77/780/EGS in 89/646/EGS zajema eno ali več finančnih storitev, navedenih v oddelku A Priloge k tej direktivi, uporabljajo le odstavek 4 tega člena in členi 8(2), 10, 11, 12, prvi odstavek, 14(3) in (4), 15, 19 in 20.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) zavarovalnice, kakor so opredeljene v členu 1 Direktive 73/239/EGS [10] ali členu 1 Direktive 79/267/EGS [11], ali za družbe, ki izvajajo dejavnosti pozavarovanja in nadaljnjega pozavarovanja, navedene v Direktivi 64/225/EGS [12];

(b) podjetja, ki opravljajo finančne storitve izključno za svoja matična podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih matičnih podjetij;

(c) osebe, ki opravijo finančno storitev, če je ta storitev opravljena priložnostno v sklopu strokovne dejavnosti in je ta dejavnost urejena z zakonskimi ali drugimi določbami ali etičnim kodeksom, ki ureja poklic in ne izključuje opravljanja te storitve;

(d) podjetja, ki opravljajo zgolj finančne storitve, ki predstavljajo upravljanje programov udeležbe zaposlenih v kapitalu delodajalca;

(e) podjetja, ki opravljajo finančne storitve, ki zajemajo opravljanje storitev, navedenih pod (b) in storitev pod (d);

(f) centralne banke držav članic in druge državne organe, ki opravljajo podobne funkcije, in druge javne organe, zadolžene za upravljanje ali posege v upravljanje javnega dolga;

(g) podjetja

- ki ne morejo hraniti sredstev ali vrednostnih papirjev strank in iz tega razloga ne morejo nikoli imeti obveznosti do svojih strank, in

- ki ne morejo opraviti nobene finančne storitve razen sprejema in posredovanja naročil prenosljivih vrednostnih papirjev in enot kolektivnih naložbenih podjemov, in

- ki lahko v sklopu opravljanja storitev posredujejo naročila le

(i) investicijskim družbam, pooblaščenim v skladu s to direktivo;

(ii) kreditnim institucijam, pooblaščenim v skladu z direktivama 77/780/EGS in 89/646/EGS;

(iii) podružnicam investicijskih družb ali kreditnih institucij, ki so pooblaščene v tretji državi in za katere veljajo in ki izpolnjujejo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki jih pristojni organi štejejo za vsaj tako stroge kot so tista, določena v tej direktivi, Direktivi 89/646/EGS ali Direktivi 93/6/EGS;

(iv) kolektivnim naložbenim podjemom, pooblaščenim po zakonodaji države članice za trženje enot javnosti in upraviteljem teh podjemov;

(v) investicijskim družbam s fiksnim kapitalom, kakor je opredeljeno v členu 15(4) Direktive 77/91/EGS [13], katerih vrednostni papirji kotirajo in se z njimi trguje na organiziranem trgu v državi članici;

- katerih dejavnosti se urejajo na nacionalni ravni s pravili ali etičnim kodeksom;

(h) kolektivne naložbene podjeme, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni Skupnosti, in skrbnike ter upravitelje teh podjemov;

(i) osebe, katerih glavna dejavnost je medsebojno trgovanje z blagom ali trgovanje s proizvajalci ali poklicnimi uporabniki teh proizvodov in ki opravljajo finančne storitve le za takšne proizvajalce in poklicne uporabnike do obsega, ki je potreben za njihovo glavno dejavnost;

(j) podjetja, ki opravljajo finančne storitve, ki zajemajo zgolj trgovanje za njihov lastni račun na finančnih terminskih ali opcijskih trgih, ali ki trgujejo za račun drugih članov teh trgov ali zanje oblikujejo cene in za katere jamčijo člani obračunskih sistemov istih trgov. Odgovornost za zagotavljanje izvedbe pogodb, sklenjenih s temi podjetji, morajo prevzeti člani obračunskih sistemov istih trgov;

(k) združenja, ki jih ustanovijo danski pokojninski skladi z edinim namenom upravljanja sredstev pokojninskih skladov, ki so člani teh združenj;

(l) "agenti di cambio", katerih dejavnosti in funkcije ureja italijanski kraljevi odlok št. 222 z dne 7. marca 1925 in poznejše določbe, ki ga spreminjajo, in ki so pooblaščeni, da izvajajo svoje dejavnosti po členu 19 italijanskega zakona št. 1 z dne 2. januarja 1991.

3. Najpozneje do 31. decembra 1998 in potem v rednih časovnih presledkih Komisija poroča o uporabi odstavka 2 v zvezi z oddelkom A Priloge in, če je primerno, predlaga spremembe opredelitev izjem in storitev glede na uporabo te direktive.

4. Pravice, dodeljene s to direktivo, se ne razširjajo na opravljanje storitev kot pogodbene stranke države, centralne banke ali drugih nacionalnih organov države članice, ki opravljajo podobne funkcije pri izvajanju monetarne politike, politike deviznih tečajev, javnega dolga in upravljanja rezerv te države članice.

NASLOV II

Pogoji za začetek poslovanja

Člen 3

1. Država članica omogoči investicijskim družbam dostop do poslov investicijskih družb, če imajo dovoljenje matične države članice. Takšno dovoljenje podelijo pristojni organi matične države članice, opredeljeni v členu 22. V dovoljenju so navedene finančne storitve iz oddelka A Priloge, za katere je podjetje pooblaščeno, da jih opravlja. Dovoljenje lahko zajema tudi eno ali več stranskih storitev iz oddelka C Priloge. Dovoljenje v smislu te direktive se ne more v nobenem primeru dodeliti le za storitve, ki so zajete v oddelku C Priloge.

2. Država članica zahteva, da:

- ima vsaka investicijska družba, ki je pravna oseba in ki ima po nacionalni zakonodaji registrirani sedež, svoj sedež v isti državi članici kot registrirani sedež,

- ima vsaka druga investicijska družba svoj sedež v državi članici, ki ji je izdala dovoljenje in v kateri dejansko opravlja poslovanje.

3. Ne glede na druge splošne pogoje zahtevane za izdajo dovoljenja, opredeljene v nacionalni zakonodaji, pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če:

- investicijska družba nima zadostnega začetnega kapitala v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 93/6/EGS, ob upoštevanju vrste finančne storitve,

- osebe, ki dejansko vodijo posle investicijske družbe nimajo dovolj dobrega ugleda in zadostnih izkušenj.

O usmeritvi poslovanja podjetja morata odločati najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta zgornje pogoje. Kadar primerna ureditev zagotavlja, da bo dosežen enak rezultat, zlasti v primerih, določenih v zadnji alinei tretjega pododstavka člena 1(2), lahko pristojni organi izdajo dovoljenje investicijskim udeležencem, ki so fizične osebe, ali, ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti, investicijskim družbam, ki so pravne osebe, če te družbe vodi ena sama fizična oseba v skladu z akti o ustanovitvi in nacionalno zakonodajo.

4. Države članice zahtevajo tudi, da je vsaki vlogi za izdajo dovoljenja priložen program poslovanja, ki med drugim navaja vrste nameravanih poslov in organizacijsko strukturo investicijske družbe.

5. Vlagatelj je v šestih mesecih od predložitve popolne vloge obveščen, ali je bilo dovoljenje izdano ali zavrnjeno. Razlogi morajo biti podani vedno, kadar je dovoljenje zavrnjeno.

6. Investicijska družba lahko začne poslovati takoj, ko je izdano dovoljenje.

7. Pristojni organi lahko prekličejo dovoljenje, izdano investicijski družbi na podlagi te direktive le, če ta investicijska družba:

(a) ne uporabi dovoljenja v 12 mesecih, se dovoljenju izrecno odpove ali več kot šest mesecev pred tem preneha opravljati finančne storitve, razen če ta država članica predvidi, da dovoljenje v takih primerih zapade;

(b) je pridobila dovoljenje z lažnimi izjavami ali drugimi nepravilnimi sredstvi;

(c) ne izpolnjuje več pogojev, po katerih ji je bilo izdano dovoljenje;

(d) ni več v skladu z Direktivo 93/6/EGS;

(e) resno in sistematično krši določbe, sprejete na podlagi člena 10 ali 11; ali

(f) spada v katerega od primerov, za katere je po nacionalni zakonodaji predviden odvzem.

Člen 4

Pristojni organi investicijski družbi ne izdajo dovoljenja za začetek poslovanja, dokler ne dobijo podatkov o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, in o zneskih teh deležev.

Pristojni organi zavrnejo dovoljenje, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju preudarnega in skrbnega upravljanja investicijske družbe, niso zadovoljni z ustreznostjo zgoraj omenjenih delničarjev ali članov.

Člen 5

Države članice za podružnice investicijskih družb, ki imajo registrirani sedež zunaj Skupnosti in začenjajo ali izvajajo poslovanje, ne uporabljajo določb, iz katerih bi izhajala ugodnejša obravnava, kot je dana podružnicam investicijskih družb, ki imajo registrirani sedež v državah članicah.

Člen 6

S pristojnimi organi druge države članice se je treba posvetovati pred odobritvijo vsake investicijske družbe, ki:

- je podružnica investicijske družbe ali kreditne institucije, pooblaščene v drugi državi članici,

- je podružnica matičnega podjetja investicijske družbe ali kreditne institucije, pooblaščene v drugi državi članici,

ali

- jo obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo investicijsko družbo ali kreditno institucijo, pooblaščeno v drugi državi članici.

NASLOV III

Odnosi s tretjimi državami

Člen 7

1. Pristojni organi države članice obvestijo Komisijo:

(a) o vsakem dovoljenju izdanemu podjetju, ki je neposredna ali posredna podružnica matičnega podjetja, za katerega velja zakonodaja tretje države;

(b) vedno, kadar matično podjetje pridobi delež v investicijski družbi v Skupnosti, tako da ta postane njena podružnica.

O obeh primerih Komisija obvesti Svet do takrat, ko Svet na predlog Komisije ustanovi odbor za prenosljive vrednostne papirje.

Če je dovoljenje izdano podjetju, ki je neposredna ali posredna podružnica matičnega podjetja, za katerega velja zakonodaja tretje države, pristojni organi v obvestilu, ki ga naslovijo na Komisijo, natančno navedejo strukturo skupine.

2. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, na katere naletijo investicijske družbe pri svojem ustanavljanju ali opravljanju finančnih storitev v katerikoli tretji državi.

3. Na začetku, najpozneje šest mesecev pred začetkom veljavnosti te direktive, in potem v rednih časovnih presledkih, Komisija sestavi poročilo o obravnavi investicijskih družb Skupnosti v tretjih državah, po pogojih iz odstavkov 4 in 5 v zvezi z ustanovitvijo, izvajanjem dejavnosti finančnih storitev in pridobitvijo deležev v investicijskih družbah tretje države. Komisija predloži ta poročila Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

4. Vedno kadar se zdi Komisiji, bodisi na podlagi poročil iz odstavka 3 bodisi na osnovi drugih informacij, da tretja država ne zagotavlja investicijskim družbam Skupnosti učinkovitega dostopa do trga v primerjavi s tistim, ki ga zagotavlja Skupnost investicijskim družbam te tretje države, lahko Komisija izroči Svetu ustrezno pooblastilo za pogajanja s ciljem pridobitve primerljivih konkurenčnih možnosti za investicijske družbe Skupnosti. Svet odloči s kvalificirano večino.

5. Vedno kadar se zdi Komisiji, bodisi na podlagi poročil iz odstavka 3 bodisi na podlagi drugih informacij, da investicijske družbe Skupnosti v tretji državi niso deležne nacionalne obravnave, ki bi nudila enake konkurenčne možnosti, kot so na razpolago matičnim investicijskim družbam, in da niso izpolnjeni pogoji učinkovitega dostopa do trga, lahko Komisija sproži pogajanja, da popravi stanje.

V okoliščinah iz prvega pododstavka se lahko poleg tega, da se začnejo pogajanja, v skladu s postopkom, ki naj se predpiše v direktivi, s katero bo Svet ustanovil odbor, naveden v odstavku 1, kadarkoli odloči, da morajo pristojni organi države članice omejiti ali odložiti svoje odločitve o zahtevah ki so v postopku ali prihodnjih zahtevah za dovoljenje in pridobitev deležev s strani neposrednih ali posrednih matičnih podjetij, ki jih urejajo zakoni te tretje države. Trajanje teh ukrepov ne sme presegati treh mesecev.

Pred koncem tega trimesečnega obdobja in glede na rezultate pogajanj lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, ali naj se ukrepi nadaljujejo.

Take omejitve ali odložitve se ne uporabljajo za ustanovitev odvisnih podjetij s strani investicijskih družb ali njihovih odvisnih podjetij, pravilno pooblaščenih v Skupnosti, ali za pridobitev deležev investicijskih družb Skupnosti s strani takih družb ali odvisnih podjetij.

6. Vedno kadar se Komisiji zdi, da je nastopil eden od primerov, opisanih v odstavkih 4 in 5, jo države članice na njeno zahtevo obvestijo:

(a) o vsaki vlogi za dovoljenje katere koli družbe, ki je neposredno ali posredno odvisno podjetje matičnega podjetja, ki ga urejajo zakoni te tretje države;

(b) vedno, kadar so v skladu s členom 10 obveščene, da matično podjetje predlaga, da bi pridobilo delež v investicijski družbi Skupnosti, tako da bi ta postala njena odvisna družba.

Ta obveznost obveščanja poteče, ko je s tretjo državo iz odstavka 4 ali 5 sklenjen sporazum ali ko nehajo veljati ukrepi iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 5.

7. Ukrepi iz tega člena morajo biti v skladu z obveznostmi Skupnosti po vseh mednarodnih sporazumih, dvostranskih ali večstranskih, ki urejajo začetek in izvajanje poslov investicijskih družb.

NASLOV IV

Pogoji poslovanja

Člen 8

1. Pristojni organi matične države članice zahtevajo, da investicijska družba, ki so ji izdali dovoljenje, vedno izpolnjuje pogoje iz člena 3(3).

2. Pristojni organi matične države članice zahtevajo, da investicijska družba, ki so ji izdali dovoljenje, izpolnjuje pravila, določena v Direktivi 93/6/EGS.

3. Za nadzor varnega in skrbnega poslovanja investicijske družbe so odgovorni pristojni organi matične države članice, ne glede na to, ali investicijska družba ustanovi podružnico ali opravlja storitve v drugi državi članici ali ne, ne glede na določbe te direktive, ki dajejo odgovornost organom države članice gostiteljice.

Člen 9

1. Države članice zahtevajo od vsake osebe, ki namerava, neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v investicijski družbi, da najprej obvesti pristojne organe in jim sporoči velikost nameravanega deleža. Enako mora takšna oseba obvestiti pristojne organe, če namerava povečati svoj kvalificirani delež tako, da bi razmerje njenih glasovalnih pravic ali deleža kapitala doseglo ali preseglo 20, 33 ali 50 % ali da bi investicijska družba postala njena odvisna družba.

Ne glede na odstavek 2, imajo pristojni organi matične države članice rok tri mesece od datuma obvestila, opredeljenega v prvem pododstavku, da nasprotujejo takemu načrtu, če z vidika potrebe, da zagotovijo skrbno in preudarno upravljanje investicijske družbe, niso zadovoljni z ustreznostjo oseb, navedenih v prvem pododstavku. Če temu načrtu ne nasprotujejo, lahko določijo končni rok za njegovo izvedbo.

2. Če je pridobitelj deleža iz odstavka 1 investicijska družba, ki ima dovoljenje druge države članice ali matično podjetje investicijske družbe, ki ima dovoljenje druge države članice, ali oseba, ki vpliva na investicijsko družbo, ki ima dovoljenje druge države članice, in če bi bila posledica te pridobitve, da bi družba, za katero pridobitelj predlaga, da bi pridobil njen delež, postala od pridobitelja odvisna oseba ali da bi prišla pod njegov vpliv, je pri ocenjevanju pridobitve potrebno predhodno posvetovanje, predvideno v členu 6.

3. Države članice zahtevajo od vsake osebe, ki predlaga, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v investicijski družbi, da najprej obvesti pristojne organe in navede velikost svojega deleža. Enako mora oseba obvestiti pristojne organe, če namerava zmanjšati svoj kvalificirani delež tako, da bi razmerje njenih glasovalnih pravic ali njenega deleža kapitala padlo pod 20, 33 ali 50 % ali da bi investicijska družba prenehala biti njena odvisno družba.

4. Investicijske družbe, potem ko to ugotovijo, obvestijo pristojne organe o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi deleža v svojem kapitalu, ki povzroči, da delež preseže ali pade pod eno od mejnih vrednosti iz odstavkov 1 in 3.

Prav tako vsaj enkrat letno obvestijo pristojne organe o imenih delničarjev in članov, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev, na primer, na podlagi podatkov, ki jih prejmejo na letnih rednih skupščinah delničarjev in članov, ali na podlagi izpolnjevanja predpisov, ki veljajo za družbe, ki kotirajo na borzah.

5. Če je verjetno, da bi vpliv, ki ga izvajajo osebe iz odstavka 1, škodoval preudarnemu skrbnemu upravljanju investicijske družbe, države članice zahtevajo od pristojnih organov, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi končajo ta položaj. Taki ukrepi lahko obsegajo, na primer, prepovedi, sankcije proti direktorjem in tistim, ki so odgovorni za upravljanje, ali začasna ustavitev uresničevanja glasovalnih pravic, ki pripadajo delnicam, ki so v lasti teh delničarjev ali članov.

Podobni ukrepi se uporabijo za osebe, ki ne izpolnjujejo obveznosti dajanja predhodnih informacij iz odstavka 1. Če se delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih organov, države članice ne glede na druge sankcije, ki se sprejmejo, zagotovijo bodisi ustavitev uresničevanja ustreznih glasovalnih pravic ali ničnost oddanih glasov ali možnost njihove razveljavitve.

Člen 10

1. Vsaka država članica sestavi pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki jih investicijske družbe vedno upoštevajo. Ta pravila zahtevajo od vsake investicijske družbe zlasti, da:

- ima usklajene administrativne in računovodske postopke, nadzorne in varnostne ukrepe za obdelavo elektronskih podatkov in ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki vključujejo zlasti pravila za osebne transakcije njihovih zaposlenih,

- vzpostavi ustrezno ureditev za instrumente, v lasti vlagateljev, z namenom varstva lastniških pravic vlagateljev, zlasti v primeru plačilne nesposobnosti investicijske družbe in za preprečitev investicijski družbi, da bi vlagala instrumente vlagateljev za lasten račun, razen z izrecnim soglasjem vlagateljev,

- vzpostavi ustrezno ureditev za sredstva, ki pripadajo vlagateljem, z namenom varstva pravic vlagateljev in, razen v primeru kreditnih institucij, preprečitve, da bi investicijska družba uporabljala sredstva vlagateljev za lasten račun,

- uredi, da se vodijo evidence o izvršenih transakcijah, ki so zadostne, da omogočajo organom matične države članice spremljanje usklajenosti s pravili varnega in skrbnega poslovanja, ki so ga dolžni izvajati; te evidence se shranjujejo tako dolgo, kot določijo pristojni organi,

- ima takšno strukturo in je organizirano na tak način, da je tveganje, da bi nasprotja interesov med podjetjem in njenimi strankami ali med eno in drugo stranko škodila interesom strank, čim manjša. Če je ustanovljena podružnica, pa organizacijska ureditev ne sme biti v nasprotju s pravili ravnanja, ki jih določi država članica gostiteljica v zvezi z nasprotji interesov.

Člen 11

1. Države članice sestavijo pravila ravnanja, ki jih investicijske družbe vedno upoštevajo. Ta pravila morajo uveljavljati vsaj načela, navedena v naslednjih alineah in se morajo uporabljati na tak način, da je upoštevana strokovna narava osebe, za katero se opravlja storitev. Države članice uporabljajo ta pravila tudi, kjer so primerna za stranske storitve, navedene v oddelku C Priloge. Ta načela zagotovijo, da investicijska družba:

- pri izvajanju svoje poslovne dejavnosti deluje pošteno, v najboljšo korist svojih strank in integritete trga,

- dela z dolžno skrbnostjo, kot dober gospodar in kot dober strokovnjak, v najboljšo korist svojih strank in integritete trga,

- ima in učinkovito uporablja vire in postopke, ki so potrebni za ustrezno izvajanje njegove poslovne dejavnosti,

- pridobi od svojih strank informacije v zvezi z njihovim finančnim stanjem, naložbenimi izkušnjami in cilji v zvezi z zahtevanimi storitvami,

- v svojem poslovanju s strankami zadostno razkrije pomembne stvarne podatke,

- se skuša izogniti nasprotjem interesov in, kadar tega ni mogoče preprečiti, zagotovi, da so njene stranke obravnavane pošteno, in

- izpolnjuje vse predpisane zahteve, ki se nanašajo na izvajanje njene poslovne dejavnosti, tako da pripomore k najboljšim koristim svojih strank in integriteti trga.

2. Ne glede na odločitve, sprejmete v okviru usklajevanja, za pravila ravnanja, njihovo izvedbo in nadzor skladnosti z njimi, ostajajo odgovorne države članice, v katerih se opravlja storitev.

3. Kadar investicijska družba izvrši naročilo, se za namene uporabe pravil iz odstavka 1 oceni strokovna narava vlagatelja, od katerega izvira naročilo, ne glede na to, ali je vlagatelj izdal naročilo neposredno ali posredno preko investicijske družbe, ki opravi storitev, navedeno v oddelku A (1)(a) Priloge.

Člen 12

Pred začetkom poslovanja z vlagatelji jih družba informira, kateri jamstveni sklad ali enakovredna zaščita bo uporabljena za nameravano transakcijo, kakšno kritje ponuja sistem, ki se uporablja, ali da ni nobenega sklada ali nadomestila.

Svet upošteva izjavo Komisije o namenu, da bo najpozneje do 31. julija 1993 predložila predloge o uskladitvi shem jamstev za kritje transakcij investicijskih družb. Svet ukrepa na podlagi teh predlogov v najkrajšem možnem času s ciljem, da začnejo predlagani sistemi veljati na isti dan kakor ta direktiva.

Člen 13

Ta direktiva ne preprečuje investicijski družbi, ki ima dovoljenje drugih držav članic, da oglašuje svoje storitve prek vseh razpoložljivih sredstev komuniciranja v državah članicah gostiteljicah, ob upoštevanju vseh pravil, sprejetih zaradi splošnih koristi, ki urejajo obliko in vsebino takšnih oglasov.

NASLOV V

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Člen 14

1. Države članice zagotovijo, da lahko finančne in druge storitve, navedene v oddelku C Priloge, na njihovem območju opravlja v skladu s členi 17, 18 in 19, bodisi z ustanovitvijo podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev s strani vsake investicijske družbe, ki so ji izdali dovoljenje in jo nadzirajo pristojni organi druge države članice v skladu s to direktivo, pod pogojem, da so te storitve zajete v dovoljenju.

Ta direktiva ne vpliva na pooblastila države članice gostiteljice v zvezi z enotami kolektivnih naložbenih podjemov, za katere se ne uporablja Direktiva 85/611/EGS [14].

2. Države članice ne morejo pogojevati ustanovitve podružnice ali opravljanja storitev iz odstavka 1 z nikakršnimi zahtevami po dovoljenju, dokapitalizaciji in nobenimi drugimi ukrepi z enakim učinkom.

3. Država članica lahko zahteva, da se morajo transakcije v zvezi s storitvami iz odstavka 1, če izpolnjujejo vse spodnje kriterije, izvajati na organiziranem trgu:

- vlagatelj mora imeti stalno prebivališče ali mora biti ustanovljen v tej državi članici,

- investicijska družba mora izvajati te transakcije prek glavnega podjetja, prek podružnice locirane v tej državi članici ali iz naslova svobode opravljanja storitev v tej državi članici,

- transakcija mora vključevati instrument, s katerim se trguje na organiziranem trgu v tej državi članici.

4. Če država članica uporabi odstavek 3, da vlagateljem, ki imajo stalno prebivališče ali so ustanovljeni v tej državi članici, pravico, da ne izpolnijo obveznosti iz odstavka 3 in izvajajo transakcije iz odstavka 3 zunaj organiziranega trga. Države članice lahko za uveljavljanje te pravice zahtevajo izrecno dovoljenje, ob upoštevanju različnih potreb vlagateljev po zaščiti in zlasti sposobnosti strokovnih in institucionalnih vlagateljev, da delujejo v svojo najboljšo korist. Vsekakor je treba omogočiti, da je takšno dovoljenje dano v pogojih, ki ne ogrožajo takojšnje izvršitve naročil vlagateljev.

5. Komisija poroča o učinkovanju odstavkov 3 in 4 najpozneje do 31. decembra 1998 in, če je primerno, predlaga njune spremembe.

Člen 15

1. Ne glede na uresničevanje pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev iz člena 14, države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko investicijske družbe, ki so dobile dovoljenje pristojnih organov svoje matične države članice za izvajanje storitev, navedenih v oddelku A(1)(b) in (2) Priloge, postanejo neposredno ali posredno članice organiziranih trgov ali dobijo dostop nanje v državah članicah gostiteljicah, kjer se izvajajo podobne storitve, in lahko postanejo tudi članice in dobijo dostop do obračunskih in poravnalnih sistemov, ki so zagotovljeni za člane teh organiziranih trgov.

Države članice ukinejo vse nacionalne predpise ali pravila organiziranih trgov, ki omejujejo število oseb, ki jim je dovoljen dostop nanje. Če je dostop na organiziran trg omejen zaradi njegove pravne strukture ali tehničnih zmogljivosti, država članica zagotovi, da se njegova struktura in zmogljivost ustrezno prilagodita.

2. Pogoj za članstvo ali dostop na organiziran trg je, da investicijske družbe izpolnjujejo zahteve o kapitalski ustreznosti in da matična država članica nadzira to usklajenost v skladu z Direktivo 93/6/EGS.

Države članice gostiteljice imajo pravico, da uvedejo dodatne kapitalske zahteve, le za zadeve, ki jih ne zajema ta direktiva.

Dostop na organiziran trg, sprejem v članstvo in stalen dostop ali članstvo, so odvisni od usklajenosti s pravili organiziranega trga glede ustanovitve in vodenja organiziranega trga in usklajenosti s pravili o transakcijah na trgu, poklicnimi standardi za osebje, ki dela na trgu in v zvezi z njim, ter pravili in postopki za obračun in poravnavo. Po potrebi se lahko sprejmejo podrobne ureditve za izvajanje teh pravil in postopkov, med drugim za zagotovitev izpolnjevanja posledičnih obveznosti, seveda pod pogojem, da je izpolnjen člen 28.

3. Da bi države članice gostiteljice izpolnile obveznosti iz odstavka 1, ponudijo investicijskim družbam, navedenim v tem odstavku, možnost, da postanejo člani njihovih organiziranih trgov ali dobijo dostop nanje bodisi:

- neposredno, z ustanovitvijo podružnic v državah članicah gostiteljicah, ali

- posredno, z ustanovitvijo odvisnih podjetij v državah članicah gostiteljicah ali z nakupom družb v državah članicah gostiteljicah, ki so že članice njihovih organiziranih trgov ali že imajo dostop nanje.

Vendar lahko tiste države članice, ki v času sprejema te direktive uporabljajo predpise, ki ne dovoljujejo kreditnim institucijam, da bi postale članice ali imele dostop na organizirane trge, če nimajo specializiranih odvisnih podjetij, do 31. decembra 1996 še naprej nediskriminacijsko uporabljajo enako obveznost glede dostopa na te organizirane trge za kreditne institucije drugih držav članic.

Kraljevina Španija, Helenska republika in Portugalska republika lahko podaljšajo to obdobje do 31. decembra 1999. Eno leto pred tem datumom Komisija sestavi poročilo in upošteva izkušnje, pridobljene pri uporabi tega člena in, če je primerno, predloži predlog. Svet se lahko s kvalificirano večino na podlagi tega predloga odloči za pregled teh ukrepov.

4. Investicijske družbe iz odstavka 1 lahko ob upoštevanju odstavkov 1, 2 in 3, če organiziran trg države članice gostiteljice deluje brez zahtev po fizični navzočnosti, postanejo članice ali dobijo dostop nanj na enaki osnovi in ni potrebno, da bi bile ustanovljene v državi članici gostiteljici. Da bi matične države članice omogočile svojim investicijskim družbam, da postanejo člani ali dobijo dostop na organizirane trge držav članic gostiteljic v skladu s tem odstavkom, dovolijo tem organiziranim trgom držav članic gostiteljic, da zagotovijo ustrezne zmogljivosti na območju matičnih držav članic.

5. Ta člen ne vpliva na pravico držav članic, da odobrijo ali prepovejo ustvarjanje novih trgov na svojih območjih.

6. Ta člen nima vpliva:

- na ureditev dejavnosti Kursmakler v Zvezni republiki Nemčiji, ali

- na ureditev dejavnosti hoekmannen na Nizozemskem.

Člen 16

Za namene medsebojnega priznavanja in uporabe te direktive naj vsaka država članica sestavi seznam organiziranih trgov, za katere predstavlja matično državo članico in ki so usklajeni z njenimi predpisi, in posreduje ta seznam skupaj z ustreznimi pravili o postopkih in delovanju teh organiziranih trgov v informacijo drugim državam članicam in Komisiji. Podobno obveščanje se izvede ob vsaki spremembi prej navedenega seznama ali pravilnika. Komisija objavi sezname organiziranih trgov in njihovih dopolnitev v Uradnem listu Evropskih skupnosti najmanj enkrat letno.

Najpozneje do 31. decembra 1996 Komisija poroča o tako pridobljenih informacijah in, če je primerno, predlaga spremembe opredelitve organiziranega trga za namene te direktive.

Člen 17

1. Vsaka investicijska družba, ki želi ustanoviti podružnico na območju druge države članice, poleg tega, da izpolni pogoje iz člena 3, obvesti pristojne organe svoje matične države članice.

2. Države članice zahtevajo od vsake investicijske družbe, ki želi ustanoviti podružnico na območju druge države članice, da navede v obvestilu iz odstavka 1 naslednje informacije:

(a) državo članico, na območju katere namerava ustanoviti podružnico;

(b) poslovni načrt, ki med drugim navaja vrste nameravanih poslov in organizacijsko strukturo podružnice;

(c) naslov v državi članici gostiteljici, kjer je mogoče dobiti dokumente;

(d) imena tistih, ki so odgovorni za upravljanje podružnice.

3. Če pristojni organi matične države članice ob upoštevanju nameravane dejavnosti nimajo razloga, da bi dvomili v primernost administrativne strukture ali v finančno stanje investicijske družbe, v treh mesecih od prejema vseh informacij iz odstavka 2 sporočijo te informacije pristojnim organom države članice gostiteljice in o tem informirajo investicijsko družbo.

Sporočijo tudi podrobnosti o vsaki jamstveni shemi, namenjeni zaščiti vlagateljev podružnice.

Če pristojni organi matične države članice odklonijo, da bi sporočili informacije iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice, sporočijo investicijski družbi razloge za svojo zavrnitev v treh mesecih od prejema vseh informacij. Proti takšni odklonitvi ali neizpolnitvi odgovora je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici.

4. Preden začne podružnica investicijske družbe poslovati, se pristojni organi države članice gostiteljice v dveh mesecih od prejema informacij iz odstavka 3 pripravijo na nadzor investicijske družbe v skladu s členom 19 in, če je potrebno, navedejo pogoje, vključno s pravili ravnanja, po katerih se morajo v interesu splošnih koristi izvajati posli v državi članici gostiteljici.

5. Ob prejemu sporočila pristojnih organov države članice gostiteljice ali če ne prejme sporočila teh organov do izteka obdobja iz odstavka 4, se lahko podružnica ustanovi in začne poslovati.

6. Pri spremembi katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2(b), (c) ali (d), investicijska družba pisno sporoči to spremembo pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice vsaj en mesec pred uveljavitvijo spremembe, tako da lahko pristojni organi matične države članice sprejmejo sklep o spremembi po odstavku 3 in pristojni organi države članice gostiteljice po odstavku 4.

7. Pri spremembi podatkov, sporočenih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, organi matične države članice o tem obvestijo organe države članice gostiteljice.

Člen 18

1. Vsaka investicijska družba, ki želi prvič izvajati posle na območju druge države članice iz naslova svobode opravljanja storitev, sporoči pristojnim organom svoje matične države članice naslednje informacije:

- državo članico, v kateri namerava poslovati,

- poslovni načrt z navedbo podrobnosti o investicijski finančni storitvi ali storitvah, ki jih namerava opravljati.

2. Pristojni organi matične države članice informacije iz odstavka 1 v enem mesecu od prejema posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice. Investicijska družba lahko potem začne opravljati finančno storitev ali storitve v tej državi članici gostiteljici.

Kadar je primerno, pristojni organi države članice gostiteljice ob sprejemu informacij iz odstavka 1 navedejo investicijski družbi pogoje, vključno s pravili ravnanja, ki jih morajo v interesu splošnih koristi izpolnjevati ponudniki finančnih storitev v državi članici gostiteljici.

3. Če se vsebina informacij, sporočenih v skladu z drugo alineo odstavka 1 spremeni, investicijska družba pošlje pisno sporočilo o spremembi pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice pred uveljavitvijo spremembe, tako da lahko pristojni organi države članice gostiteljice, če je potrebno, obvestijo podjetje o vseh spremembah ali dopolnitvah informacij, sporočenimi po odstavku 2.

Člen 19

1. Države članice gostiteljice lahko v statistične namene zahtevajo od vseh investicijskih družb s podružnicami na njihovem območju, da periodično poročajo o svoji dejavnosti v teh državah članicah gostiteljicah pristojnim organom teh držav članic gostiteljic.

Pri izpolnjevanju svojih obveznosti pri izvajanju monetarne politike lahko države članice gostiteljice ne glede na ukrepe, potrebne za okrepitev evropskega monetarnega sistema, na svojem območju zahtevajo od vseh podružnic investicijskih družb, ki izvirajo iz drugih držav članic, da v ta namen zagotovijo enake podatke kot nacionalne investicijske družbe.

2. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tej direktivi lahko države članice gostiteljice zahtevajo od podružnic investicijskih družb, da v ta namen zagotovijo enake podatke kot nacionalne družbe.

Države članice gostiteljice lahko zahtevajo od investicijskih družb, ki na njihovem območju opravljajo posle iz naslova svobode opravljanja storitev, da zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje njihove usklajenosti s standardi, ki jih je postavila država članica gostiteljica, ki se nanašajo nanje, čeprav te zahteve ne morejo biti strožje od tistih, ki jih ista država članica določa ustanovljenim družbam za spremljanje njihove usklajenosti z istimi standardi.

3. Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da investicijska družba, ki ima na njihovem območju podružnico ali opravlja storitve, krši zakonske in druge določbe, sprejete v tej državi na podlagi določb te direktive, ki dajejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi zahtevajo, da investicijska družba odpravi nepravilno stanje.

4. Če ta investicijska družba ne sprejme potrebnih ukrepov, pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice. Ti organi čimprej sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotovijo, da investicijska družba odpravi nepravilno stanje. Naravo teh ukrepov sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice.

5. Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neustrezne ali jih v tej državi ni na razpolago, investicijska družba nadaljuje s kršenjem zakonskih ali drugih določb iz odstavka 2, ki veljajo v državi članici gostiteljici, lahko ta, potem ko obvesti pristojne organe matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči ali kaznuje nadaljnje nepravilnosti in, če je potrebno, prepreči tej investicijski družbi začenjanje nadaljnjih transakcij na njenem območju. Države članice zagotovijo, da je na njihovem območju mogoče izdati uradne listine, potrebne za te ukrepe proti investicijski družbi.

6. Zgornje določbe ne vplivajo na pooblastila držav članic gostiteljic, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo ali kaznujejo nepravilnosti, nastale na njihovem območju, ki so v nasprotju s pravili ravnanja, uvedenimi na podlagi člena 11, ter drugimi zakonskimi ali drugimi določbami, sprejetimi v interesu splošnih koristi. To vključuje možnost preprečitve, da bi investicijske družbe, ki kršijo pravila ravnanja, začenjala nadaljnje transakcije na njihovem območju.

7. Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi odstavkov 4, 5 ali 6, ki vključujejo kazni ali omejitve dejavnosti investicijske družbe, morajo biti ustrezno utemeljeni in je treba investicijsko družbo o njih obvestiti. Proti takemu ukrepu je dovoljena pritožba na sodišče v državi članici, ki ga je sprejela.

8. Pred uporabo postopka, določenega v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice v nujnih primerih sprejmejo varnostne ukrepe, ki so potrebni za zaščito koristi vlagateljev in drugih, za katere se opravljajo storitve. Komisijo in pristojne organe zadevnih drugih držav članic je treba čim prej obvestiti o teh ukrepih.

Po posvetu s pristojnimi organi zadevne države članice, se lahko Komisija odloči, da mora ta država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti.

9. V primeru odvzema dovoljenja se pristojne organe države članice gostiteljice o tem obvesti in sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi tej investicijski družbi preprečijo začenjanje nadaljnjih transakcij na svojem območju in zavarujejo koristi vlagateljev. Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o takih primerih odboru, ustanovljenemu kasneje na področju vrednostnih papirjev.

10. Države članice obvestijo Komisijo o številu in vrstah primerov zavrnitev na podlagi člena 17 ali ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu z odstavkom 5. Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o takih primerih odboru, ustanovljenemu kasneje na področju vrednostnih papirjev.

Člen 20

1. Da bi matične države članice zagotovile organom, ki so odgovorni za trge in nadzor, dostop do informacij, potrebnih za izvajanje njihovih dolžnosti, zahtevajo vsaj:

(a) da investicijske družbe hranijo ustrezne podatke o transakcijah v zvezi s storitvami, navedenimi v členu 14(1), ki so jih izvedle z instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, tako da so organom dostopni vsaj pet let, ne glede na to, ali so bile te transakcije izvedene na organiziranem trgu ali ne, kar pa ne vpliva na ukrepe, sprejete pri izvedbi člena 10;

(b) da investicijske družbe poročajo pristojnim organom v svojih matičnih državah članicah o vseh transakcijah, navedenih pod (a), če te transakcije zajemajo:

- delnice ali druge instrumente, ki dajejo dostop do kapitala,

- obveznice in druge oblike olastninjenega dolga,

- standardizirane terminske pogodbe v zvezi z delnicami, ali

- standardizirane opcije na delnice.

Ta poročila morajo biti čim prej na razpolago pristojnemu organu. Rok določi ta organ. Lahko se podaljša do konca naslednjega delovnega dne, če tako narekujejo operativni ali praktični razlogi, vendar ne more v nobenem primeru preseči te meje.

Taka poročila morajo vključevati zlasti podrobnosti o imenih in številu kupljenih ali prodanih instrumentov, datume in čase transakcij, transakcijske cene in sredstva za identifikacijo investicijske družbe.

Matične države članice lahko predpišejo, da se obveznost iz (b) v primeru obveznic in drugih oblik olastninjenega dolga nanašajo le na skupni znesek transakcij istega instrumenta.

2. Če investicijska družba izvede transakcijo na organiziranem trgu v državi članici gostiteljici, se lahko matična država članica odpove svojim zahtevam glede poročanja, če za investicijsko družbo veljajo enakovredne zahteve poročanja o tej transakciji odgovornim organom tega trga.

3. Države članice zagotovijo, da poročilo iz odstavka 1(b) sestavi bodisi investicijska družba sama ali sistem povezovanja ponudbe in povpraševanja ali prek organov borze ali drugače organiziranega trga.

4. Države članice zagotovijo, da so informacije, razpoložljive v skladu s tem členom, na razpolago tudi za ustrezno uporabo člena 23.

5. Vsaka država članica lahko nediskriminacijsko sprejme ali ohrani strožje določbe na področju, ki ga ureja ta člen, glede vsebine in oblike v zvezi s hranjenjem in sporočanjem podatkov v zvezi s:

- transakcijami, izvršenimi na organiziranem trgu v matični državi članici, ali

- transakcijami, ki jih izvršijo investicijske družbe matične države članice.

Člen 21

1. Pristojni organi za vsakega od organiziranih trgov, ki je bil vnesen na seznam, predpisan v členu 16, sprejmejo ukrepe, s katerimi vlagateljem zagotovijo informacije iz odstavka 2, da bi jim omogočili, da kadarkoli ocenijo pogoje transakcije, za katero se odločajo, in pozneje preverijo pogoje, po katerih je bila izvedena. V skladu z zahtevami iz odstavka 2 pristojni organi določijo obliko in točen čas, v katerem naj se zagotovijo informacije ter sredstva, s katerimi se dajo na razpolago, ob upoštevanju narave, velikosti in potreb trga in vlagateljev, ki delujejo na tem trgu.

2. Pristojni organi zahtevajo za vsak instrument vsaj:

(a) da se na začetku vsakega trgovalnega dneva objavijo tehtana povprečna cena, najvišje in najnižje cene in obseg trgovanja na tem organiziranem trgu za celotni predhodni trgovalni dan;

(b) da se poleg tega na trgih, ki delujejo nepretrgoma na podlagi naročil in na trgih, ki delujejo nepretrgoma na podlagi količin, objavijo:

- na koncu vsake trgovalne ure tehtana povprečna cena in obseg trgovanja na tem organiziranem trgu v šesturnem trgovalnem obdobju, ki se konča tako, da ostaneta do objave še dve trgovalni uri, in

- vsakih 20 minut povprečna tehtana cena in najvišja ter najnižja cena na tem organiziranem trgu za dvourno trgovalno obdobje, ki se konča tako, da ostane do objave še ena trgovalna ura.

Če imajo vlagatelji predhodni dostop do informacij o cenah in količinah, za katere se lahko opravijo transakcije:

(i) so ti informacije dani na razpolago ves čas med trgovalnimi urami trga;

(ii) so pogoji, objavljeni za dano ceno in količino, pogoji, po katerih lahko takšno transakcijo izvede vlagatelj.

Pristojni organi lahko odložijo ali začasno ustavijo objavo, če se to izkaže kot upravičeno zaradi izjemnih tržnih razmer ali, v primeru majhnih trgov, zaradi ohranitve anonimnosti družb in vlagateljev. Pristojni organi lahko uporabijo posebne določbe v primeru izjemnih transakcij zelo velikega obsega v primerjavi s povprečnimi transakcijami s tem vrednostnim papirjem na trgu in v primeru visoke nelikvidnosti vrednostnih papirjev, določene z objektivnimi kriteriji in javno znane. Pristojni organi lahko uporabijo tudi prožnejše določbe, zlasti v zvezi z skrajnimi roki objave, transakcijami z obveznicami in drugimi oblikami olastinjenega dolga.

3. Na področju, ki ga ureja ta člen, lahko vsaka država članica sprejme ali ohrani strožje določbe ali dodatne določbe glede vsebine in oblike, v kateri morajo biti informacije v zvezi s transakcijami, ki se izvajajo na organiziranih trgih v matični državi članici, na razpolago vlagateljem, pod pogojem, da se te določbe uporabljajo ne glede na državo članico, v kateri je izdajatelj finančnega instrumenta lociran ali državo članico, v kateri je bil instrument prvič uvrščen na organiziran trg.

4. Komisija poroča o uporabi tega člena najpozneje do 31. decembra 1997; Svet se lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči za spremembo tega člena.

NASLOV VI

Organi, odgovorni za izdajo dovoljenja in nadzor

Člen 22

1. Države članice določijo pristojne organe, ki naj izvajajo dolžnosti, predvidene v tej direktivi. O tem obvestijo Komisijo in navedejo morebitno delitev teh dolžnosti.

2. Organi iz odstavka 1 morajo biti bodisi javni organi, organi, ki jih priznava nacionalna zakonodaja ali telesa, ki jih priznavajo javni organi kot izrecno pooblaščene za ta namen z nacionalno zakonodajo.

3. Ti organi morajo imeti vsa pooblastila, ki so potrebna za izvajanje njihovih funkcij.

Člen 23

1. Če sta v isti državi članici dva ali več pristojnih organov, morajo tesno sodelovati pri nadzoru dejavnosti investicijskih družb, ki poslujejo v tej državi članici.

2. Države članice zagotovijo, da poteka med temi pristojnimi organi in javnimi organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov, kreditnih in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic, sodelovanje v zvezi s subjekti, ki jih nadzirajo ti organi.

3. Če posluje investicijska družba z opravljanjem storitev ali z ustanovitvijo podružnic v eni ali več državah članicah zunaj svoje matične države članice, pristojni organi vseh teh držav članic tesno sodelujejo, da je opravljanje njihovih odgovornosti na področju, ki ga zajema ta direktiva, učinkovitejše.

Drug drugemu na zahtevo priskrbijo vse informacije v zvezi z upravljanjem in lastništvom teh investicijskih družb, ki lahko olajšajo nadzor, in vse informacije, ki lahko olajšajo spremljanje teh družb. Zlasti sodelujejo organi matične države članice, da zagotovijo organom države članice gostiteljice zbiranje informacij iz člena 19(2).

Če je potrebno zaradi izvajanja pooblastil nadzora, pristojni organi države članice gostiteljice obvestijo pristojne organe matične države članice o vseh ukrepih, ki jih sprejme država članica gostiteljica na podlagi člena 19(6), ki vključujejo kazni, uvedene proti investicijski družbi, ali omejitve dejavnosti investicijske družbe.

Člen 24

1. Vsaka država članica gostiteljica zagotovi, da lahko pristojni organi matične države članice, potem ko o tem obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice, sami ali prek posrednikov, ki jim dajo navodila v ta namen, na mestu samem preverijo informacije iz člena 23(3), če investicijska družba, ki je dobila dovoljenje v drugi državi članici, opravlja posle na njenem območju prek podružnice.

2. Pristojni organi matične države članice lahko tudi zaprosijo pristojne organe države članice gostiteljice, da izvedejo to preverjanje. Organi, ki prejmejo take zahteve, se morajo ravnati po njih v okviru svojih pooblastil in poizvedbe izvedejo bodisi sami bodisi dovolijo, da jih izvedejo organi, ki so od njih to zahtevali, ali dovolijo, da to opravijo revizorji ali strokovnjaki.

3. Ta člen ne vpliva na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice pri opravljanju njihovih odgovornosti po tej direktivi, da izvedejo poizvedbe v podružnicah, ustanovljenih na njihovem območju, na mestu samem.

Člen 25

1. Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, kot tudi revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, dolžni varovati poklicno skrivnost. Tako se ne sme nobena zaupna informacija, ki jo dobijo pri opravljanju svojih dolžnosti, izdati nobeni osebi, tudi ne organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posamezne investicijske družbe ne morejo prepoznati, kar pa ne vpliva na primere, ki jih pokriva kazensko pravo.

Vendar se lahko zaupni podatki, ki ne zadevajo tretjih strank, vključenih v poskuse reševanja te investicijske družbe, razkrijejo v civilnih ali gospodarskih postopkih, če je razglašen stečaj ali prisilna likvidacija investicijske družbe.

2. Odstavek 1 ne preprečuje pristojnim organom različnih držav članic, da izmenjujejo informacije v skladu s to direktivo ali drugimi direktivami, ki se uporabljajo za investicijske družbe. Za te podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

3. Države članice lahko sklepajo sporazume o sodelovanju, ki zagotavljajo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav, le, če so razkrite informacije pokrite z varstvom poklicne skrivnosti, ki je vsaj enaka varstvu, predvidenem v tem členu.

4. Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke po odstavku 1 ali 2, jih lahko uporabijo le pri svojih dolžnostnih:

- preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek poslovanja investicijskih družb in omogočajo spremljanje izvajanja dejavnosti na nekonsolidirani ali konsolidirani osnovi, zlasti v zvezi z zahtevami glede kapitalske ustreznosti iz Direktive 93/6/EGS, z administrativnimi in računovodskimi postopki in mehanizmi notranjega nadzora,

- izrekanja kazenskih ukrepov,

- v upravnih pritožbah proti odločbam pristojnih organov, ali

- v sodnih postopkih, uvedenih po členu 26.

5. Odstavka 1 in 4 ne preprečujeta izmenjave informacij:

(a) znotraj države članice med dvema ali več pristojnimi organi; ali

(b) znotraj države članice ali med državami članicami med pristojnimi organi in

- organi, odgovornimi za nadzor kreditnih institucij, drugih finančnih organizacij in zavarovalnic, ter organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov,

- telesi, odgovornimi za likvidacijo ali stečaj investicijskih družb in druge podobne postopke, in

- osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizijskih pregledov izkazov investicijskih družb in drugih finančnih institucij pri izvajanju njihovih nadzornih funkcij ali razkritja informacij,

ki so potrebne organom, ki upravljajo jamstvene sheme, za izvajanje njihovih nalog. Za te podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

6. Ta člen ne preprečuje pristojnim organom, da razkrijejo tistim centralnim bankam, ki ne nadzirajo posameznih kreditnih institucij ali investicijskih družb, informacije, ki jih utegnejo potrebovati za delovanje kot monetarni organi. Za informacije, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

7. Ta člen ne preprečuje pristojnim organom, da sporočijo informacije iz odstavkov 1 do 4 obračunski hiši ali drugemu podobnemu telesu, ki je po nacionalni zakonodaji pooblaščena za izvajanje obračunskih ali poravnalnih storitev za enega od trgov njihovih držav članic, če menijo, da je informacije treba posredovati zaradi pravilnega delovanja teh teles v zvezi z neizpolnjevanjem ali potencialnim neizpolnjevanjem obveznosti udeležencev na trgu. Za informacije, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1. Države članice vsekakor zagotovijo, da se informacije, prejete po odstavku 2 v okoliščinah iz tega odstavka, ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili.

8. Poleg tega lahko ne glede na določbe iz odstavkov 1 in 4 države članice glede na določbe, predpisane z zakonom, odobrijo razkritje nekaterih informacij drugim oddelkom v državni upravi, ki so odgovorni za zakonodajo o nadzoru kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih družb in zavarovalnic, ter inšpektorjem, ki dobijo navodila teh oddelkov.

Takšna razkritja lahko izvedejo le, kadar so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja.

Države članice zagotovijo, da se informacije, prejete po odstavkih 2 in 5, in tisti, dobljeni s preverjanjem na kraju samem, navedenem v členu 24, ne smejo nikoli razkriti v primerih iz tega odstavka, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so razkrili te informacije, ali pristojnih organov države članice, v kateri je bilo izvedeno preverjanje na mestu samem.

9. Če v času sprejema te direktive država članica predpiše izmenjavo informacij med organi, zaradi preverjanja skladnosti z zakoni o nadzoru varnega in skrbnega poslovanja, o organiziranosti, poslovanju in vodenju komercialnih družb in o urejenosti finančnih trgov, lahko ta država članica nadaljuje z odobritvijo posredovanja takih informacij do uskladitve vseh določb, ki urejajo izmenjavo informacij med organi za celoten finančni sektor, vendar v nobenem primeru po 1. juliju 1996.

Države članice vsekakor zagotovijo, da se informacije, ki prihajajo iz druge države članice, ne smejo razkriti v okoliščinah iz prvega pododstavka, brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili, in se lahko uporabijo le za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

Svet izvede uskladitev iz prvega pododstavka na podlagi predloga Komisije. Svet upošteva izjavo Komisije, da bo predložila predloge najpozneje do 31. julija 1993. Svet ukrepa na podlagi teh predlogov v najkrajšem možnem času z namenom, da začnejo predlagana pravila veljati na isti dan kot ta direktiva.

Člen 26

Države članice zagotovijo, da je proti odločbam, sprejetim v zvezi z investicijskimi družbami po zakonih in drugih predpisih, sprejetih v skladu s to direktivo, mogoča pritožba na sodišče; isto velja, če v šestih mesecih od vložitve vloge za dovoljenje, v kateri so zagotovljene vse informacije, ki se zahtevajo po veljavnih predpisih, ni sprejeta nobena odločitev.

Člen 27

Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi v zvezi z investicijskimi družbami ali tistimi, ki učinkovito nadzorujejo poslovanje teh družb, ki kršijo zakone in druge predpise v zvezi z nadzorom ali izvajanjem svojih dejavnosti, sprejmejo ali naložijo ukrepe ali kazni, namenjene konkretno končanju opaženih kršitev ali vzrokov za te kršitve, ne da bi to vplivalo na postopke za odvzem dovoljenja ali določbe kazenskega prava.

Člen 28

Države članice zagotovijo, da se ta direktiva izvaja brez diskriminacije.

NASLOV VII

Končne določbe

Člen 29

Do sprejetja naslednje direktive, ki bo prilagodila določbe te direktive tehničnemu napredku na spodaj določenih področjih, Svet v skladu z Odločbo 87/373/EGS [15] s kvalificirano večino na predlog Komisije, sprejme vse potrebne prilagoditve kot sledi:

- razširitev seznama v oddelku C Priloge,

- prilagoditev terminologije v seznamih v Prilogi z upoštevanjem razvoja finančnih trgov,

- področja, na katerih si morajo pristojni organi izmenjevati informacije, kot je navedeno v členu 23,

- razjasnitev opredelitev zaradi zagotavljanja enotne uporabe te direktive v Skupnosti,

- razjasnitev opredelitev zaradi upoštevanja razvoja finančnih trgov pri izvajanju te direktive,

- usklajenost izrazja in oblikovanje opredelitev v skladu s poznejšimi ukrepi v zvezi z investicijskimi družbami in s tem povezanimi zadevami,

- druge naloge, predvidene v členu 7(5).

Člen 30

1. Investicijske družbe, ki so že pred 31. decembrom 1995 dobile dovoljenje svoje matične države članice za opravljanje finančnih storitev, se štejejo za namene te direktive za pooblaščene, če zakoni teh držav članic predpisujejo, da se morajo za začetek take dejavnosti uskladiti s pogoji, enakovrednimi tistim, ki se zahtevajo v členih 3(3) in 4.

2. Investicijske družbe, ki so 31. decembra 1995 že izvajala posle in ne spadajo med tiste iz odstavka 1, lahko nadaljujejo s svojo dejavnostjo, pod pogojem da najpozneje do 31. decembra 1996 in na podlagi predpisov svoje matične države članice pridobijo dovoljenje za nadaljevanje teh dejavnosti v skladu z določbami, sprejetimi pri uresničevanju te direktive.

Samo izdaja takega dovoljenja omogoči tem podjetjem, da se kvalificirajo po določbah te direktive za pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.

3. Če so investicijske družbe začele poslovati v drugih državah članicah bodisi prek podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev pred datumom sprejema te direktive, organi vsake matične države članice med 1. julijem in 31. decembrom 1995 sporočijo za namene členov 17(1) in (2) ter 18 organom vseh drugih držav članic, ki jih to zadeva, sezname družb, ki so usklajene s to direktivo in poslujejo v teh državah, in navedejo posel, ki ga opravljajo.

4. Fizične osebe, ki imajo na dan sprejetja te direktive dovoljenje države članice za ponujanje finančnih storitev, se štejejo kot pooblaščene po tej direktivi, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz druge alinee drugega pododstavka in vseh štirih alinej tretjega pododstavka člena 1(2).

Člen 31

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1995.

Te določbe začnejo veljati najpozneje do 31. decembra 1995. Države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih iz prvega odstavka sklicujejo na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 32

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. maja 1993

Za Svet

Predsednik

N. Helveg Petersen

[1] UL C 43, 22.2.1989, str. 7 in UL C 42, 22.2.1990, str. 7.

[2] UL C 304, 4.12.1989, str. 39 in UL C 115, 26.4.1993.

[3] UL C 298, 27.11.1989, str. 6.

[4] UL L 386, 30.12.1989, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/30/EGS (UL L 110, 28.4.1992, str. 52).

[5] UL L 141, 11.6.1993, str. 1.

[6] UL L 66, 16.3.1979, str. 21. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske.

[7] UL L 322, 17.12.1977, str. 30. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/646/EGS (UL L 386, 30.12.1989, str. 1).

[8] UL L 348, 17.12.1988, str. 62.

[9] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/605/EGS (UL L 317, 16.11.1990, str. 60).

[10] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/619/EGS (UL L 330, 29.11.1990, str. 50).

[11] UL L 63, 13.3.1979, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/618/EGS (UL L 330, 29.11.1990, str. 44).

[12] UL 56, 4.4.1964, str. 878/64.

[13] UL L 26, 30.1.1977, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske.

[14] UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 88/220/EGS (UL L 100, 19.4.1988, str. 31).

[15] UL L 197, 18.7.1987, str. 33.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ODDELEK A

Storitve

1. (a) Sprejem in posredovanje naročil za račun vlagateljev za enega ali več instrumentov, navedenih v oddelku B.

(b) Izvedba takšnih naročil, ki niso za lastni račun.

2. Trgovanje s katerim koli od instrumentov, naštetih v oddelku B, za lastni račun.

3. Upravljanje portfeljev naložb s preudarkom v skladu s pooblastili za posamezne vlagatelje, če ti portfelji vključujejo enega ali več instrumentov, naštetih v oddelku B.

4. Izvedba prvih prodaj z obveznostjo odkupa izdaj vseh instrumentov, naštetih v oddelku B, ki v postopku prve prodaje ne bi bili prodani in/ali plasiranje teh izdaj.

ODDELEK B

Instrumenti

1. (a) Prenosljivi vrednostni papirji.

(b) Enote kolektivnih naložbenih podjemov.

2. Instrumenti denarnega trga.

3. Finančne terminske pogodbe, vključno z enakovrednimi denarno poravnanimi instrumenti.

4. Terminske obrestne pogodbe.

5. Obrestne, valutne in kapitalske zamenjave.

6. Opcije za pridobitev ali odsvojitev katerega koli od instrumentov, ki spadajo v ta oddelek Priloge, vključno enakovrednimi denarno poravnanimi instrumenti. Ta vrsta vključuje zlasti opcije na valuto in na obrestne mere.

ODDELEK C

Stranske storitve

1. Hramba in vodenje evidenc v zvezi z enim ali več instrumenti, naštetimi v oddelku B.

2. Storitve skrbništva.

3. Dajanje kreditov ali posojil vlagateljem za izvedbo transakcije z enim ali več instrumenti, naštetimi v oddelku B, če je podjetje, ki odobri kredit ali posojilo, vključeno v transakcijo.

4. Svetovanje podjemom o kapitalski strukturi, panožni strategiji in s tem povezanimi zadevami in svetovanje ter storitve povezane z združitvami in nakupi podjemov.

5. Storitve v zvezi z izvedbo prvih prodaj z obveznostjo odkupa.

6. Finančno svetovanje v zvezi z enim ali več instrumenti, navedenimi v oddelku B.

7. Devizne storitve, kadar so te povezane z opravljanjem finančnih storitev.

--------------------------------------------------