31992L0013

Direktiva Sveta 92/13/EGS

z dne 25. februarja 1992

o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti njenega člena 100a,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker Direktiva Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o oddaji javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju [4] sicer določa pravila za oddajo javnih naročil, s katerimi bi zagotovili, da imajo morebitni dobavitelji ali pogodbeniki možnost za pridobitev javnega naročila, ne vsebuje pa nobenih posebnih določb za zagotovitev njene učinkovite uporabe;

ker obstoječe ureditve na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti za zagotavljanje njene uporabe niso vselej ustrezne;

ker dejstvo, da učinkovitih revizijskih postopkov bodisi ni bodisi so neustrezni, lahko podjetja v Skupnosti odvrača od oddajanja ponudb; ker morajo države članice zato izboljšati situacijo;

ker se Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z uporabo revizijskih postopkov pri oddaji javnih naročil za blago in gradnje [5] nanaša le na postopke oddaje naročil s področja veljavnosti Direktive Sveta 71/305/EGS z dne 26. julija 1971 o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje [6], kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS, in Direktive Sveta 77/62/EGS z dne 21. decembra 1976 o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago [7], kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS;

ker dejstvo, da se javno naročanje na zadevnih področjih odpira konkurenci na ravni Skupnosti, terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da imajo dobavitelji ali pogodbeniki v primeru kršitev upoštevnega prava Skupnosti ali nacionalnih pravil, sprejetih za izvajanje tega prava, na voljo ustrezne revizijske postopke;

ker je nujno poskrbeti za bistveno okrepitev zagotovil glede preglednosti in nediskriminacije in ker je za to, da bi dosegli otipljive rezultate, treba imeti na voljo možnost učinkovite in hitre revizije;

ker je treba upoštevati specifično naravo nacionalnih pravnih ureditev, in sicer tako, da se državam članicam dovoli izbira med različnimi pooblastili, ki jih bodo podelile revizijskim organom in ki bodo imela enake učinke;

ker ena od teh možnosti obsega pooblastilo za neposredno poseganje v naročnikove postopke oddaje javnega naročila, in sicer tako, da se jih zadrži ali pa da se razveljavi njegove odločitve ali diskriminatorne določbe v njegovi dokumentaciji ali publikacijah;

ker druga možnost predvideva pooblastilo izvajanja posrednega pritiska na naročnike, s čimer bi dosegli, da bodisi odpravijo ali opustijo kršitve, ali pa bi preprečili škodo;

ker mora biti vedno možno uveljavljati nadomestilo škode;

ker se v primerih uveljavljanja nadomestila škode v zvezi s stroški pripravljanja ponudbe ali udeležbe v postopku oddaje javnega naročila od osebe, ki uveljavlja nadomestilo škode, ne sme zahtevati, da za pridobitev povračila stroškov dokaže, da bi bilo naročilo v primeru, če kršitve ne bi bilo, oddano njej;

ker bi morali naročniki, ki spoštujejo predpise v zvezi z javnimi naročili, to na primeren način razglasiti; ker je zato potreben pregled naročnikovih postopkov in prakse oddaje javnega naročila, ki ga opravi neodvisna oseba;

ker je za ta namen primeren sistem izdajanja potrdil, po katerem bi se izjava o pravilni uporabi pravil v zvezi z javnim naročanjem objavila v Uradnem listu Evropskih skupnostih;

ker bi morali imeti naročniki možnost, da uporabijo sistem izdajanja potrdil, če to želijo; ker jim morajo države članice dati možnost, da to storijo; ker to lahko storijo bodisi tako, da same vzpostavijo sistem, ali pa tako, da naročnikom dovolijo uporabiti sistem izdajanja potrdil, ki ga vzpostavi druga država članica; ker lahko nalogo v zvezi s preiskavo znotraj sistema izdajanja potrdil podelijo osebam, strokam ali osebju institucij;

ker je potrebna fleksibilnost pri uvajanju takšnega sistema zagotovljena s tem, da se v tej direktivi opredelijo bistvene zahteve v zvezi z njim; ker je treba izvedbene podrobnosti določiti v evropskih standardih, na katere se ta direktiva nanaša;

ker je možno, da bi države članice želele določiti izvedbene podrobnosti pred določitvijo pravil iz evropskih standardov ali hkrati z njo;

ker v primerih, ko podjetja ne zahtevajo revizije, določenih kršitev ni mogoče odpraviti brez vzpostavitve posebnega mehanizma;

ker mora Komisija, če meni, da je med postopkom oddaje javnega naročila prišlo do jasne in nedvomne kršitve, zato imeti možnost, da o njej obvesti pristojne organe države članice in zadevnega naročnika, tako da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi za hitro odpravo kršitve;

ker je nujno predvideti možnost pomiritve na ravni Skupnosti, ki bo omogočala reševanje sporov na miren način;

ker je treba uporabo te direktive v praksi preveriti istočasno z uporabo Direktive 90/531/EGS na podlagi podatkov, ki jih glede delovanja nacionalnih revizijskih postopkov dajejo države članice;

ker mora ta direktiva začeti veljati istočasno kot Direktiva 90/531/EGS;

ker je primerno, da se Kraljevini Španiji, Helenski republiki in Portugalski republiki odobri ustrezne dodatne roke za prenos te direktive, upoštevaje datume uporabe Direktive 90/531/EGS v teh državah,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Ukrepi na nacionalni ravni

Člen 1

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev učinkovitega in hitrega preverjanja odločitev naročnikov v skladu s pogoji, opredeljenimi v naslednjih členih, zlasti v členu 2(8), na podlagi tega, da je s takšnimi odločitvami bilo kršeno bodisi pravo Skupnosti na področju javnega naročanja bodisi nacionalni predpisi za izvajanje tega prava, in sicer glede naslednjega:

(a) postopkov oddaje javnih naročil s področja uporabe Direktive Sveta 90/531/EGS in

(b) skladnosti s členom 3(2)(a) navedene direktive v primeru naročnikov, za katere se uporablja ta določba.

2. Države članice zagotovijo, da razlikovanje, ki ga ta direktiva uvaja med nacionalnimi predpisi za izvajanje prava Skupnosti in med drugimi nacionalnimi predpisi, ne povzroči diskriminacije med podjetji, ki bi utegnila v okviru postopka oddaje javnega naročila uveljavljati škodo.

3. Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj eni osebi, ki ima ali je imela interes za pridobitev določenega javnega naročila in kateri je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda. Države članice lahko zlasti zahtevajo, da je oseba, ki zahteva revizijo, naročnika predhodno obvestila o domnevni kršitvi in o svojem namenu zahtevati revizijo.

Člen 2

1. Države članice zagotovijo, da ukrepi sprejeti glede revizijskih postopkov iz člena 1, vključujejo določbe o pooblastilih:

bodisi

(a) zato, da bi kakor hitro mogoče in po enkratnem postopku sprejeli prehodne ukrepe za odpravo domnevne kršitve ali za preprečitev nadaljnje škode za zadevne interese, vključno z ukrepi za zadržanje ali zagotovitev zadržanja postopka oddaje javnega naročila ali izvajanja katere koli odločitve, ki jo je sprejel naročnik; in

(b) zato da bi razveljavili ali zagotovili razveljavitev nezakonito sprejetih odločitev, vključno z odpravo diskriminatornih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v obvestilu o javnem naročilu, periodičnem informativnem obvestilu, javnem razpisu za kvalifikacijo ponudnikov, povabilu k oddaji ponudbe, pogodbeni dokumentaciji ali v katerem koli drugem dokumentu v zvezi z zadevnim postopkom oddaje javnega naročila;

ali

(c) zato, da bi kakor hitro mogoče, po možnosti po enkratnem postopku in po potrebi v dokončnem postopku o zadevi, sprejeli ukrepe, ki niso predvideni v točkah (a) in (b), za odpravo vseh ugotovljenih kršitev in za preprečitev škode za zadevne interese; zlasti zato, da bi lahko izdali nalog za plačilo določene vsote, če kršitev ni bila odpravljena ali preprečena.

Države lahko to odločitev sprejmejo bodisi za vse naročnike ali za vrste naročnikov, opredeljene na podlagi objektivnih meril, pri tem pa morajo vsekakor ohraniti učinkovitost opredeljenih ukrepov, s čimer preprečijo povzročanje škode zadevnim interesom;

(d) ter, v obeh zgornjih primerih, zato da bi osebam, ki jim je bila s kršitvijo povzročena škoda, dodelili nadomestilo škode.

Kadar se nadomestilo škode uveljavlja zato, ker je bila odločitev sprejeta protizakonito, lahko države članice, kadar njihov sistem notranjega prava to zahteva in predvideva organe, ki imajo v ta namen potrebna pooblastila, predvidijo, da je treba sporno odločitev najprej razveljaviti ali jo razglasiti za nezakonito.

2. Pooblastila iz odstavka 1 se lahko dodelijo ločenim organom, pristojnim za različne vidike revizijskega postopka.

3. Za revizijske postopke ni nujno, da imajo sami po sebi avtomatski suspenzivni učinek na postopke dodelitve javnega naročila, na katere se nanašajo.

4. Države članice lahko predvidijo, da lahko pristojni organ pri presojanju o uvedbi prehodnih ukrepov upošteva verjetne posledice ukrepov za vse interese, ki se jim lahko povzroči škoda, in javni interes, ter lahko odločijo, da takšnih ukrepov ne uvedejo, če bi njihove negativne posledice lahko presegale njihove prednosti. Odločitev o tem, da se prehodni ukrepi ne uvedejo, ne vpliva na nobene druge pravice osebe, ki takšne ukrepe zahteva.

5. Vsoto, ki jo je treba plačati skladno z odstavkom 1(c), je treba določiti na dovolj visoki ravni, ki bo naročnike odvračala od povzročanja kršitev ali vztrajanja pri njih. Možna je ureditev, po kateri plačilo te vsote zavisi od dokončne odločitve o tem, ali je do kršitve dejansko prišlo.

6. Učinke izvajanja pooblastil iz odstavka 1 na pogodbo, ki se sklene po oddaji javnega naročila, določi nacionalna zakonodaja. Nadalje lahko država članica razen v primerih, ko je treba odločitev razveljaviti pred dodelitvijo nadomestila škode, predvidi, da se po sklenitvi pogodbe, ki sledi oddaji javnega naročila, pooblastila organa, pristojnega za revizijske postopke, omeji na dodelitev nadomestila škode katerikoli osebi, ki ji je kršitev povzročila škodo.

7. Kadar se uveljavlja nadomestilo škode v zvezi s stroški pripravljanja ponudbe ali udeležbe v postopku oddaje javnega naročila, se od osebe, ki nadomestilo uveljavlja, zahteva le, da dokaže kršitev prava Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalnih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja, da bi imela resnično možnost pridobiti naročilo in da je kršitev negativno vplivala na to možnost.

8. Države članice zagotovijo, da je odločitve, ki jih sprejmejo organi, pristojni na revizijske postopke, možno učinkovito izvršiti.

9. Organi, ki so pristojni za revizijske postopke, sicer niso sodni organi, vendar morajo svoje odločitve vedno pisno obrazložiti. Nadalje je treba v takšnem primeru zagotoviti postopke, po katerih je vsak domnevno protizakoniti ukrep, ki ga sprejme revizijski organ, ali vsaka domnevna nepravilnost pri izvajanju pooblastil, ki so mu bila dodeljena, lahko predmet sodne revizije ali revizije s strani drugega organa, ki je sodišče v smislu člena 177 Pogodbe in ki je neodvisen tako od naročnika kot od revizijskega organa.

Člani neodvisnega organa iz prvega odstavka so imenovani in razrešeni pod istimi pogoji kot sodniki, in sicer kar zadeva organ, pristojen za njihovo imenovanje, trajanje njihovega mandata in prenehanje funkcije. Vsaj predsednik tega neodvisnega organa ima enake pravne in strokovne kvalifikacije kot sodniki. Neodvisni organ sprejema odločitve po postopku, v katerem sta zaslišani obe strani, te odločitve pa so pravno zavezujoče na načine, ki jih določi vsaka država članica.

POGLAVJE 2

Izdajanje potrdil

Člen 3

Države članice naročnikom omogočijo, da uporabijo sistem izdajanja potrdil v skladu s členi 4 do 7.

Člen 4

Naročniki lahko dajo občasno pregledati svoje postopke in prakse oddaje javnega naročila s področja uporabe Direktive 90/531/EGS, zato da pridobijo potrdilo o tem, da so njihovi postopki in prakse skladni s pravom Skupnosti na področju oddaje javnih naročil in nacionalnih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja.

Člen 5

1. Pregledovalci naročnikom pisno poročajo o rezultatih pregledov. Preden naročniku izdajo potrdilo iz člena 4, se pregledovalci prepričajo, da so bile morebitne nepravilnosti, odkrite v naročnikovih postopkih in praksah oddaje javnega naročila, odpravljene in da so bili sprejeti ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se takšne nepravilnosti ne bodo ponovile.

2. Naročniki, ki so pridobili takšno potrdilo lahko v obvestilo, ki se skladno s členi 16 do 18 Direktive 90/531/EGS objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, vključijo naslednjo izjavo:

"Naročnik je v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS pridobil potrdilo, da so bili dne…njegovi postopki in prakse oddajanja javnih naročil skladni s pravom Skupnosti in z nacionalnimi predpisi, s katerimi se to pravo izvaja."

Člen 6

1. Pregledovalci so neodvisni od naročnikov in morajo biti pri opravljanju svojih nalog povsem nepristranski. Pregledovalci nudijo ustrezna zagotovila glede upoštevnih strokovnih kvalifikacij in izkušenj.

2. Države članice lahko kot pregledovalce imenujejo vse osebe, stroke ali osebje institucij, za katere menijo, da izpolnjujejo zahteve odstavka 1. V ta nemen lahko države članice predpišejo po njihovem mnenju ustrezne strokovne kvalifikacije najmanj na ravni visokošolske diplome v smislu Direktive 89/48/EGS [8] ali predvidijo, da takšna zagotovila predstavljajo posebna preverjanja strokovne usposobljenosti, ki jih organizira ali priznava država.

Člen 7

Za določbe členov 4, 5 in 6 velja, da so bistvene zahteve za razvoj evropskih standardov glede izdajanja potrdil.

POGLAVJE 3

Korektivni mehanizem

Člen 8

1. Komisija lahko uporabi postopke iz tega člena, če pred sklenitvijo pogodbe meni, da je med postopkom oddaje javnega naročila v smislu Direktive 90/531/EGS ali v zvezi s členom 3(2)(a) navedene direktive v primeru naročnikov, za katere se ta določba uporablja, prišlo do jasne in nedvomne kršitve določb Skupnosti na področju javnega naročanja.

2. Komisija obvesti države članice in zadevnega naročnika o razlogih, zaradi katerih je sklenila, da je prišlo do jasne in nedvomne kršitve, ter zahteva, da se jo z ustreznimi ukrepi odpravi.

3. V 30 dneh po prejemu obvestila iz odstavka 2 zadevne države članice sporočijo Komisiji naslednje:

(a) svoje potrdilo o tem, da je bila kršitev odpravljena; ali

(b) utemeljeno razlago, zakaj kršitev ni bila odpravljena; ali

(c) sporočilo, da je bi postopek oddaje javnega naročila zadržan bodisi s strani naročnika na lastno pobudo bodisi na podlagi pooblastil iz člena 2(1)(a).

4. Utemeljena razlaga v skladu z odstavkom 3(b) lahko med drugim temelji na dejstvu, da je domnevna kršitev že predmet postopka sodne revizije ali revizije iz člena 2(9). V takšnem primeru država članica takoj obvesti Komisijo o izidu teh postopkov.

5. Kadar je bilo dano obvestilo, da je bil postopek oddaje javnega naročila zadržan skladno z odstavkom 3(c), zadevna država obvesti Komisjo, ko se zadržanje odpravi ali ko se začne nov postopek oddaje javnega naročila, ki se delno ali v celoti nanaša na isti predmet. S tem novim obvestilom država članica potrdi, da je bila domnevna kršitev odpravljena, ali pa vanj vključi utemeljeno razlago, zakaj kršitev ni bila odpravljena.

POGLAVJE 4

Pomirjevalni postopek

Člen 9

1. Vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za pridobitev nekega javnega naročila s področja veljavnosti Direktive 90/531/EGS in ki glede postopka oddaje tega naročila meni, da je bila ali da bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve prava Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalnih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja, lahko zahteva uporabo pomirjevalnega postopka iz členov 10 in 11.

2. Zahteva iz odstavka 1 se v pisni obliki naslovi na Komisijo ali na nacionalne organe, navedene v Prilogi. Ti organi zahteve kakor hitro mogoče posredujejo Komisiji.

Člen 10

1. Kadar Komisija na podlagi zahtev iz člena 9 meni, da spor zadeva pravilno uporabo prava Skupnosti, vpraša naročnika, ali je pripravljen sodelovati v pomirjevalnem postopku. Če naročnik sodelovanje odkloni, Komisija obvesti osebo, ki je podala zahtevo, da postopka ni možno sprožiti. Če se naročnik strinja, se uporabljajo odstavki 2 do 7.

2. Komisija kakor hitro mogoče predlaga pomirjevalca, ki ga izbere iz seznama neodvisnih oseb, pooblaščenih za ta namen. Ta seznam sestavi Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javno naročanje ali v primeru naročnikov, katerih dejavnosti so opredeljene v členu 2(2)(d) Direktive 90/531/EGS, po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila na telekomunikacijskem področju.

Vsaka stranka v pomirjevalnem postopku izjavi, ali sprejme pomirjevalca, ter imenuje dodatnega pomirjevalca. Pomirjevalci lahko kot strokovnjaka povabijo največ dve drugi osebi, ki jim svetujeta pri njihovem delu. Stranke v pomirjevalnem postopku in Komisija lahko zavrnejo vsakega strokovnjaka, ki so ga povabili pomirjevalci.

3. Pomirjevalci dajo osebi, ki zahteva uporabo pomirjevalnega postopka, naročniku in vsakemu drugemu kandidatu ali ponudniku, ki sodeluje v upoštevnem postopku oddaje javnega naročila, možnost, da o zadevi ustno ali pisno poda mnenje.

4. Pomirjevalci si prizadevajo med strankami kakor hitro mogoče doseči sporazum, ki je skladen s pravom Skupnosti.

5. Pomirjevalci poročajo Komisiji o svojih ugotovitvah in o vseh doseženih rezultatih.

6. Oseba, ki zahteva uporabo pomirjevalnega postopka, in naročnik imata pravico kadarkoli končati postopek.

7. Razen če se stranki ne odločita drugače, oseba, ki zahteva uporabo pomirjevalnega postopka, in naročnik nosita vsak svoje stroške. Poleg tega vsak nosi polovico stroškov postopka, pri čemer so izključeni stroški povabljenih oseb.

Člen 11

1. Kadar zainteresirana oseba v smislu člena 9, razen osebe, ki zahteva uporabo pomirjevalnega postopka, v zvezi z nekim postopkom oddaje javnega naročila vodi postopek sodne revizije ali drug postopek revizije v smislu te direktive, naročnik o tem obvesti pomirjevalce. Ti osebo obvestijo o tem, da je bila vložena zahteva za uporabo pomirjevalnega postopka, in jo pozovejo, naj v določenem roku sporoči, ali soglaša s sodelovanjem v tem postopku. Če oseba sodelovanje odkloni, lahko pomirjevalci, po potrebi tudi s preglasovanjem, odločijo, da pomirjevalni postopek končajo, če menijo, da je sodelovanje te osebe nujno za rešitev spora. O svoji odločitvi obvestijo Komisijo in podajo razloge zanjo.

2. Ukrepi iz tega poglavja ne vplivajo na:

(a) katero koli delovanje Komisije ali držav članic v skladu s členom 169 ali 170 Pogodbe ali v skladu s poglavjem 3 te direktive;

(b) pravice oseb, ki zahtevajo pomirjevalni postopek, naročnika ali katere koli druge osebe.

POGLAVJE 5

Končne določbe

Člen 12

1. Najpozneje štiri leta po začetku uporabe te direktive Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javno naročanje preveri izvajanje določb te direktive, še zlasti uporabo evropskih standardov, ter po potrebi da predloge za spremembe.

2. Pred 1. marcem vsakega leta države članice pošljejo Komisiji podatke o delovanju svojih nacionalnih revizijskih postopkov v preteklem koledarskem letu. Vrsto teh podatkov določi Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javno naročanje.

3. V primeru naročnikov, katerih dejavnosti so opredeljene v členu 2(2)(d) Direktive 90/531/EGS, se Komisija posvetuje tudi s Svetovalnim odborom za javna naročila na telekomunikacijskem področju.

Člen 13

1. Države članice najpozneje 1. januarja 1993 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo. Kraljevina Španija sprejme te ukrepe najpozneje 30. junija 1995. Helenska republika in Portugalska republika sprejmeta te ukrepe najpozneje 30. junija 1997. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sprejmejo ukrepe iz odstavka 1 na isti dan kot ukrepe, sprejete skladno z Direktivo 90/531/EGS.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov domačega zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. februarja 1992,

Za Svet

Predsednik

Vitor Martins

[1] UL C 216, 31.8.1990, str. 8; inUL C 179, 10.7.1991, str. 18.

[2] UL C 106, 22.4.1991, str. 82; inUL C 39, 17. 2. 1992.

[3] UL C 60, 8. 3. 1991, str. 16.

[4] UL L 297, 29.10.1990, str. 1.

[5] UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

[6] UL L 185, 16.8.1971, str. 5.

[7] UL L 13, 15.1.1977, str. 1.

[8] UL L 19, 24.1.1989, str. 16.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Nacionalne oblasti, na katere je možno nasloviti zahteve za uporabo pomirjevalnega postopka iz člena 9

Belgija

Services du Premier Ministre

Diensten Van de Eerste Minister

Ministère des Affaires économiques

Ministerie van Economische Zaken

Danska

Industri- og Handelsstyrelsen (javna naročila za blago)

Boligsministeriet (javna naročila za gradnje)

Nemčija

Bundesministerium für Wirtschaft

Grčija

Υπουργείο Βιομηχανίας, Ενεργείας και Τεχνολογίας

Υπουργείο Εμπορίου Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων

Španija

Ministerio de Economía y Hacienda

Francija

Commission centrale des marchés

Irska

Department of Finance

Italija

Presidenza del Consiglio dei Ministri Politiche Comunitarie

Luksemburg

Ministère des travaux publics

Nizozemska

Ministerie van Economische Zaken

Portugalska

Conselho de mercados de obras publicas e particulares

Združeno kraljestvo

HM Treasury

--------------------------------------------------