EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02023R2631-20240109

Consolidated text: Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/2024-01-09

02023R2631 — SL — 09.01.2024 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2023/2631 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. novembra 2023

o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 30.11.2023, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023

  L 

1

20.12.2023




▼B

UREDBA (EU) 2023/2631 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. novembra 2023

o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo

(Besedilo velja za EGP)



NASLOV I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba:

(a) 

določa enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo za svoje obveznice, ki jih dajo na voljo vlagateljem v Uniji, uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“,

(b) 

določa sistem za registracijo in nadzor zunanjih pregledovalcev za evropske zelene obveznice ter

(c) 

zagotavlja neobvezne predloge za razkritje za obveznice, ki se v Uniji tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„izdajatelj“ pomeni subjekt, ki izdaja obveznice;

(2) 

„državni izdajatelj“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 1(2), točka (b), Uredbe (EU) 2017/1129;

(3) 

„zahteve taksonomije“ pomeni merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852;

(4) 

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ),

(5) 

„obveznica, ki se trži kot okoljsko trajnostna,“ pomeni obveznico, katere izdajatelj vlagateljem zagotavlja zavezo ali kakršno koli obliko predpogodbenega zahtevka, da se bodo prihodki iz obveznic namenili gospodarskim dejavnostim, ki prispevajo k doseganju okoljskega cilja;

(6) 

„obveznica, vezana na trajnostnost“ pomeni obveznico, katere finančne ali strukturne značilnosti se razlikujejo glede na to, v kolikšni meri izdajatelj doseže vnaprej določene cilje okoljske trajnostnosti;

(7) 

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v členu 2, točka (m), Uredbe (EU) 2017/1129;

(8) 

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v členu 2, točka (n), Uredbe (EU) 2017/1129;

(9) 

„finančna sredstva“ pomeni dolg ali lastniški kapital ali kombinacijo obeh;

(10) 

„na voljo vlagateljem v Uniji“ pomeni:

(a) 

katero koli javno ponudbo znotraj Unije ali

(b) 

uvrstitev obveznic v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije;

(11) 

„javna ponudba“ pomeni ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (d), Uredbe (EU) 2017/1129;

(12) 

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 24, Direktive 2014/65/EU;

(13) 

„načrt za naložbe v osnovna sredstva “ pomeni načrt za naložbe v osnovna sredstva, kakor je določen v točki 1.1.2.2, točka (b), in točki 1.1.3.2, točka (b), Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2178;

(14) 

„stroški izdaje“ pomeni stroške, ki so neposredno povezani z izdajo obveznic, vključno s stroški strokovnega svetovanja, pravnih storitev, bonitetne ocene, zunanjega pregleda, prevzema izdaje in plasiranja;

(15) 

„tehnična merila za pregled“ pomeni tehnična merila za pregled, določena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852;

(16) 

„prehodna gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki je skladna s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852;

(17) 

„omogočitvena gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki je skladna s členom 16 Uredbe (EU) 2020/852;

(18) 

„listinjenje“ pomeni listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2017/2402;

(19) 

„originator“ pomeni originatorja, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2017/2402;

(20) 

„subjekt s posebnim namenom pri listinjenju“ ali „SSPE“ pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju ali SSPE, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2017/2402;

(21) 

„listinjena izpostavljenost“ pomeni izpostavljenost, vključeno v listinjenje;

(22) 

„obveznica za listinjenje“ pomeni obveznico, ki jo izda SSPE v skladu z naslovom II, poglavje 3;

(23) 

„sintetično listinjenje“ pomeni sintetično listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2017/2402;

(24) 

„fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999.



NASLOV II

ZAHTEVE ZA UPORABO OZNAKE „EVROPSKA ZELENA OBVEZNICA“ ALI „EUGB“



POGLAVJE 1

Zahteve v zvezi z obveznicami

Člen 3

Oznaka „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“

Oznaka „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ se uporablja samo za obveznice, ki izpolnjujejo zahteve iz tega naslova.

Člen 4

Uporaba prihodkov iz evropskih zelenih obveznic

1.  

Prihodki iz evropske zelene obveznice se pred dospelostjo take obveznice v celoti dodelijo v skladu z zahtevami taksonomije eni ali več od naslednjih kategorij (v nadaljnjem besedilu: postopni pristop):

(a) 

osnovnim sredstvom, ki niso finančna sredstva;

(b) 

naložbam v osnovna sredstva iz točke 1.1.2.2. Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2178;

(c) 

naložbam v obratna sredstva, ki spadajo v točko 1.1.3.2. Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2178 in so nastali manj kot tri leta pred izdajo evropske zelene obveznice;

(d) 

finančnim sredstvom, ki so nastala največ pet let po izdaji evropske zelene obveznice;

(e) 

sredstvom in izdatkom gospodinjstev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko izdajatelji pred dodelitvijo teh prihodkov odštejejo stroške izdaje od prihodkov iz evropske zelene obveznice.

2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izdajatelji prihodke iz ene ali več neporavnanih evropskih zelenih obveznic dodelijo portfelju osnovnih sredstev ali finančnih sredstev v skladu z zahtevami taksonomije (v nadaljnjem besedilu: portfeljski pristop).

Kadar izdajatelji dodelijo prihodke v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, v poročilih o dodelitvi iz člena 11 dokažejo, da skupna vrednost sredstev iz prvega pododstavka tega odstavka v njihovem portfelju presega skupno vrednost njihovega portfelja neporavnanih evropskih zelenih obveznic.

3.  
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko državni izdajatelj ali izdajatelj iz tretje države, ki je država, članica federacije v primeru federativne države ali regionalni oziroma občinski subjekt, prihodke iz evropskih zelenih obveznic, ki jih je izdal, dodeli tudi za davčne olajšave, subvencije, vmesno potrošnjo, tekoče transferje v okviru sektorja države, tekoče mednarodno sodelovanje ali druge vrste javnih odhodkov, pod pogojem, da se prihodki dodelijo v skladu z zahtevami taksonomije.

Člen 5

Prilagodljivost pri uporabi prihodkov iz evropskih zelenih obveznic

1.  

Z odstopanjem od člena 4(1) lahko izdajatelji do 15 % prihodkov iz evropske zelene obveznice dodelijo gospodarskim dejavnostim, ki izpolnjujejo zahteve taksonomije, razen tehničnih meril za pregled, pod pogojem, da so te dejavnosti:

(a) 

gospodarske dejavnosti, v zvezi s katerimi na dan izdaje evropske zelene obveznice ne obstajajo veljavna tehnična merila za pregled, ali

(b) 

dejavnosti v okviru mednarodne podpore, sporočene v skladu z mednarodno dogovorjenimi smernicami, merili in cikli poročanja, vključno s podnebnim financiranjem, sporočenim Komisiji na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, kakor je navedeno v členu 19(3) Uredbe (EU) 2018/1999, in uradno razvojno pomočjo, o kateri se poroča odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

2.  
Kadar izdajatelj dodeli prihodke iz evropske zelene obveznice v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informativnem listu o evropski zeleni obveznici iz člena 10 opiše zadevne dejavnosti in ocenjeni odstotek prihodkov, namenjenih financiranju takih dejavnosti, v skupnem znesku in tudi po posamezni dejavnosti.
3.  
Kadar izdajatelj dodeli prihodke iz evropske zelene obveznice gospodarskim dejavnostim iz odstavka 1, točka (a), zagotovi, da dejavnosti izpolnjujejo, kadar je ustrezno, splošna merila načela „da se ne škoduje bistveno“ iz dodatkov A, B, C in D k Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139.
4.  
Kadar izdajatelj prihodke iz evropske zelene obveznice dodeli dejavnostim iz odstavka 1, točka (b), po najboljših prizadevanjih zagotovi, da te dejavnosti izpolnjujejo ustrezna tehnična merila za pregled.

Člen 6

Finančna sredstva

1.  
Prihodki iz finančnih sredstev se dodelijo samo za uporabe iz člena 4(1) ali, kadar je ustrezno, uporabe določene v členu 4(2) in (3).
2.  

Prihodki od finančnih sredstev se lahko dodelijo drugim naknadnim finančnim sredstvom, pod pogojem, da:

(a) 

so v zaporedju največ tri naknadna finančna sredstva;

(b) 

prihodki iz zadnjih finančnih sredstev v zaporedju se dodelijo za uporabe iz člena 4(1), prvi pododstavek, točke (a), (b), (c) ali (e), ali, kadar je ustrezno, uporabam iz člena 4(3) ter

(c) 

izdajatelj zagotovi, da lahko zunanji pregledovalci učinkovito pregledajo končno dodelitev prihodkov.

Člen 7

Načrti za naložbe v osnovna sredstva

1.  
Kadar se uporabe prihodkov iz člena 4(1), prvi pododstavek, točki (b) in (c), nanašajo na gospodarske dejavnosti, ki bodo izpolnjevale zahteve taksonomije, izdajatelj objavi načrt za naložbe v osnovna sredstva.
2.  
V načrtu za naložbe v osnovna sredstva se določi rok pred dospelostjo evropske zelene obveznice, do katerega morajo biti vse naložbe v osnovna sredstva in obratna sredstva, ki se financirajo z evropsko zeleno obveznico, usklajeni s taksonomijo.
3.  
Izdajatelj v 60 dneh od roka, določenega v načrtu za naložbe v osnovna sredstva, od zunanjega pregledovalca pridobi oceno uskladitve naložb v osnovna sredstva in obratna sredstva, ki so vključene v navedeni načrt za naložbe v osnovna sredstva in se financirajo s prihodki iz evropske zelene obveznice, s taksonomijo.

Člen 8

Uporaba meril za tehnični pregled in predhodnih pravil

1.  

Kadar izdajatelji prihodke iz evropskih zelenih obveznic dodelijo uporabam iz člena 4(1) in (3), zagotovijo, da:

(a) 

se ti prihodki dodelijo v skladu s tehničnimi merili za pregled, ki se uporabljajo ob izdaji obveznice;

(b) 

kadar se tehnična merila za pregled po izdaji obveznice spremenijo, se najkasneje v sedmih letih po datumu začetka uporabe spremenjenih meril v skladu s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled dodelijo naslednji prihodki:

(i) 

prihodki, ki še niso dodeljeni, ter

(ii) 

prihodki, ki so zajeti v načrtu za naložbe v osnovna sredstva v skladu s členom 7 in še ne izpolnjujejo zahtev taksonomije.

2.  
Kadar izdajatelji dodelijo prihodke v skladu s portfeljskim pristopom, izdajatelji v svoj portfelj vključijo samo tista sredstva, katerih osnovna gospodarska dejavnost je usklajena s katerimi koli tehničnimi merili za pregled, ki so se uporabljala kadar koli v sedmih letih pred datumom objave poročila o dodelitvi.
3.  
Kadar obstaja tveganje, da prihodki iz neporavnanih obveznic ne bodo usklajeni z odstavkom 1, točka (b)(ii), izdajatelj pripravi, predloži v zunanji pregled, ki ga opravi zunanji pregledovalec, ter objavi načrt za njihovo uskladitev, kolikor je to mogoče, s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled ter za čim večjo blažitev negativnih posledic neusklajenosti s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled. Izdajatelj ta načrt objavi pred iztekom obdobja iz odstavka 1, točka (b).
4.  
Uskladitev z ustreznimi tehničnimi merili za pregled se dokaže v poročilu o dodelitvi iz člena 11.

Člen 9

Izključitev nekooperativnih jurisdikcij v davčne namene

Pristojni organi iz člena 44(1) te uredbe ne odobrijo prospekta, ki ga izda jurisdikcija iz Priloge I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, država z visokim tveganjem iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675 ali izdajatelji s sedežem v teh jurisdikcijah ali državah, kadar se ta prospekt sklicuje na to uredbo ali oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“.



POGLAVJE 2

Zahteve glede preglednosti in zunanjega pregleda

Člen 10

Informativni list o evropski zeleni obveznici in pregled pred izdajo

1.  

Izdajatelji pred izdajo evropske zelene obveznice:

(a) 

izpolnijo informativni list o evropski zeleni obveznici iz Priloge I;

(b) 

zagotovijo, da je izpolnjen informativni list o evropski zeleni obveznici pred izdajo pregledal zunanji pregledovalec in o njem podal pozitivno mnenje.

2.  
Informativni listi o evropski zeleni obveznici iz odstavka 1 se lahko nanašajo na več kot eno izdajo evropskih zelenih obveznic.
3.  

Pregled pred izdajo iz odstavka 1, točka (b), vsebuje:

(a) 

oceno, ali je izdajatelj izpolnil informativni list o evropski zeleni obveznici v skladu s členi 4 do 8 in Prilogo I ter

(b) 

elemente iz Priloge IV.

Člen 11

Poročila o dodelitvi in pregled poročil o dodelitvi po izdaji

1.  
Izdajatelji evropskih zelenih obveznic za vsako 12-mesečno obdobje do datuma dodelitve vseh prihodkov iz svoje evropske zelene obveznice in, kadar je ustrezno, do dokončanja načrta za naložbe v osnovna sredstva, pripravijo poročilo o dodelitvi prihodkov iz evropske zelene obveznice z uporabo predloge, določene v Prilogi II, iz katerega je razvidno, da so bili prihodki iz evropske zelene obveznice od datuma njene izdaje do konca obdobja, na katerega se nanaša poročilo, dodeljeni v skladu s členi 4 do 8.

Prvo 12-mesečno obdobje se začne na datum izdaje.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko izdajatelji končni datum prvega obdobja poročanja določijo kot zadnji dan koledarskega leta ali poslovnega leta izdaje.

2.  
Poročila o dodelitvi vsebujejo, kadar je ustrezno, informacije o napredku pri izvajanju načrta za naložbe v osnovna sredstva.

Izdajatelji v svojih letnih poročilih o dodelitvi objavijo razloge za vsako zamudo ali odstopanje, ki znatno vpliva na izvajanje načrta za naložbe v osnovna sredstva.

3.  
Poročila o dodelitvi se lahko nanašajo na več kot eno izdajo evropskih zelenih obveznic.
4.  
Izdajatelji evropskih zelenih obveznic pridobijo pregled poročila o dodelitvi po izdaji, ki ga opravi zunanji pregledovalec in se pripravi po dodelitvi vseh prihodkov iz evropskih zelenih obveznic.
5.  
Kadar se po objavi poročila o dodelitvi v skladu s členom 15(1), točka (d), dodelitev prihodkov popravi, izdajatelji evropskih zelenih obveznic brez nepotrebnega odlašanja spremenijo poročilo o dodelitvi in pridobijo pregled navedenega spremenjenega poročila o dodelitvi po izdaji, ki ga opravi zunanji pregledovalec.
6.  
Z odstopanjem od odstavka 4 vsako poročilo o dodelitvi, ki ga predložijo izdajatelji, ki dodeljujejo prihodke iz ene ali več evropskih zelenih obveznic v portfelj sredstev po izdaji pregleda zunanji pregledovalec. Zunanji pregledovalec je zlasti pozoren na tista sredstva, ki niso bila vključena v nobeno predhodno objavljeno poročilo o dodelitvi.

Tak pregled po izdaji se ne zahteva, kadar v obdobju, ki ga zajema poročilo o dodelitvi, ni prišlo do spremembe v dodelitvi portfelja sredstev in nobeno sredstvo v portfelju ni bilo spremenjeno ali samo po sebi predmet spremembe z vidika dodelitve v primerjavi z obdobjem, ki ga zajema prejšnje poročilo o dodelitvi. V takih primerih se v ustrezno poročilo o dodelitvi vključi izjava, da pregled po izdaji ni bil opravljen, ker takih sprememb ni bilo.

7.  
Izdajatelji evropskih zelenih obveznic zagotovijo, da se letna poročila o dodelitvi in, kadar je ustrezno, vsi pregledi po izdaji, zahtevani v tem členu, objavijo v 270 dneh po koncu vsakega 12-mesečnega obdobja iz odstavka 1. Izdajatelji zagotovijo, da ima v tem obdobju 270 dni zunanji pregledovalec na voljo vsaj 90 dni za pregled poročila o dodelitvi.
8.  

Pregled po izdaji iz odstavkov 4, 5 in 6 tega člena vsebuje naslednje:

(a) 

oceno, ali je izdajatelj prihodke iz obveznic dodelil v skladu s členi 4 do 8 na podlagi informacij, predloženih zunanjemu pregledovalcu;

(b) 

oceno, ali je izdajatelj prihodke iz obveznic dodelil, kot je določeno v informativnem listu o evropski zeleni obveznici iz člena 10 na podlagi informacij, predloženih zunanjemu pregledovalcu;

(c) 

elemente iz Priloge IV.

Člen 12

Poročilo o vplivu evropske zelene obveznice

1.  
Izdajatelji evropskih zelenih obveznic po dodelitvi vseh prihodkov in vsaj enkrat v času trajanja teh obveznic pripravijo in objavijo poročilo o vplivu evropske zelene obveznice v zvezi v vplivom uporabe prihodkov iz obveznice na okolje, pri čemer uporabijo predlogo iz Priloge III.
2.  
Poročilo o vplivu evropskih zelenih obveznic se lahko nanaša na več kot eno izdajo evropskih zelenih obveznic.
3.  

Izdajatelji evropskih zelenih obveznic lahko zahtevajo pregled poročila o vplivu, ki ga opravi zunanji pregledovalec. Taki pregledi poročila o vplivu vsebujejo naslednje:

(a) 

oceno, ali je izdaja obveznice usklajena z izdajateljevo širšo okoljsko strategijo;

(b) 

oceno navedenega vpliva prihodkov iz obveznic na okolje;

(c) 

elemente iz Priloge IV.

Člen 13

Državni izdajatelji

1.  

Državni izdajatelj pridobi preglede svojih evropskih zelenih obveznic po izdaji od:

(a) 

zunanjega pregledovalca ali

(b) 

zunanjega pregledovalca in državnega revizorja.

2.  
Kadar državni izdajatelj pridobi pregled po izdaji od zunanjega pregledovalca in državnega revizorja, državni revizor pregleda dodelitev prihodkov iz obveznic, zunanji pregledovalec pa potrdi, da so gospodarske dejavnosti, financirane z obveznico, skladne z zahtevami taksonomije.

Člen 14

Prospekt za evropske zelene obveznice

1.  

Za uporabo oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ izdajatelj objavi prospekt na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) 

obveznice so v celotnem prospektu označene kot „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“;

(b) 

v prospektu je v oddelku prospekta, ki vsebuje informacije o uporabi prihodkov, navedeno, da je evropska zelena obveznica izdana v skladu s to uredbo.

2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko oznaka „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ uporablja za obveznice, ki jih zajema člen 1(2), točki (b) in (d), Uredbe (EU) 2017/1129.
3.  
Za namene te uredbe se izraz „predpisane informacije“ iz člena 19(1), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1129 razlaga tako, da vključuje informacije iz informativnega lista o evropski zeleni obveznici iz člena 10 te uredbe.
4.  
Kadar se prospekt objavi na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129, ta prospekt vključuje povzetek načrta za naložbe v osnovna sredstva. V tem povzetku so navedeni najpomembnejši projekti, ki jih je izvedel izdajatelj in se merijo kot delež skupnih naložb v osnovna sredstva, zajetih v načrtu za naložbe v osnovna sredstva, ter določeni vrsta, sektor, lokacija in predvideno leto dokončanja teh projektov.

Člen 15

Objava na spletnem mestu izdajatelja ter uradno obvestilo ESMA in pristojnim organom

1.  

Izdajatelji zelenih evropskih obveznic na svojih spletnih mestih brezplačno in v skladu s členom 21(3) in (4) Uredbe (EU) 2017/1129 vsaj 12 mesecev po dospelosti teh obveznic objavijo naslednje, vključno z morebitnimi spremembami ali popravki:

(a) 

pred izdajo obveznice izpolnjen informativni list o evropski zeleni obveznici iz člena 10 te uredbe;

(b) 

pred izdajo obveznice pregled pred izdajo, povezan z informativnim listom o evropski zeleni obveznici iz člena 10 te uredbe;

(c) 

pred izdajo obveznice povezavo do spletnega mesta, na katerem je na voljo prospekt v primerih, ko se prospekt objavi na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129;

(d) 

brez nepotrebnega odlašanja po pripravi poročil o dodelitvi prihodkov iz evropske zelene obveznice v skladu s členom 11(1) te uredbe;

(e) 

brez nepotrebnega odlašanja po pridobitvi pregledov evropske zelene obveznice po izdaji iz člena 11 te uredbe;

(f) 

brez nepotrebnega odlašanja po pripravi poročila o vplivu evropske zelene obveznice v skladu s členom 12 te uredbe;

(g) 

kadar je ustrezno, načrt za naložbe v osnovna sredstva;

(h) 

kadar je ustrezno, pregled poročila o vplivu iz člena 12(3) te uredbe.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (d), kadar se opravi pregled poročila o dodelitvi evropske zelene obveznice po izdaji, se to poročilo o dodelitvi objavi brez nepotrebnega odlašanja po pridobitvi pregleda po izdaji.

2.  

Informacije iz dokumentov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a), (d) in (f), se po izbiri izdajatelja zagotovijo v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, ali:

(a) 

kadar se evropske zelene obveznice ponudijo javnosti ali so uvrščene v trgovanje samo v eni državi članici, v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ te države članice;

(b) 

kadar se evropske zelene obveznice ponudijo javnosti ali so uvrščene v trgovanje v dveh ali več državah članicah, v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ vsake od teh držav članic.

3.  
Kadar se prospekt za evropsko zeleno obveznico objavi na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129, se z odstopanjem od odstavka 2 tega člena informacije iz dokumentov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a), (d) in (f) tega člena, zagotovijo v jeziku ali jezikih navedenega prospekta.
4.  
Izdajatelji po vsaki objavi, kadar je ustrezno, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo pristojni organ iz člena 44(1) in (2) o objavi vsakega dokumenta iz odstavka 1, prvi pododstavek, tega člena.
5.  
Izdajatelji v 30 dneh po objavi vseh dokumentov iz odstavka 1, prvi pododstavek, uradno obvestijo ESMA o njihovi objavi.

▼M1

Člen 15a

Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa

1.  

Izdajatelj od 10. januarja 2030 pri objavljanju katerih koli od naslednjih informacij:

(a) 

informativni list, pregled informativnega lista pred izdajo, letna poročila o dodelitvi prihodkov, pregled po izdaji, povezan z enim ali več letnimi poročili o dodelitvi, poročilo o vplivu, pregled poročila o vplivu, iz člena 15;

(b) 

razkritje pred izdajo iz člena 20 in redna razkritja po izdaji iz člena 21;

te informacije hkrati predloži tudi zadevnemu organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 ali 4 tega člena, da bodo dostopne na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:

(a) 

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) 2023/2859;

(b) 

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i) 

vsa imena izdajatelja, na katerega se informacije nanašajo;

(ii) 

identifikator pravnih subjektov izdajatelja, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii) 

velikost izdajatelja po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;

(iv) 

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(v) 

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

2.  
Za namene odstavka 1, drugi pododstavek, točka (b)(ii), izdajatelj pridobi identifikator pravnih subjektov.
3.  
Da se na ESAP omogoči dostop do informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), tega člena, se ESMA določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.
4.  
Da se na ESAP omogoči dostop do informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), tega člena, države članice do 9. januarja 2030 imenujejo vsaj en organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859 in o tem uradno obvestijo ESMA.
5.  

Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:

(a) 

vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

(b) 

strukturiranje podatkov v informacijah;

(c) 

za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.

Za namene točke (c) ESMA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.

ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  
ESMA po potrebi sprejme smernice za subjekte, s katerimi poskrbi, da so metapodatki, predloženi v skladu z odstavkom 5, prvi pododstavek, točka (a), pravilni.

▼B



POGLAVJE 3

Pogoji za uporabo oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ v zvezi z listinjenjem obveznic

Člen 16

Uporaba oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ za listinjenje obveznic

1.  

V primeru obveznice za listinjenje, označene kot „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ se:

(a) 

sklicevanja v tej uredbi na „izdajatelja“ štejejo za sklicevanja na „originatorja“;

(b) 

sklicevanja v členu 4 na „prihodke“ štejejo za sklicevanja na prihodke, ki jih originator pridobi od prodaje listinjenih izpostavljenosti SSPE.

2.  
Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a), se sklicevanja na „izdajatelja“ v členih 9 in 15, členu 44(3), členu 45(1), členu 48 in členu 49(1) štejejo za sklicevanja na „originatorja“ ali „SSPE“, sklicevanja na „izdajatelja“ v členu 14(1) in členu 44(1) pa se štejejo za sklicevanja na „SSPE“.
3.  

Kadar več originatorjev ustvari listinjenje izpostavljenosti, velja naslednje:

(a) 

zahteve za uporabo prihodkov iz členov 4 do 8 izpolni vsak originator sorazmerno glede na svoj delež v skupini listinjenih izpostavljenosti;

(b) 

originatorji skupaj izpolnijo zahteve iz členov 10, 11, 12, 15, 18 in 19, pri čemer jasno navedejo, v kolikšni meri je vsak originator izpolnil svoje zahteve;

(c) 

originatorji skupaj izpolnijo zahteve za pridobitev zunanjega pregleda iz členov 10 in 11;

(d) 

kadar se več originatorjev odloči, da bodo zahtevali pregled poročila o vplivu iz člena 12(3), te zahteve izpolnijo skupaj.

Člen 17

Izključitev obveznic, izdanih za namen sintetičnega listinjenja

Obveznice, izdane za namen sintetičnega listinjenja, niso upravičene do uporabe oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“.

Člen 18

Izključitev za določene listinjene izpostavljenosti

1.  
Za namene te uredbe listinjene izpostavljenosti ne zajemajo izpostavljenosti za financiranje raziskovanja, rudarjenja, pridobivanja, proizvodnje, predelave, skladiščenja, rafiniranja ali distribucije, vključno s prevozom in trgovino s fosilnimi gorivi.
2.  
Izpostavljenosti, s katerimi se financira proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz fosilnih goriv ali proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih goriv, kadar dejavnost izpolnjuje merila za načelo „da se ne škoduje bistveno“ iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139, se lahko vključijo v skupino listinjenih izpostavljenosti za namene te uredbe.
3.  
Originator v informativnem listu o evropskih zelenih obveznicah iz člena 10 pojasni, v kolikšni meri je bil upoštevan odstavek 1 tega člena.
4.  
Originator na zahtevo pristojnega organa iz člena 44 dokaže skladnost z odstavkom 1 tega člena.

Člen 19

Dodatne zahteve po razkritju v primeru listinjenja

1.  
V primeru obveznice za listinjenje, označene kot „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“, prospekt, objavljen na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129, vključuje izjavo, da je ta obveznica za listinjenje in da je originator odgovoren za izpolnjevanje obveznosti iz prospekta v zvezi z uporabo prihodkov.
2.  

Da se zagotovi preglednost okoljskih značilnosti listinjenih izpostavljenosti, se v prospekt po najboljših prizadevanjih in po najboljših močeh originatorja na podlagi razpoložljivih podatkov vključijo informacije o naslednjem:

(a) 

delež listinjenih izpostavljenosti v skupini listinjenih izpostavljenosti, s katerimi se financirajo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, kakor so opredeljene v členu 1, točka 5, Delegirane uredbe (EU) 2021/2178;

(b) 

za vsako zadevno gospodarsko dejavnost, navedeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi členov 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, v skupini izpostavljenosti, sprejemljivih za taksonomijo, iz točke (a) tega odstavka, delež listinjenih izpostavljenosti, usklajenih s taksonomijo;

(c) 

za vsako zadevno gospodarsko dejavnost, navedeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi členov 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, v skupini izpostavljenosti, sprejemljivih za taksonomijo, iz točke (a) tega odstavka, delež listinjenih izpostavljenosti, ki ne dosegajo ciljev načela „da se ne škoduje bistveno“ iz člena 3, točka (b), Uredbe (EU) 2020/852.

3.  
Informacije, vključene v prospekt v skladu z odstavkom 2 tega člena, se vključijo tudi v informativni list o evropskih zelenih obveznicah iz člena 10 in na podlagi letnih posodobitev, ki jih izvede originator, v poročilo o dodelitvi evropskih zelenih obveznic iz člena 11.



NASLOV III

NEOBVEZNE PREDLOGE ZA RAZKRITJE ZA OBVEZNICE, KI SE TRŽIJO KOT OKOLJSKO TRAJNOSTNE OBVEZNICE, IN ZA OBVEZNICE, POVEZANE S TRAJNOSTNOSTJO

Člen 20

Razkritja pred izdajo za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, ali obveznic, povezanih s trajnostnostjo

1.  
Komisija do 21. decembra 2024 objavi smernice, ki določajo predloge za prostovoljna razkritja pred izdajo za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in obveznic, povezanih s trajnostnostjo.
2.  
V predlogah iz odstavka 1 tega člena se navede, ali namerava izdajatelj uporabiti zunanjega pregledovalca in skupno predlogo za periodična razkritja iz člena 21.
3.  

Za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, predloge iz odstavka 1 tega člena poleg navedbe iz odstavka 2 tega člena vključujejo vsaj naslednje elemente, ki odražajo namen izdajatelja na podlagi razpoložljivih podatkov ob izdaji obveznice:

(a) 

kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU, ali kadar izdajatelj take načrte prostovoljno objavi, način, na katerega prihodki iz obveznic prispevajo k izvajanju teh načrtov;

(b) 

kadar za izdajatelja velja obveznost razkritja informacij na podlagi člena 8 Uredbe (EU) 2020/852, način, na katerega naj bi prihodki iz obveznic prispevali k izdajateljevemu prometu, naložbam v osnovna sredstva in naložbam v obratna sredstva, usklajenimi s taksonomijo;

(c) 

minimalni delež prihodkov iz obveznic, ki se uporabijo za dejavnosti, ki so okoljsko trajnostne na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2020/852.

4.  

Za izdajatelje obveznic, povezanih s trajnostnostjo, predloge iz odstavka 1 tega člena poleg navedbe iz odstavka 2 tega člena vključujejo vsaj naslednje elemente, ki odražajo namen izdajatelja na podlagi razpoložljivih podatkov ob izdaji obveznice:

(a) 

utemeljitev, raven ambicioznosti, pomembnost in metodologijo izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih določi izdajatelj;

(b) 

kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU, ali kadar izdajatelj take načrte prostovoljno objavi, način, na katerega prihodki iz obveznic prispevajo k izvajanju teh načrtov;

(c) 

kadar je ustrezno, način, na katerega je obveznica povezana z izdajateljevim prometom, naložbami v osnovna sredstva in naložbami v obratna sredstva, usklajenimi s taksonomijo, v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178;

(d) 

opis strukture obveznice, vključno z mehanizmom za prilagoditev kuponov.

Člen 21

Periodična razkritja po izdaji za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, ali obveznic, povezanih s trajnostnostjo

1.  
Izdajatelji obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in obveznic, povezanih s trajnostnostjo, lahko z uporabo skupnih predlog periodično razkrivajo informacije po izdaji.

Kadar izdajatelj periodično razkriva informacije po izdaji v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, se do dospelosti obveznice uporablja člen 44.

2.  

Za izdajatelja obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, predloge iz odstavka 1 vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a) 

kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU, ali kadar izdajatelj take načrte prostovoljno objavi, način, na katerega prihodki iz obveznic prispevajo k izvajanju teh načrtov;

(b) 

kadar za izdajatelja velja obveznost razkritja informacij na podlagi člena 8 Uredbe (EU) 2020/852, način, na katerega prihodki iz obveznic prispevajo k izdajateljevemu prometu, naložbam v osnovna sredstva in naložbam v obratna sredstva, usklajenimi s taksonomijo;

(c) 

minimalni delež prihodkov iz obveznic, ki se uporabijo za dejavnosti, ki so okoljsko trajnostne na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2020/852.

3.  

Za izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo, predloge iz odstavka 1 vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a) 

utemeljitev, raven ambicioznosti, pomembnost in metodologijo izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih določi izdajatelj;

(b) 

kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU, ali kadar izdajatelj take načrte prostovoljno objavi, način, na katerega naj bi prihodki iz obveznic prispevali k izvajanju teh načrtov;

(c) 

kadar je ustrezno, način, na katerega so prihodki iz obveznic povezani z izdajateljevim prometom, naložbami v osnovna sredstva in naložbami v obratna sredstva, usklajenimi s taksonomijo, v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178;

(d) 

opis strukture obveznice, vključno z mehanizmom za prilagoditev kuponov.

4.  
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 68 do 21. decembra 2024 za dopolnitev te uredbe z določitvijo vsebine, metodologij in predstavitve informacij, ki jih je treba razkriti v predlogah iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Komisija pri pripravi navedenega delegiranega akta upošteva informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikih, ki jih je treba razkriti na podlagi drugih ustreznih zakonodajnih aktov, vključno z Uredbo (EU) 2017/1129, da se prepreči prekrivanje razkritij izdajateljev.

Komisija pri pripravi navedenega delegiranega akta upošteva tudi potrebe udeležencev na finančnem trgu po informacijah, za katere veljajo zahteve po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088.



NASLOV IV

ZUNANJI PREGLEDOVALCI ZA EVROPSKE ZELENE OBVEZNICE



POGLAVJE 1

Pogoji za zunanji pregled evropskih zelenih obveznic

Člen 22

Registracija

1.  
Zunanji pregledovalci za evropske zelene obveznice se pred začetkom opravljanja dejavnosti registrirajo pri ESMA.
2.  
Zunanji pregledovalci, registrirani pri ESMA, vedno izpolnjujejo pogoje za registracijo iz člena 23(2).
3.  
Naslova IV in V te uredbe ne veljata za državne revizorje.

Člen 23

Vloga za registracijo zunanjega pregledovalca za evropske zelene obveznice

1.  

Vloga za registracijo zunanjega pregledovalca za evropske zelene obveznice vsebuje naslednje informacije:

(a) 

polno ime vložnika, naslov registriranega sedeža v Uniji, spletno mesto vložnika in, kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov (LEI);

(b) 

ime in kontaktne podatke kontaktne osebe:

(c) 

pravno obliko vložnika;

(d) 

lastniško strukturo vložnika;

(e) 

identitete članov višjega vodstva in upravnega odbora vložnika z njihovimi življenjepisi, v katerih je prikazana vsaj njihova raven usposobljenosti, izkušenj in usposabljanja;

(f) 

število analitikov, zaposlenih in drugih oseb, ki neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja, ter njihovo raven znanja, izkušenj in usposabljanja za zagotavljanje zunanjega pregleda ali podobnih storitev, ki so jo pridobili pred in med delom za vložnika;

(g) 

opis postopkov in metodologij, ki jih vložnik izvaja za izdajo pregledov;

(h) 

ureditev korporativnega upravljanja vložnika in politike ali postopke, ki jih vložnik izvaja za ugotavljanje, odpravo ali za obvladovanje in pregledno razkrivanje vseh dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov iz člena 35;

(i) 

kadar je ustrezno, dokumente in informacije, povezane z vsemi obstoječimi ali načrtovanimi dogovori o zunanjem izvajanju dejavnosti zunanjega pregledovalca, ki jih zajema ta uredba, vključno z informacijami o subjektih, ki prevzemajo funkcije zunanjega izvajanja;

(j) 

kadar je ustrezno, informacije o drugih dejavnostih, ki jih izvaja vložnik.

2.  

ESMA registrira vložnika kot zunanjega pregledovalca samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

višje vodstvo in člani upravnega odbora vložnika;:

(i) 

imajo dovolj dober ugled;

(ii) 

so dovolj usposobljeni, da lahko zagotovijo, da lahko vložnik opravlja naloge, ki se zahtevajo od zunanjih pregledovalcev na podlagi te uredbe;

(iii) 

imajo zadostne poklicne kvalifikacije;

(iv) 

imajo ustrezne izkušnje na področju dejavnosti, kot so zagotavljanje kakovosti, nadzor kakovosti, izvajanje pregledov poročil pred izdajo in po njej ter poročil o vplivu, zagotavljanje mnenj druge stranke o uskladitvi ali finančne storitve;

(b) 

število analitikov, zaposlenih in drugih oseb, ki neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja vložnika, ter njihova raven znanja, izkušenj in usposabljanja zadostujeta, da vložnik opravlja naloge, ki se od zunanjih pregledovalcev zahtevajo na podlagi te uredbe;

(c) 

notranje ureditve vložnika, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s poglavjem 2 tega naslova, so ustrezne in učinkovite.

ESMA lahko pri ocenjevanju pogojev iz prvega pododstavka tega odstavka upošteva, ali si je vložnik, kadar je opravljal storitve na podlagi členov 69 in 70, po najboljših močeh prizadeval za skladnost s členi 24 do 38. V ta namen lahko ESMA od vložnika zahteva, da mu predloži potrebne informacije.

3.  
ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA o tem obvesti vložnika in določi rok, do katerega mora vložnik zagotoviti dodatne informacije.

Ko je vloga popolna, ESMA o tem obvesti vložnika.

4.  
ESMA v 45 delovnih dneh po prejemu popolne vloge registrira ali zavrne registracijo vložnika.

ESMA lahko rok iz prvega pododstavka podaljša za 15 delovnih dni, kadar namerava vložnik določene dejavnosti zunanjega pregleda oddati v zunanje izvajanje.

5.  
ESMA vložnika pisno uradno obvesti, da je registriran kot zunanji pregledovalec ali o zavrnitvi njegove registracije. V odločitvi o registraciji ali zavrnitvi registracije vložnika so navedeni razlogi za to, veljati pa začne peti delovni dan po sprejetju.
6.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so opredeljena merila iz odstavka 2, prvi pododstavek, točki (a) in (b).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  
ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za predložitev informacij iz odstavka 1.

ESMA pri pripravi osnutkov izvedbenih tehničnih standardov upošteva digitalna sredstva za registracijo.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24

Pomembne spremembe, relevantne za registracijo

1.  
Zunanji pregledovalec pred izvedbo pomembnih sprememb informacij, predloženih v skladu s členom 23(1), o njih uradno obvesti ESMA.

Kadar ESMA nasprotuje takim pomembnim spremembam, o tem obvesti zunanjega pregledovalca v 45 delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o teh spremembah in navede razloge za ugovor. Spremembe iz prvega pododstavka tega odstavka se ne izvedejo, če ESMA v tem roku poda ugovor.

2.  
ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za predložitev informacij iz odstavka 1.

ESMA pri pripravi osnutkov izvedbenih tehničnih standardov upošteva digitalna sredstva za registracijo.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25

Jezikovna ureditev

Vložnik vloži vlogo za registracijo iz člena 23 v enem od uradnih jezikov institucij Unije. Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 ( 3 ) se smiselno uporablja za vse drugo sporočanje med ESMA in vložnikom ter njegovim osebjem.



POGLAVJE 2

Organizacijske zahteve, postopki in dokumenti v zvezi z upravljanjem

Člen 26

Splošna načela

1.  
Zunanji pregledovalci uporabljajo ustrezne sisteme, vire in postopke za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe.
2.  
Zunanji pregledovalec spremlja in vsaj enkrat letno oceni primernost in učinkovitost svojih sistemov, virov in postopkov, vzpostavljenih v skladu s to uredbo, ter sprejme ustrezne ukrepe za obravnavo morebitnih pomanjkljivosti v zvezi s tem.
3.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za ustreznost, primernost in učinkovitost sistemov, virov in postopkov zunanjih pregledovalcev iz odstavkov 1 in 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27

Višje vodstvo in člani upravnega odbora

1.  

Višje vodstvo in člani upravnega odbora zunanjega pregledovalca zagotovijo oziroma nadzorujejo naslednje:

(a) 

premišljeno in skrbno upravljanje zunanjega pregledovalca;

(b) 

neodvisnost dejavnosti ocenjevanja;

(c) 

ustrezno pregledno ugotavljanje, odpravljanje ali upravljanje in razkrivanje vseh dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov;

(d) 

da zunanji pregledovalec vedno izpolnjuje to uredbo.

2.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za ocenjevanje premišljenega in skrbnega upravljanja zunanjega pregledovalca iz odstavka 1, točka (a) in upravljanje nasprotij interesov iz odstavka 1, točka (c).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 28

Analitiki in zaposleni pri zunanjih pregledovalcih ter druge osebe, ki neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja pri zunanjih pregledovalcih

1.  
Zunanji pregledovalci poskrbijo, da imajo njihovi analitiki in zaposleni ter katera koli fizična oseba, katerih storitve so jim na voljo ali so pod njihovim nadzorom, in ki neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja, potrebno znanje, izkušnje in usposabljanje za dodeljene naloge.
2.  
Zunanji pregledovalci zagotovijo, da osebam iz odstavka 1 ni dovoljeno začenjati pogajanj glede honorarjev ali plačil s katerim koli ocenjevanim subjektom, povezano tretjo osebo ali katero koli osebo, ki je prek nadzora neposredno ali posredno povezana z ocenjevanim subjektom, niti sodelovati v takih pogajanjih.
3.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za ocenjevanje ustreznosti znanja, izkušenj in usposabljanja oseb iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 29

Funkcija skladnosti

1.  
Zunanji pregledovalci vzpostavijo in vzdržujejo stalno, neodvisno in učinkovito funkcijo skladnosti za dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.
2.  

Zunanji pregledovalci zagotovijo, da funkcija skladnosti izpolnjuje naslednje:

(a) 

ima pooblastilo za pravilno in neodvisno izvajanje svojih dolžnosti;

(b) 

ima potrebne vire in strokovno znanje ter dostop do vseh ustreznih informacij;

(c) 

ne spremlja ali ocenjuje lastnih dejavnosti;

(d) 

ne prejema plačil v zvezi s poslovno uspešnostjo zunanjega pregledovalca.

3.  
Ugotovitve funkcije skladnosti so na voljo nadzornemu organu ali upravnemu organu zunanjega pregledovalca.
4.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za ocenjevanje, ali ima funkcija skladnosti pooblastilo za pravilno in neodvisno izvajanje svojih dolžnosti, kakor je navedeno v odstavku 2, točka (a), ter merila za ocenjevanje, ali ima funkcija skladnosti potrebne vire in strokovno znanje ter dostop do vseh ustreznih informacij, kot je navedeno v odstavku 2, točka (b).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 30

Notranje politike in postopki

1.  
Zunanji pregledovalci sprejmejo in izvajajo notranje politike in postopke potrebne skrbnosti, ki zagotavljajo, da njihovi poslovni interesi ne ogrožajo neodvisnosti ali točnosti dejavnosti ocenjevanja.
2.  
Zunanji pregledovalci sprejmejo in izvajajo zanesljive administrativne in računovodske postopke, mehanizme notranjih kontrol ter učinkovite kontrolne in zaščitne ukrepe za sisteme za obdelavo informacij.
3.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za ocenjevanje zanesljivosti administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjih kontrol ter učinkovitosti kontrolnih in zaščitnih ukrepov za sisteme za obdelavo informacij iz odstavka 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 31

Metodologije ocenjevanja in informacije, ki se uporabljajo za preglede

1.  
Zunanji pregledovalci sprejmejo in izvajajo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi pregledi vsebujejo mnenje, ki temelji na poglobljeni analizi vseh informacij, ki so jim na voljo in ki so pomembne za njihovo analizo glede na njihove metodologije.
2.  
Zunanji pregledovalci javno objavijo ključne korake, ki so jih sprejeli v svojih utemeljitvah, da bi prišli do zaključkov vsakega pregleda.
3.  
Zunanji pregledovalci pri zagotavljanju pregledov uporabljajo informacije, ki so dovolj kakovostne in iz zanesljivih virov.
4.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za oceno, ali so informacije iz odstavka 3 dovolj kakovostne in ali so viri iz tega odstavka zanesljivi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Napake v metodologijah ocenjevanja ali pri njihovi uporabi

1.  
Zunanji pregledovalci, ki v svojih metodologijah ocenjevanja ali pri njihovi uporabi odkrijejo napake, ki pomembno vplivajo na pregled, o teh napakah takoj uradno obvestijo ESMA in prizadete izdajatelje evropskih zelenih obveznic ter jim jih pojasnijo.
2.  
Zunanji pregledovalci pravočasno obravnavajo napake in na svojih spletnih mestih čim prej objavijo napake iz odstavka 1, kadar je ustrezno skupaj z revidiranim in popravljenim pregledom. V revidiranih dokumentih se navedejo razlogi za spremembe.

Člen 33

Zunanje izvajanje

1.  
Zunanji pregledovalci, ki svoje dejavnosti ocenjevanja oddajo v zunanje izvajanje tretjim ponudnikom storitev, zagotovijo, da ima vsak tak tretji ponudnik storitev zmožnosti in zmogljivosti za zanesljivo in strokovno opravljanje navedenih dejavnosti ocenjevanja. Ti zunanji pregledovalci zagotovijo tudi, da zunanje izvajanje ne poslabša pomembno kakovosti njihovih notranjih kontrol in zmožnosti ESMA, da nadzoruje, da ti zunanji pregledovalci zagotavljajo skladnost s to uredbo.
2.  
Zunanji pregledovalci ne oddajo vseh svojih dejavnosti ocenjevanja ali funkcije skladnosti v zunanje izvajanje.
3.  
Zunanji pregledovalci uradno obvestijo ESMA o dejavnostih ocenjevanja, ki jih nameravajo oddati v zunanje izvajanje, vključno z navedbo ravni človeških in tehničnih virov, ki so potrebni za opravljanje teh dejavnosti, in razlogih za tako zunanje izvajanje.
4.  
Zunanji pregledovalci, ki oddajo dejavnosti ocenjevanja v zunanje izvajanje, zagotovijo, da takšno zunanje izvajanje ne zmanjša ali oslabi zmožnosti članov višjega vodstva ali upravljalnega organa zunanjega pregledovalca za opravljanje njihove funkcije ali vloge.
5.  
Zunanji pregledovalci zagotovijo, da tretji ponudniki storitev sodelujejo z ESMA in spoštujejo vse nadzorne zahteve ESMA v zvezi z vsemi dejavnostmi ocenjevanja, oddanimi v zunanje izvajanje.
6.  

Zunanji pregledovalci ostanejo odgovorni za vse dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, in sprejmejo ukrepe, da se zagotovi naslednje:

(a) 

ocenjevanja, ali tretji ponudniki storitev učinkovito in v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter regulativnimi zahtevami opravljajo dejavnosti ocenjevanja, oddane v zunanje izvajanje, ter ustrezno obravnavajo odkrite nepravilnosti;

(b) 

odkrivanje vseh tveganj v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, oddanimi v zunanje izvajanje;

(c) 

ustrezno redno spremljanje dejavnosti ocenjevanja, oddanih v zunanje izvajanje;

(d) 

ustrezne kontrolne postopke, povezane z dejavnostmi ocenjevanja, oddanimi v zunanje izvajanje, vključno z učinkovitim nadzorom dejavnosti ocenjevanja in s tem povezanih potencialnih tveganj v zvezi s tretjim ponudnikom storitev;

(e) 

ustrezno neprekinjeno poslovanje dejavnosti ocenjevanja, oddanih v zunanje izvajanje.

Za namene prvega pododstavka, točka (e), zunanji pregledovalci pridobijo informacije o ureditvah neprekinjenega poslovanja tretjih ponudnikov storitev, ocenijo njihovo kakovost in po potrebi zahtevajo izboljšave takih ureditev.

7.  

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so določena merila za:

(a) 

ocenjevanje zmožnosti in zmogljivosti tretjih ponudnikov storitev za zanesljivo in strokovno opravljanje dejavnosti ocenjevanja ter

(b) 

zagotavljanje, da izvajanje dejavnosti ocenjevanja ne poslabša bistveno kakovosti notranjih kontrol zunanjih pregledovalcev ali zmožnosti ESMA, da nadzoruje, da zunanji pregledovalci zagotavljajo skladnost s to uredbo.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 34

Zahteve glede vodenja evidenc

1.  

Zunanji pregledovalci vodijo ustrezne evidence, ki vključujejo naslednje:

(a) 

identiteto oseb, ki sodelujejo pri določanju in odobritvi pregledov, ter datum sprejetja odločitev o odobritvi pregledov;

(b) 

dokumentacijo o uveljavljenih postopkih in metodologijah, ki jih zunanji pregledovalci uporabljajo za izvajanje in pripravo pregledov;

(c) 

notranje dokumente, vključno z informacijami, ki niso javnega značaja, ter delovne dokumente, ki se uporabljajo kot osnova za vse objavljene preglede;

(d) 

evidence o postopkih in ukrepih, ki jih je zunanji pregledovalec vzpostavil za zagotovitev skladnosti s to uredbo;

(e) 

kopije notranjih in zunanjih sporočil, povezanih z dejavnostmi ocenjevanja, vključno z elektronskimi sporočili, ki so jih prejeli ali poslali zunanji pregledovalec in njegovi zaposleni;

(f) 

dokumentacijo, ki vsebuje predpogodbene ocene iz člena 35(2).

2.  
Evidence in dokumenti iz odstavka 1 se hranijo najmanj pet let po dospelosti zadevne obveznice in se na zahtevo dajo na voljo ESMA.
3.  
Kadar ESMA prekliče registracijo zunanjega pregledovalca v skladu s členom 59(1), ta zunanji pregledovalec zagotovi, da se evidence in dokumenti hranijo še pet dodatnih let. Evidence in dokumenti, v katerih so določene pravice in obveznosti zunanjega pregledovalca in izdajatelja evropske zelene obveznice v okviru dogovora za opravljanje storitev ocenjevanja, se hranijo do prekinitve odnosa s tem izdajateljem.

Člen 35

Nasprotja interesov in zaupnost informacij

1.  

Zunanji pregledovalci v svojih pregledih ugotavljajo, odpravljajo ali upravljajo in pregledno razkrivajo vsa dejanska ali morebitna nasprotja interesov, ki zadevajo kogar koli od naslednjih:

(a) 

njihove analitike ali zaposlene;

(b) 

delničarje, ki imajo najmanj 10 % kapitala ali glasovalnih pravic pri zunanjih pregledovalcih ali v družbi, ki lahko nadzoruje zunanje pregledovalce ali izvaja prevladujoč vpliv nad njimi;

(c) 

katero koli osebo, ki je pogodbeno povezana z zunanjimi pregledovalci in je neposredno vključena v dejavnosti ocenjevanja;

(d) 

katero koli osebo, ki odobri preglede.

2.  
Zunanji pregledovalec pred sklenitvijo pogodbe z izdajateljem o opravljanju storitev izvede predpogodbeno oceno, ali obstaja dejansko ali potencialno nasprotje interesov, in to oceno dokumentira. Zunanji pregledovalec posodobi predpogodbeno oceno in s tem povezano dokumentacijo, kadar se po sklenitvi pogodbe med zunanjim pregledovalcem in izdajateljem pojavi bistvena sprememba glede tveganja nasprotja interesov.

Zunanji pregledovalec ne izda pregleda, kadar ugotovi, da obstaja dejansko nasprotje interesov in zunanji pregledovalec ne more izvesti ukrepov za odpravo ali upravljanje tega nasprotja interesov.

3.  
Honorarji, ki jih zunanji pregledovalci zaračunajo za storitve ocenjevanja, niso odvisni od rezultata pregledov ali od katerega koli drugega rezultata ali izida opravljenega dela.
4.  
Analitike, zaposlene pri zunanjem pregledovalcu in vse druge osebe, ki so pogodbeno povezane z zunanjimi pregledovalci in neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja, zavezuje obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
5.  

Zunanji pregledovalci zagotovijo, da njihovi analitiki in zaposleni ali katera koli druga fizična oseba, ki je pogodbeno povezana z zunanjimi pregledovalci in neposredno sodeluje v dejavnostih ocenjevanja, izpolnjujejo naslednje:

(a) 

sprejmejo vse razumne ukrepe za zaščito lastnine in evidenc, s katerimi razpolaga zunanji pregledovalec, pred prevaro, krajo ali zlorabo, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost njihovih poslov ter naravo in obseg dejavnosti ocenjevanja;

(b) 

ne razkrijejo nobenih informacij o pregledih in mogočih prihodnjih pregledih, nobeni stranki razen izdajateljem, ki so zahtevali oceno s strani zunanjega pregledovalca;

(c) 

ne uporabljajo ali ne delijo zaupnih informacij za noben drug namen razen za dejavnosti ocenjevanja.

Člen 36

Opravljanje drugih storitev

Zunanji pregledovalci, ki opravljajo storitve, ki niso dejavnosti ocenjevanja, poskrbijo, da te druge storitve ne povzročajo nasprotja interesov z njihovimi dejavnostmi ocenjevanja v zvezi z evropskimi zelenimi obveznicami. Taki zunanji pregledovalci v svojih pregledih razkrijejo vse druge storitve, ki so jih opravili za ocenjevani subjekt ali katero koli povezano tretjo osebo.



POGLAVJE 3

Pregledi

Člen 37

Sklicevanje na ESMA ali druge pristojne organe

Zunanji pregledovalci se pri pregledu ne sklicujejo na ESMA ali kateri koli pristojni organ na način, ki bi lahko nakazoval ali namigoval, da je ESMA ali kateri koli pristojni organ potrdil ali odobril ta pregled ali katero koli dejavnost ocenjevanja zunanjega pregledovalca.

Člen 38

Objava pregledov

1.  

Zunanji pregledovalci na svojih spletnih mestih objavijo in dajo brezplačno na voljo naslednje:

(a) 

v razumnem času pred izdajo zadevne obveznice preglede pred izdajo, ki so jih izdali;

(b) 

brez odlašanja po tem, ko zunanji pregledovalec dokonča oceno poročil o dodelitvi, preglede po izdaji, ki so jih izdali;

(c) 

brez odlašanja po tem, ko zunanji pregledovalec oceni poročilo o vplivu, preglede poročil o vplivu, ki so jih izdali.

2.  
Pregledi na spletnem mestu zunanjega pregledovalca ostanejo javno dostopni vsaj do dospelosti zadevne obveznice.
3.  
Zunanji pregledovalci, ki se odločijo, da bodo prenehali zagotavljati pregled, brez odlašanja po taki odločitvi na svojih spletnih mestih zagotovijo informacije o razlogih za to odločitev.



POGLAVJE 4

Opravljanje storitev s strani zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav

Člen 39

Splošne določbe

1.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države lahko za izdajatelje evropskih zelenih obveznic opravlja svoje storitve v skladu s to uredbo, kadar je registriran v registru zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, ki ga vodi ESMA v skladu s členom 67.
2.  

ESMA registrira zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki je vložil vlogo za opravljanje storitev zunanjega pregledovanja v skladu s to uredbo v vsej Uniji v skladu z odstavkom 1 (v nadaljnjem besedilu: „zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo“) samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

Komisija sprejme sklep na podlagi člena 40(1);

(b) 

zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, je registriran ali ima dovoljenje za opravljanje storitev zunanjega pregledovanja v Uniji ter je predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja, s čimer se zagotovi popolna skladnost z zahtevami, ki veljajo v tej tretji državi;

(c) 

sklenjeni so dogovori o sodelovanju na podlagi člena 40(3).

3.  
Kadar je zunanji pregledovalec iz tretje države registriran v skladu s tem členom, se mu ne naložijo dodatne zahteve v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.
4.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, svojo vlogo predloži ESMA, pri čemer uporabi obrazce in predloge iz člena 23(7), po sprejetju sklepa Komisije iz člena 40(1) v zvezi s tretjo državo, v kateri je zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, registriran ali ima dovoljenje.
5.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, predloži ESMA vse potrebne informacije za svojo registracijo.
6.  
ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA o tem uradno obvesti zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo in določi rok, v katerem mora zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, predložiti dodatne informacije.

Kadar je vloga popolna, ESMA o tem uradno obvesti zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo.

7.  
ESMA v 45 delovnih dneh od prejema popolne vloge zunanjemu pregledovalcu iz tretje države, ki vloži vlogo, pisno in v celoti utemeljeno obrazloži svojo odločitev o odobritvi ali zavrnitvi registracije.

ESMA lahko rok iz prvega pododstavka podaljša za 15 delovnih dni, kadar namerava zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo, oddati določene dejavnosti zunanjega pregleda v zunanje izvajanje.

8.  
ESMA zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo, pisno uradno obvesti, da je registriran ali o zavrnitvi njegove registracije. V taki odločitvi o registraciji ali zavrnitvi registracije zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo, so navedeni razlogi za to, veljati pa začne peti delovni dan po sprejetju.
9.  
Zunanji pregledovalci iz tretjih držav še pred opravljanjem katere koli storitve v zvezi z izdajatelji evropskih zelenih obveznic s sedežem v Uniji ponudijo možnost, da morebitne spore, povezane s temi storitvami, predložijo pristojnemu sodišču države članice ali arbitražnemu sodišču s sedežem v državi članici.

Člen 40

Sklep o enakovrednosti

1.  

Komisija lahko v zvezi s tretjo državo sprejme sklep, v katerem navede, da pravni in nadzorni okviri te tretje države zagotavljajo naslednje:

(a) 

da zunanji pregledovalci, ki so registrirani ali imajo dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjujejo pravno zavezujoče organizacijske zahteve in zahteve glede poslovanja, ki imajo enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe in izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe;

(b) 

da pravni okvir te tretje države določa enakovreden učinkovit sistem za priznavanje zunanjih pregledovalcev, ki so registrirani ali imajo dovoljenje na podlagi prava te tretje države.

2.  

Komisija lahko šteje, da ima okvir tretje države za organizacijo in poslovanje enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe, kadar znotraj tega okvira subjekti, ki opravljajo storitve zunanjega pregleda, izpolnjujejo naslednje:

(a) 

registracijo ali dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;

(b) 

ustrezne organizacijske zahteve na področju funkcij notranjega nadzora;

(c) 

ustrezna pravila poslovanja.

3.  

ESMA sklene dogovore o sodelovanju z zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot dejansko enakovredni v skladu z odstavkom 1. V takih dogovorih se natančno opredeli naslednje:

(a) 

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, ki ga zahteva ESMA, vključno z dostopom do vseh informacij o zunanjih pregledovalcih iz tretjih držav, ki so registrirani ali imajo dovoljenje v tretjih državah;

(b) 

mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da zunanji pregledovalec iz tretje države, ki ga nadzoruje in ga je ESMA registriral v registru iz člena 67, krši pogoje iz registracije ali dovoljenja ali prava, ki se uporablja;

(c) 

postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, kadar je primerno.

4.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države s sedežem v državi, katere pravni in nadzorni okvir je bil priznan kot dejansko enakovreden v skladu z odstavkom 1 tega člena in ki je registriran v registru iz člena 67, lahko opravlja storitve, zajete v registraciji, za izdajatelje evropskih zelenih obveznic v vsej Uniji.
5.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države ne sme več uporabljati pravic iz člena 39, kadar Komisija prekliče svoj sklep iz odstavka 1 tega člena v zvezi s to tretjo državo.

Člen 41

Preklic registracije zunanjega pregledovalca iz tretje države

1.  

ESMA prekliče registracijo zunanjega pregledovalca iz tretje države, tako da tega zunanjega pregledovalca odstrani iz registra iz člena 67, kadar ima utemeljene razloge na podlagi dokumentarnih dokazil, na podlagi katerih meni, da zunanji pregledovalec iz tretje države pri opravljanju storitev v Uniji na podlagi te uredbe:

(a) 

deluje na način, ki je jasno v nasprotju z interesi vlagateljev ali pravilnim delovanjem trgov, ali

(b) 

je resno kršil zakone in predpise, ki veljajo zanj v zadevni tretji državi in na podlagi katerih je Komisija sprejela sklep na podlagi člena 40(1).

2.  

ESMA sprejme odločitev na podlagi odstavka 1, potem ko:

(a) 

je zadevo posredoval nadzornemu organu zadevne tretje države in ta nadzorni organ ni sprejel ukrepov, potrebnih za zaščito vlagateljev in pravilno delovanje trgov v Uniji, ali ni dokazal, da zadevni zunanji pregledovalec iz tretje države izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tej tretji državi, in

(b) 

najmanj 30 dni pred preklicem registracije zunanjega pregledovalca iz tretje države nadzornemu organu zadevne tretje države sporoči, da jo namerava preklicati.

3.  
ESMA Komisijo brez odlašanja obvesti o odločitvi, sprejeti na podlagi odstavka 1, in svojo odločitev objavi na spletnem mestu.
4.  
Komisija v primeru preklica registracije zunanjega pregledovalca iz tretje države oceni, ali pogoji, na podlagi katerih je bil sprejet sklep iz člena 40(1), še naprej veljajo za zadevno tretjo državo.

Člen 42

Priznanje zunanjega pregledovalca iz tretje države

1.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države lahko do sprejetja sklepa na podlagi člena 40(1) opravlja svoje storitve v skladu s to uredbo, pod pogojem, da ga ESMA prizna v skladu s tem členom.
2.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države, ki namerava pridobiti priznanje iz odstavka 1 tega člena („zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje“), izpolnjuje zahteve iz členov 23 do 38 in členov 54 do 56.
3.  

Zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, ima zakonitega zastopnika s sedežem v Uniji. Ta zakoniti zastopnik ima naslednje funkcije:

(a) 

je skupaj z zunanjim pregledovalcem iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, odgovoren za zagotavljanje, da zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje in opravlja storitve na podlagi te uredbe, izpolnjuje zahteve iz odstavka 2, in je v zvezi s tem odgovoren ESMA za ravnanje zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, v Uniji;

(b) 

deluje v imenu zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, kot glavna kontaktna točka za ESMA in katero koli drugo osebo v Uniji v zvezi z obveznostmi zunanjega pregledovalca na podlagi te uredbe ter

(c) 

ima zadostno znanje, strokovnost in vire za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi tega odstavka.

4.  
Vloga za priznanje s strani ESMA iz odstavka 1 vsebuje vse potrebne informacije, da se ESMA prepriča, da je zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, izvedel vse potrebno za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 2 in 3, ter, kadar je ustrezno, navedbo pristojnega organa, ki je odgovoren za nadzor zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, v tretji državi.
5.  
ESMA v 30 delovnih dneh po prejetju vloge za priznanje oceni, ali je popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA o tem obvesti zadevnega zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, in določi rok, do katerega mora zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, zagotoviti dodatne informacije.

Ko je vloga popolna, ESMA o tem obvesti zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje.

6.  
ESMA v 45 dneh od prejetja popolne vloge za priznanje preveri, ali so izpolnjene zahteve, določene v odstavkih 2 in 3.

ESMA lahko rok iz prvega pododstavka tega odstavka podaljša za 15 delovnih dni, kadar namerava zunanji pregledovalec iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, oddati določene dejavnosti zunanjega pregleda v zunanje izvajanje.

7.  
ESMA zunanjega pregledovalca iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, pisno uradno obvesti o svoji odločitvi o podelitvi ali zavrnitvi priznanja za zunanjega pregledovalca iz tretje države. V odločitvi o priznanju ali zavrnitvi priznanja zunanjemu pregledovalcu iz tretje države, ki vloži vlogo za priznanje, so navedeni razlogi za to, veljati pa začne peti delovni dan po sprejetju.
8.  
ESMA začasno odvzame ali, kadar je primerno, prekliče priznanje, izdano v skladu z odstavkom 7, kadar na podlagi dokumentarnih dokazil utemeljeno meni, da zunanji pregledovalec iz tretje države deluje na način, ki je v nasprotju z interesi uporabnikov njegovih storitev ali pravilnim delovanjem trgov ali resno krši to uredbo, oziroma da je zunanji pregledovalec iz tretje države dal lažne izjave ali je uporabil katere koli druge nezakonite načine za pridobitev priznanja.
9.  
ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi informacije ter obliko in vsebino vloge iz odstavka 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 21. decembra 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43

Odobritev storitev na podlagi te uredbe, ki se zagotavljajo v tretji državi

1.  

Zunanji pregledovalec s sedežem v Uniji, registriran v skladu s členom 23 lahko ESMA zaprosi za dovoljenje, da sme trajno odobriti storitve, ki jih v Uniji opravlja zunanji pregledovalec iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

zunanji pregledovalec je preveril in lahko ESMA vedno dokaže, da so pri opravljanju storitev na podlagi te uredbe s strani zunanjega pregledovalca iz tretje države, izpolnjene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve, določene v tej uredbi;

(b) 

zunanji pregledovalec ima potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje dejavnosti opravljanja storitev na podlagi te uredbe s strani zunanjega pregledovalca iz tretje države in upravljanje povezanih tveganj;

(c) 

storitve zunanjega pregledovalca iz tretje države se uporabljajo iz katerega koli od naslednjih objektivnih razlogov:

(i) 

posebnosti osnovnih trgov ali naložb;

(ii) 

bližina zunanjega pregledovalca iz tretje države trgom, izdajateljem ali vlagateljem tretjih držav;

(iii) 

strokovno znanje zunanjega pregledovalca iz tretje države pri opravljanju storitev zunanjega pregleda ali na posebnih trgih ali pri posebnih naložbah.

2.  
Zunanji pregledovalec, ki vloži vlogo iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: „zunanji pregledovalec, ki odobri storitve“) zagotovi vse potrebne informacije, na podlagi katerih se ESMA prepriča, da so ob predložitvi vloge izpolnjeni vsi pogoji iz navedenega odstavka.
3.  
ESMA v 20 delovnih dneh po prejetju vloge iz odstavka 1 oceni, ali je popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA o tem uradno obvesti zunanjega pregledovalca, ki odobri storitve, in določi rok, do katerega mora zunanji pregledovalec, ki odobri storitve, zagotoviti dodatne informacije.

Ko je vloga popolna, ESMA o tem uradno obvesti zunanjega pregledovalca, ki odobri storitve.

ESMA v 45 delovnih dneh od prejetja popolne vloge vlogo pregleda in sprejme odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi odobritve. ESMA zunanjega pregledovalca, ki odobri storitve, uradno obvesti o svoji odločitvi. V odločitvi so navedeni razlogi, veljati pa začne peti delovni dan po sprejetju.

4.  
Storitve, ki jih na podlagi te uredbe opravlja zunanji pregledovalec iz tretje države, katerega storitve so bile odobrene, se štejejo za storitve, ki jih zagotavlja zunanji pregledovalec, ki odobri storitve. Zunanji pregledovalec, ki odobri storitve, odobritve ne uporablja z namenom, da bi se izognil izpolnjevanju zahtev te uredbe.
5.  
Zunanji pregledovalec, ki odobri storitve, je še naprej v celoti odgovoren za storitve, ki jih na podlagi te uredbe zagotavlja zunanji pregledovalec iz tretje države, katerega storitve so bile odobrene, in za skladnost s to uredbo.
6.  
Kadar ESMA iz utemeljenih razlogov meni, da pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni, je pooblaščen, da od zunanjega pregledovalca, ki odobri storitve, zahteva, da prekliče odobritev.
7.  
Zunanji pregledovalec, ki odobri storitve, objavi informacije iz člena 38 na svojem spletnem mestu.
8.  
Zunanji pregledovalec, ki odobri storitve, ESMA letno poroča o storitvah, ki jih je odobril v preteklih 12 mesecih.



NASLOV V

NADZOR, KI GA IZVAJAJO PRISTOJNI ORGANI IN ESMA



POGLAVJE 1

Pristojni organi

Člen 44

Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi

1.  

Pristojni organ matične države članice, imenovan na podlagi člena 31 Uredbe (EU) 2017/1129, nadzoruje naslednje:

(a) 

izdajatelje evropskih zelenih obveznic glede izpolnjevanja obveznosti iz naslova II, poglavje 2, ter členov 18 in 19;

(b) 

izdajatelje, ki uporabljajo skupne predloge iz člena 21, glede skladnosti s temi predlogami.

2.  
Pristojni organi, imenovani v skladu s členom 29(5) Uredbe (EU) 2017/2402, nadzorujejo, ali originatorji izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova II, poglavje 2, ter členov 18 in 19 te uredbe.
3.  
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena pristojni organi ne nadzorujejo izdajateljev evropskih zelenih obveznic, ki jih zajema člen 1(2), točki (b) in (d), Uredbe (EU) 2017/1129.

Člen 45

Pooblastila pristojnih organov

1.  

Pristojni organi imajo za izpolnjevanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a) 

od izdajateljev lahko zahtevajo, da objavijo informativne liste o evropskih zelenih obveznicah iz člena 10 ali da v te informativne liste vključijo informacije iz Priloge I;

(b) 

od izdajateljev lahko zahtevajo, da objavijo preglede in ocene;

(c) 

od izdajateljev lahko zahtevajo, da objavijo letna poročila o dodelitvi ali v letna poročila o dodelitvi vključijo informacije iz Priloge II;

(d) 

od izdajateljev lahko zahtevajo, da objavijo poročilo o vplivu ali v poročilo o vplivu vključijo informacije iz Priloge III;

(e) 

od izdajateljev lahko zahtevajo, da o objavi uradno obvestijo pristojni organ v skladu s členom 15(4);

(f) 

kadar izdajatelji uporabljajo skupne predloge iz člena 21, lahko od teh izdajateljev zahtevajo, da v svoja periodična razkritja po izdaji vključijo elemente iz navedenega člena;

(g) 

od revizorjev in višjega vodstva izdajatelja lahko zahtevajo, da predložijo ustrezne informacije in dokumente;

(h) 

začasno lahko prekinejo ponudbo evropskih zelenih obveznic ali njihov sprejem v trgovanje na reguliranem trgu za največ deset zaporednih delovnih dni vsakič, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da izdajatelj ni izpolnil obveznosti na podlagi naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19;

(i) 

prepovejo lahko ponudbo ali sprejem evropskih zelenih obveznic v trgovanje na reguliranem trgu, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da izdajatelj še vedno ne izpolnjuje obveznosti na podlagi naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19;

(j) 

začasno prekinejo oglaševanje za največ deset zaporednih delovnih dni ali od izdajateljev evropskih zelenih obveznic ali od zadevnih finančnih posrednikov zahtevajo, naj začasno prenehajo oglaševati za največ deset zaporednih delovnih dni vsakič, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da izdajatelj ni izpolnil obveznosti na podlagi naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19;

(k) 

prepovejo lahko oglaševanje ali od zadevnih izdajateljev evropskih zelenih obveznic ali finančnih posrednikov zahtevajo, da prenehajo z oglaševanjem, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da izdajatelj še vedno ne izpolnjuje obveznosti na podlagi naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19;

(l) 

objavijo lahko dejstvo, da izdajatelj evropskih zelenih obveznic ne ravna v skladu s to uredbo, od izdajatelja pa lahko zahtevajo, da to informacijo objavi na svojem spletnem mestu;

(m) 

izdajatelju lahko prepovejo izdajo evropskih zelenih obveznic za obdobje, ki ni daljše od enega leta, če je izdajatelj večkrat in grobo kršil določbe iz naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19;

(n) 

po preteku trimesečnega obdobja po zahtevi iz točke (l) tega pododstavka lahko objavijo dejstvo, da izdajatelj evropskih zelenih obveznic ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3 v zvezi z uporabo oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“, in od njega zahtevajo, da te informacije objavi na svojem spletnem mestu;

(o) 

izvajajo lahko inšpekcijske preglede ali preiskave na kraju samem, in sicer na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, in za ta namen vstopijo v prostore, da pridobijo dostop do dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

Pristojni organi lahko na podlagi nacionalnega prava po potrebi zaprosijo ustrezni pravosodni organ, naj sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz prvega pododstavka.

2.  

Pristojni organi izvajajo svoje funkcije in pooblastila iz odstavka 1 na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) 

neposredno;

(b) 

v sodelovanju z drugimi organi;

(c) 

v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na organe iz točke (b);

(d) 

z vložitvijo zaprosila pri pristojnih pravosodnih organih.

3.  
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog.
4.  
Za osebo, ki na podlagi te uredbe zagotovi informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da je kršila katere koli omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanjo ne velja nobena odgovornost v zvezi z zagotavljanjem takih informacij pristojnemu organu.

Člen 46

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.  
Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri preiskovanju, nadzoru ter izvrševanju.

Države članice, ki so v skladu s členom 49(5) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve te uredbe, zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da prejmejo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali sodnimi postopki, ki se začnejo zaradi domnevnih kršitev te uredbe, in te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom, da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja.

2.  

Pristojni organ lahko zaprosilo za informacije ali za sodelovanje v preiskavi zavrne le v naslednjih izrednih okoliščinah:

(a) 

kadar bi izpolnitev zaprosila verjetno negativno vplivala na njegovo lastno preiskavo, izvršilne ukrepe ali kazensko preiskavo;

(b) 

kadar so se pri ustreznih organih države članice tega pristojnega organa že začeli sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam;

(c) 

kadar je bila osebam iz točke (b) za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v državi članici tega pristojnega organa.

3.  
Pristojni organi lahko zaprosijo za pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Kadar pristojni organ prejme zaprosilo pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko stori kar koli od naslednjega:

(a) 

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b) 

pristojnemu organu, ki je predložil zaprosilo, dovoli, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c) 

pristojnemu organu, ki je predložil zaprosilo, dovoli, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d) 

imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

(e) 

si z drugimi pristojnimi organi deli določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi.

4.  
Kadar pristojni organ iz člena 44(2) v primeru obveznice za listinjenje ugotovi ali ima razloge za sum, da obveznost iz naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18 ali 19 ni bila izpolnjena, o svojih ugotovitvah dovolj podrobno obvesti pristojni organ države članice subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum takega neizpolnjevanja. Po prejemu teh informacij pristojni organ države članice subjekta, za katerega obstaja sum o neskladnosti, v 15 delovnih dneh sprejme vse potrebne ukrepe za obravnavo ugotovljene neskladnosti in o tem uradno obvesti drug zadevni pristojni organ. Kadar se pristojni organ iz člena 44(2) ne strinja z drugim pristojnim organom v zvezi s postopkom ali vsebino njegovega ukrepanja ali neukrepanja, o svojem nestrinjanju brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti vse druge zadevne pristojne organe.
5.  
Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bilo zaprosilo za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjeno ali pa ni bilo obravnavano v razumnem roku, obrnejo na ESMA. Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s pooblastilom, prenesenim nanj na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
6.  
ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki se izmenjujejo v skladu z odstavkom 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  
ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ter postopki za namene sodelovanja in izmenjave informacij iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 47

Poslovna skrivnost

1.  
Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe ter zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, so zaupne in se šteje, da so poslovna skrivnost, razen kadar pristojni organ, ko izmenja take informacije z drugim pristojnim organom navede, da se take informacije lahko razkrijejo oziroma kadar je tako razkritje potrebno za sodne postopke.
2.  
Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali kateri koli tretji osebi, na katero je pristojni organ prenesel svoja pooblastila. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 48

Previdnostni ukrepi

1.  
Pristojni organ države članice gostiteljice, ki ima jasne in dokazljive razloge za prepričanje, da je izdajatelj evropske zelene obveznice storil nepravilnosti ali da je tak izdajatelj kršil to uredbo, te ugotovitve posreduje pristojnemu organu matične države članice in ESMA.
2.  
Kadar izdajatelj evropske zelene obveznice kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, še naprej krši to uredbo, pristojni organ države članice gostiteljice o tem obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA ter nato sprejme vse ustrezne ukrepe, da zaščiti vlagatelje, in o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo in ESMA.
3.  
Pristojni organ, ki se ne strinja s katerim od ukrepov, ki jih na podlagi odstavka 2 sprejme drugi pristojni organ, lahko o tem seznani ESMA. ESMA lahko ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 49

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.  

Brez poseganja v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov na podlagi člena 45 in v pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za nalaganje upravnih sankcij in sprejemanje drugih ustreznih upravnih ukrepov, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Te upravne sankcije in drugi upravni ukrepi se uporabljajo za:

(a) 

kršitve obveznosti na podlagi naslova II, poglavje 2, oziroma člena 18, 19 ali 21, ki jih storijo izdajatelji;

(b) 

nesodelovanje v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali neizpolnjevanje zahteve iz člena 45(1).

2.  
Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o pooblastilih pristojnih organov za nalaganje upravnih sankcij in sprejemanje drugih ustreznih upravnih ukrepov iz odstavka 1, kadar so za kršitve iz točke (a) ali (b) navedenega odstavka v njihovem nacionalnem pravu do 21. decembra 2024 že predpisane kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisijo in ESMA uradno obvestijo o podrobnostih ustreznih delov njihovega kazenskega prava.
3.  
Države članice do 21. decembra 2024 uradno obvestijo Komisijo in ESMA o podrobnostih pravil iz odstavkov 1 in 2. Komisijo in ESMA brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah teh pravil.
4.  

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz odstavka 1, točka (a), pooblaščeni, da naložijo naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a) 

javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 45(1), točka l, navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b) 

odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c) 

odredbo, v skladu s katero se odgovorni fizični ali pravni osebi prepoveduje izdajanje evropskih zelenih obveznic za obdobje, ki ne presega enega leta;

(d) 

najvišje upravne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar se lahko ugotovita;

(e) 

v primeru pravne osebe najvišje upravne kazni v višini vsaj 500 000  EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustrezni vrednosti nacionalne valute na dan 20. decembra 2023 ali do 0,5 % skupnega letnega prometa te pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja;

(f) 

v primeru fizične osebe najvišje upravne kazni v višini vsaj 50 000  EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustrezni vrednosti nacionalne valute na dan 20. decembra 2023.

Za namene prvega pododstavka, točka (e), kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja.

5.  
Države članice lahko določijo dodatne sankcije ali ukrepe in višje upravne kazni, kot so navedene v tej uredbi.

Člen 50

Izvajanje nadzornih pooblastil in pooblastil za nalaganje sankcij

1.  

Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij ter drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, kadar je ustrezno tudi:

(a) 

resnost in trajanje kršitve;

(b) 

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c) 

finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(d) 

učinek kršitve na interese vlagateljev;

(e) 

pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(f) 

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g) 

predhodne kršitve te uredbe s strani osebe, odgovorne za kršitev;

(h) 

vse ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

2.  
Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil za naložitev upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov na podlagi člena 49 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri uvedbi upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 51

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so sklepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno utemeljeni in da zanje velja pravica do pritožbe na sodišču.

Člen 52

Objava sklepov

1.  
Pristojni organi objavijo sklep o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa zaradi kršitve te uredbe na svojih uradnih spletnih mestih takoj potem, ko se o njem obvesti osebo, na katero se nanaša. Objavijo se informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb. Ta obveznost ne velja za sklepe o uvedbi ukrepov preiskovalne narave.
2.  

Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali kadar bi taka objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, pristojni organi storijo eno od naslednjega:

(a) 

odložijo sklep o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b) 

objavijo sklep o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa na anonimni podlagi tako, da se zagotovi skladnost z nacionalnim pravom, kadar taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov;

(c) 

sklepa o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa ne objavijo, če se za možnosti iz točk (a) in (b) šteje, da so nezadostne za zagotovitev, da:

(i) 

stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena ali

(ii) 

bo objava takega sklepa v zvezi z ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

V primeru sklepa o objavi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa na anonimni podlagi iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, kadar se pričakuje, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo.

3.  
Kadar je zoper sklep o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa vložena pritožba pred ustreznim sodiščem ali upravnim organom, pristojni organ iz člena 44(1) in (2) na svojem uradnem spletnem mestu takoj objavi tudi take informacije in vse naknadne informacije o rezultatu take pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsak sklep, s katerim se razveljavi predhodni sklep o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa.
4.  
Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let po objavi. Objavljeni osebni podatki vključujejo samo podatke, potrebne za namene posameznega primera, in ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Člen 53

Poročanje o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih ESMA

1.  
Pristojni organi ESMA vsako leto predložijo zbirne informacije o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, naloženih v skladu s členom 49. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.
2.  
Kadar so države članice v skladu s členom 49(5) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb iz navedenega člena, njihovi pristojni organi vsako leto ESMA zagotovijo anonimizirane in zbirne podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.
3.  
Pristojni organ, ki je javno razkril upravne sankcije, druge upravne ukrepe ali kazenske sankcije, o teh sankcijah in ukrepih hkrati poroča ESMA.
4.  
Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah ali drugih upravnih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu s členom 52(2), prvi pododstavek, točka (c), vključno z vsako pritožbo v zvezi z njimi in njenim rezultatom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in pravnomočno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov o sankcijah, o katerih je bil obveščen, izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov imajo dostop zgolj pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi.



POGLAVJE 2

ESMA

Člen 54

Zahtevki za informacije

1.  

ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse informacije, ki mu omogočajo izvajanje nalog na podlagi te uredbe:

(a) 

oseb, ki dejansko vodijo posle zunanjega pregledovalca;

(b) 

članov nadzornega, poslovodnega ali upravnega organa zunanjega pregledovalca;

(c) 

članov višjega vodstva zunanjega pregledovalca;

(d) 

vseh oseb, ki neposredno sodelujejo v dejavnostih ocenjevanja zunanjega pregledovalca;

(e) 

pravnih zastopnikov in zaposlenih pri subjektih, katerim je zunanji pregledovalec oddal nekatere funkcije v zunanje izvajanje v skladu s členom 33;

(f) 

oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane s postopkom upravljanja zunanjega pregledovalca, vključno z delničarji, ki imajo najmanj 10 % kapitala ali glasovalnih pravic zunanjega pregledovalca ali v družbi, ki lahko izvaja nadzor ali prevladujoč vpliv nad zunanjim pregledovalcem;

(g) 

vsake osebe, ki deluje kot zunanji pregledovalec ali se lažno izdaja za zunanjega pregledovalca, ne da bi bil registriran kot tak, in vsake osebe, ki opravlja katero koli od funkcij iz točk (a) do (f) v imenu take osebe.

2.  

Kadar ESMA informacije na podlagi odstavka 1 zahteva z enostavnim zahtevkom:

(a) 

navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) 

navede namen zahtevka;

(c) 

navede, katere informacije se zahtevajo;

(d) 

določi rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) 

obvesti osebo, od katere se zahtevajo informacije, da teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, točne in nezavajajoče, ter

(f) 

navede morebitno globo iz člena 60, kadar so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči.

3.  

Kadar ESMA predložitev informacij na podlagi odstavka 1 zahteva na podlagi odločitve:

(a) 

navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) 

navede namen zahtevka;

(c) 

navede, katere informacije se zahtevajo;

(d) 

določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) 

navede periodične denarne kazni, določene v členu 61, kadar so zahtevane informacije nepopolne;

(f) 

navede globo iz člena 60, kadar so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g) 

navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe v skladu s členoma 58 in 59 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 navedene uredbe.

4.  
Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu pooblaščene za njihovo zastopanje. Ustrezno pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če se izkaže, da so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.
5.  
ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo prebivališče ali sedež osebe, na katere se nanaša taka zahteva ali odločitev, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve iz odstavka 1.

Člen 55

Splošne preiskave

1.  

ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog na podlagi te uredbe opravi potrebne preiskave oseb iz člena 54(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

(a) 

preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b) 

izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) 

povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 54(1) ali njenega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d) 

opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namene zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) 

zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  
Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1 tega člena, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V tem pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 61, ki se naložijo, kadar zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 54(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 60, ki se naložijo, kadar se izkaže, da so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 54(1), napačni ali zavajajoči.
3.  
Osebe iz člena 54(1) privolijo v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 61, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.
4.  
ESMA v razumnem času pred preiskavo o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ iz člena 44 v državi članici, v kateri bo izvedena preiskava. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zaprosilo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.
5.  
Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz odstavka 1, točka (e), v skladu z nacionalnim pravom potrebna odobritev pravosodnega organa, zanjo zaprosi ESMA. ESMA lahko za tako odobritev zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.
6.  
Kadar se zaprosi za odobritev iz odstavka 5, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je odločitev ESMA pristna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso arbitrarni ali pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, ter glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 56

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  
ESMA lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih, na zemljiščih ali lastnini pravnih oseb iz člena 54(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregledov, lahko ESMA izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodne najave.
2.  
Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore ali na vsa zemljišča in lastnino pravnih oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila iz člena 55(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore, lastnino ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.
3.  
Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 61, kadar zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo izveden pregled.
4.  
Osebe iz člena 54(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 61, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču. ESMA take odločitve sprejme po posvetovanju s pristojnim organom države članice, v kateri bo izveden pregled.
5.  
Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, ter uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zaprosilo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. V ta namen imajo pooblastila, določena v odstavku 2. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.
6.  
ESMA lahko pristojne organe države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, zaprosi, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 55(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kot je določeno v tem členu in v členu 55(1).
7.  
Kadar uradniki ESMA in drugi spremljevalci, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, kadar je primerno, zaprosi tudi za podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.
8.  
Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 na podlagi veljavnega nacionalnega prava potrebna odobritev pravosodnega organa, zanjo zaprosi ESMA. ESMA lahko za tako odobritev zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.
9.  
Kadar se zaprosi za odobritev iz odstavka 8, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je odločitev ESMA pristna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet inšpekcijskega pregleda niso arbitrarni ali pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti o razlogih, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, ter resnosti domnevne kršitve in naravi vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 57

Izvajanje pooblastil iz členov 54, 55 in 56

Pooblastila, prenesena na ESMA, njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, na podlagi člena 54, 55 ali 56, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 58

Izmenjava informacij

1.  
Pristojni organi iz člena 44, ESMA in drugi ustrezni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.
2.  
Pristojni organi iz člena 44, ESMA, drugi ustrezni organi in drugi organi ali fizične in pravne osebe zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih nalog na podlagi te uredbe, uporabijo samo pri opravljanju svojih nalog.

Člen 59

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  

Kadar ESMA v skladu s členom 63(8) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz člena 60(1), sprejme odločitev o enem ali več od naslednjih ukrepov:

(a) 

prekliče registracijo zunanjega pregledovalca;

(b) 

prekliče priznanje zunanjega pregledovalca iz tretje države;

(c) 

začasno prepove zunanjemu pregledovalcu opravljanje dejavnosti na podlagi te uredbe v vsej Uniji, dokler se kršitev ne odpravi;

(d) 

začasno prekliče registracijo zunanjega pregledovalca iz tretje države;

(e) 

zahteva od osebe, da odpravi kršitev;

(f) 

naloži globe na podlagi člena 60;

(g) 

naloži periodične denarne kazni na podlagi člena 61;

(h) 

izda javno obvestilo.

2.  

ESMA prekliče registracijo ali priznanje zunanjega pregledovalca v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a) 

zunanji pregledovalec se je izrecno odpovedal registraciji ali priznanju ali registracije ali priznanja ni uporabil v 36 mesecih od odobritve registracije ali priznanja;

(b) 

zunanji pregledovalec je pridobil registracijo ali priznanje z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nedovoljen način;

(c) 

zunanji pregledovalec ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran ali priznan.

Kadar ESMA prekliče registracijo ali priznanje zunanjega pregledovalca, v svoji odločitvi navede vse razloge.

Preklic začne veljati takoj.

3.  

Za namene odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) 

trajanju in pogostosti kršitve;

(b) 

ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c) 

ali je bila kršitev storjena z naklepom ali iz malomarnosti;

(d) 

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e) 

finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f) 

učinek kršitve na interese vlagateljev;

(g) 

pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(h) 

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i) 

predhodne kršitve te uredbe s strani osebe, odgovorne za kršitev;

(j) 

vse ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev njene ponovitve.

4.  
ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vsak tak ukrep javno objavi na svojem spletnem mestu v desetih delovnih dneh od datuma sprejetja odločitve iz odstavka 1.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a) 

izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;

(b) 

kadar je ustrezno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c) 

izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 60

Globe

1.  

ESMA sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena, kadar v skladu s členom 63(8) ugotovi, da so zunanji pregledovalec ali katera od oseb iz člena 54(1) namerno ali iz malomarnosti storili eno ali več naslednjih kršitev:

(a) 

neizpolnjevanje členov 24(1) ali določb iz naslova IV, poglavji 2 in 3;

(b) 

predložitev neresničnih podatkov ob vložitvi vloge za registracijo kot zunanji pregledovalec ali uporaba drugih nedovoljenih načinov za pridobitev take registracije;

(c) 

nepredložitev informacij v odziv na odločitev, s katero se zahtevajo informacije, na podlagi člena 54 ali predložitev napačnih ali zavajajočih informacij v odziv na zahtevek za informacije ali odločitev;

(d) 

oviranje ali neupoštevanje preiskave na podlagi člena 55(1), točka (a), (b), (c) ali (e);

(e) 

neizpolnjevanje člena 56 s tem, da se ne zagotovi pojasnila o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda, ali s predložitvijo napačnega ali zavajajočega pojasnila;

(f) 

opravljanje dejavnosti zunanjih pregledovalcev ali lažno izdajanje za zunanjega pregledovalca, ne da bi bil registriran kot zunanji pregledovalec.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

2.  
Brez poseganja v odstavek 3 najnižji znesek globe iz odstavka 1 znaša 20 000  EUR. Najvišji znesek je 200 000  EUR.

Pri določanju višine globe na podlagi odstavka 1 tega člena ESMA upošteva merila iz člena 59(3).

3.  
Kadar je oseba storila kršitev iz odstavka 1 in zaradi kršitve imela neposredne ali posredne finančne koristi, je znesek globe najmanj enak tem finančnim koristim.
4.  
Kadar dejanje ali opustitev dejanja zajema več kršitev, ESMA naloži samo eno globo. Ta globa je najvišja možna globa za to dejanje ali opustitev.

Člen 61

Periodične denarne kazni

1.  

ESMA z odločitvijo naloži periodično denarno kazen z namenom prisiliti:

(a) 

osebo, da odpravi kršitev v skladu z odločitvijo, sprejeto na podlagi člena 59(1), točka (e);

(b) 

osebo iz člena 54(1), da:

(i) 

predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo na podlagi člena 54;

(ii) 

privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo na podlagi člena 55, ali

(iii) 

privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo na podlagi člena 56.

2.  
Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.
3.  
Znesek periodičnih denarnih kazni znaša 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.
4.  
Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 62

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1.  
ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil na podlagi členov 60 in 61, razen če bi tako razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).
2.  
Globe in periodične denarne kazni, naložene na podlagi členov 60 in 61, so upravne narave.
3.  
Globe in periodične denarne kazni, naložene na podlagi členov 60 in 61, so izvršljive.

Za namene izvrševanja glob in periodičnih denarnih kazni ESMA uporabi pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, na ozemlju katere se globe ali periodične denarne kazni izvršujejo.

4.  
Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Unije.
5.  
Kadar ESMA odloči, da po zaključku preiskave ne bo naložil globe ali periodične denarne kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

Člen 63

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  
Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev iz člena 60(1), imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika znotraj ESMA, da zadevo razišče. Preiskovalni uradnik ne sodeluje oziroma ni sodeloval pri neposrednem ali posrednem nadzoru ali v registracijskem postopku zadevnega zunanjega pregledovalca in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.
2.  
Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.
3.  
Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja pristojnosti za vložitev zahtevka za informacije v skladu s členom 54 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 55 in 56. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 57.
4.  
Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.
5.  
Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so preiskovane osebe imele priložnost podati pripombe.
6.  
V preiskavi na podlagi tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.
7.  
Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Preiskovanim osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.
8.  
Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem, ko so v skladu s členom 64 zadevne osebe podale izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 60(1) in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 59 ter naloži globo v skladu s členom 60.
9.  
Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov proces odločanja.
10.  
Komisija do 21. decembra 2024 sprejme delegirane akte v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo postopka v zvezi z izvajanjem pooblastil ESMA za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in podrobnimi pravili glede rokov zastaranja za nalaganje in izvrševanje kazni.
11.  
ESMA ustreznim nacionalnim organom predloži zadeve za kazenski pregon, če pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi pomenila obstoj kaznivega dejanja. Poleg tega ESMA ne nalaga glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku na podlagi nacionalnega prava.

Člen 64

Zaslišanje oseb, ki so v postopku na podlagi členov 59, 60 in 61

1.  
ESMA pred sprejetjem katere koli odločitve na podlagi členov 59, 60 in 61 osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo glede ugotovitev ESMA. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so te osebe imele priložnost dati pripombe.
2.  
Odstavek 1 tega člena se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi na podlagi člena 59, da se prepreči večja in neposredna škoda finančnemu sistemu. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.
3.  
Med zadevnim postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku ESMA, do obrambe. Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 65

Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen na podlagi te uredbe. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 66

Pristojbine za registracijo, priznanje in nadzor

1.  
ESMA zunanjim pregledovalcem zaračuna pristojbine za stroške v zvezi z njihovo registracijo, priznanjem in nadzorom ter vse stroške, ki bi jih lahko ESMA imel pri izvajanju nalog na podlagi te uredbe.
2.  
Skupne pristojbine, ki jih ESMA zaračuna zunanjim pregledovalcem, ki so vložniki, registriranim zunanjim pregledovalcem ali priznanim zunanjim pregledovalcem v skladu s to uredbo, pokrivajo upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi z registracijo vseh zunanjih pregledovalcev in nadzorom nad njimi. Hkrati je znesek pristojbine sorazmeren s prometom zunanjega pregledovalca.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko zunanji pregledovalci, katerih letni promet je nižji od določenega zneska, oproščeni plačila pristojbine, kot je podrobneje določeno v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija na podlagi odstavka 3.

3.  
Komisija do 21. decembra 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe, s katerim določi zlasti vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Komisija pri pripravi delegiranega akta določi prag letnega prometa zunanjih pregledovalcev na ravni skupine, pod katerim se pristojbina ne zaračuna, in tudi določi način izračuna letnega prometa za namene uporabe tega praga.

4.  
Pred sprejetjem delegiranega akta iz odstavka 3 se Komisija posvetuje z ESMA o pristojbinah iz tega odstavka.

Člen 67

Register zunanjih pregledovalcev in zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav pri ESMA

1.  

ESMA na svojem spletnem mestu vodi javno dostopen register, ki vsebuje seznam:

(a) 

zunanjih pregledovalcev, registriranih v skladu s členom 23;

(b) 

zunanjih pregledovalcev, ki jim je začasno prepovedano opravljati njihove dejavnosti v skladu s členom 59;

(c) 

zunanjih pregledovalcev, ki jim je bila preklicana registracija v skladu s členom 59;

(d) 

zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, ki jim je dovoljeno opravljanje storitev v Uniji v skladu s členom 39;

(e) 

zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, priznanih v skladu s členom 42;

(f) 

zunanjih pregledovalcev, registriranih v skladu s členom 23, ki odobrijo storitve zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav v skladu s členom 43;

(g) 

zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, katerih registracija je bila preklicana in ne uporabljajo več pravic na podlagi člena 39, kadar Komisija umakne svoj sklep iz člena 40(1) v zvezi s to tretjo državo;

(h) 

zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, katerih priznanje je bilo začasno odvzeto ali preklicano;

(i) 

zunanjih pregledovalcev, registriranih v skladu s členom 23, ki ne morejo več odobriti storitev, ki jih zagotavljajo zunanji pregledovalci iz tretjih držav v skladu s členom 43.

2.  
Register vsebuje kontaktne podatke zunanjih pregledovalcev, njihova spletna mesta in datume, na katere začnejo veljati odločitve ESMA v zvezi s temi zunanjimi pregledovalci.
3.  
Register za zunanje pregledovalce iz tretjih držav vsebuje tudi informacije o storitvah, ki jih ti opravljajo, in kontaktne podatke pristojnega organa, odgovornega za njihov nadzor v tretji državi.



NASLOV VI

DELEGIRANI AKTI

Člen 68

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 21(4), 63(10) in 66(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 20. decembra 2023.
3.  
Prenos pooblastila iz členov 21(4), 63(10) in 66(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 21(4), 63(10) in 66(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v treh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.



NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 69

Prehodne določbe v zvezi z zunanjimi pregledovalci

1.  
Zunanji pregledovalec, ki namerava opravljati storitve v skladu s to uredbo od 21. decembra 2024 do 21. junija 2026, take storitve opravlja šele po tem, ko je o tem uradno obvestil ESMA in zagotovil informacije iz člena 23(1).
2.  
Zunanji pregledovalci iz odstavka 1 tega člena do 21. junija 2026 si po najboljših močeh prizadevajo ravnati v skladu s členi 24 do 38, z izjemo zahtev iz izvedbenih aktov iz člena 24(2) in delegiranih aktov iz členov 26(3), 27(2), 28(3), 29(4), 30(3), 31(4) in 33(7).
3.  
Zunanji pregledovalci iz odstavka 1 tega člena po 21. juniju 2026 opravljajo storitve v skladu s to uredbo šele potem, ko so bili registrirani v skladu s členom 23, pod pogojem, da izpolnjujejo člen 22 in člene 24 do 38, kot so bili dopolnjeni z delegiranimi akti iz odstavka 2 tega člena.

Člen 70

Prehodne določbe v zvezi z zunanjimi pregledovalci iz tretjih držav

1.  
Zunanji pregledovalec iz tretje države, ki namerava opravljati storitve v skladu s to uredbo od 21. decembra 2024 do 21. junija 2026, te storitve opravlja šele po tem, ko je o tem uradno obvestil ESMA in zagotovil informacije iz člena 23(1).
2.  

Zunanji pregledovalci iz tretjih držav iz odstavka 1:

(a) 

si po najboljših močeh prizadevajo ravnati v skladu s členi 24 do 38, z izjemo zahtev iz izvedbenih aktov iz člena 24(2) in delegiranih aktov iz členov 26(3), 27(2), 28(3), 29(4), 30(3), 31(4) in 33(7);

(b) 

imajo zakonitega zastopnika s sedežem v Uniji, ki ravna v skladu s členom 42(3).

3.  
ESMA lahko kadar koli od 21. decembra 2024 do 21. junija 2026 uveljavi skladnost zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav v zvezi z odstavkom 2, točka (b), tako da naloži nadzorne ukrepe v skladu z naslovom V.

Člen 71

Pregled

1.  

Komisija po posvetovanju z ESMA in platformo za trajnostno financiranje, ustanovljeno v členu 20 Uredbe (EU) 2020/852, Evropskemu parlamentu in Svetu do 21. decembra 2028 in nato vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju te uredbe. V poročilu, kolikor je mogoče, oceni vsaj naslednje:

(a) 

uveljavitev evropskega standarda za zelene obveznice in njegov tržni delež v Uniji in po svetu, zlasti pri malih in srednjih podjetjih;

(b) 

vpliv te uredbe na prehod na trajnostno gospodarstvo, na vrzel med naložbami, potrebnimi za doseganje podnebnih ciljev Unije, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), ter na preusmeritev tokov zasebnega kapitala v trajnostne naložbe;

(c) 

delovanje trga zunanjih pregledovalcev in nadzor s strani ESMA;

(d) 

ustreznost in vpliv delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 66(3), na zunanje pregledovalce in proračun ESMA;

(e) 

verodostojnost okoljskih trditev na trgu zelenih obveznic in vse primere njihove zlorabe;

(f) 

delovanje trga obveznic, vezanih na trajnostnost, vključno z verodostojnostjo in kakovostjo zadevnih trditev;

(g) 

potrebo po priznanju meril tretje države za določanje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti kot enakovrednih zahtevam taksonomije, pod pogojem, da so vzpostavljeni posebni zaščitni ukrepi za zagotovitev enakovrednih ciljev za namene odobritve dodelitve uporabe prihodkov iz evropske zelene obveznice v skladu s takimi merili tretje države;

(h) 

praktični vpliv člena 5 na uporabo evropskih zelenih obveznic, okoljsko kakovost uporabe njihovih prihodkov in razloge, zakaj prožnost iz navedenega člena ne preprečuje prehoda na financiranje okoljsko trajnostnih dejavnosti;

(i) 

izvajanje naslova III te uredbe, vključno z uporabo predlog iz tega naslova s strani izdajateljev obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, ali obveznic, povezanih s trajnostnostjo, ne glede na to, ali se take obveznice tržijo v Evropskem gospodarskem prostoru, analizo uporabe teh predlog, razvoj trga in skladnost teh predlog z ustreznim pravom Unije, vključno z Uredbo (EU) 2019/2088.

2.  
Poročilom iz odstavka 1 se, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog, tudi kar zadeva razkritja za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, in obveznic, povezanih s trajnostnostjo.
3.  
Komisija do 21. decembra 2026 objavi poročilo o potrebi po ureditvi obveznic, povezanih s trajnostnostjo, ki mu, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog.
4.  
Komisija do 31. decembra 2024 in nato vsaka tri leta objavi poročilo, s katerim izdajatelje evropskih zelenih obveznic obvesti o pregledu, opravljenem na podlagi člena 19(5), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2020/852, vključno s skladnostjo tehničnih meril za pregled z merili iz člena 10(2) navedene uredbe, pri čemer upošteva pravila o uporabi predhodnih pravil iz člena 8 te uredbe.
5.  
EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi), do 21. decembra 2028 objavi poročilo o izvedljivosti razširitve primernosti za uporabo oznake „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ za namene sintetičnih listinjenj.
6.  
Komisija lahko do 21. decembra 2029 na podlagi poročila iz odstavka 5 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu Komisije se lahko, če je ustrezno, priloži zakonodajni predlog.
7.  
Evropski nadzorni organi do 21. decembra 2028 in nato, kadar je ustrezno, vsaka tri leta prek skupnega odbora iz člena 54 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 objavijo poročilo o razvoju trga obveznic za listinjenje. V teh poročilih med drugim ocenijo, ali se je obseg sredstev, usklajenih s taksonomijo, dovolj povečal za namene pregleda uporabe pravil o uporabi prihodkov za obveznice v listinjenju, katerih izdajatelji želijo uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“.
8.  
Komisija na podlagi letnega poročila iz odstavka 7 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu Komisije se, če je ustrezno, po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 72

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  
Ta uredba se začne uporabljati od 21. decembra 2024.
3.  
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 20, členi 21(4), 23(6) in (7), 24(2), 26(3), 27(2), 28(3), 29(4), 30(3), 31(4), 33(7), 42(9), 46(6) in (7), 49(1), (2) in (3), 63(10), 66(3) ter členi 68, 69 in 70 uporabljajo od 20. decembra 2023.
4.  
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 40, člen 42(1) do (8) in člen 43 uporabljajo od 21. junija 2026.
5.  
Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s členoma 45 in 49, do 21. decembra 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

INFORMATIVNI LIST O EVROPSKI ZELENI OBVEZNICI

Ta dokument in njegova vsebina nista predmet morebitne odobritve ali potrditve s strani ESMA ali katerega koli drugega pristojnega organa.



1.  Splošne informacije

— [Datum objave informativnega lista o evropski zeleni obveznici]

— [Pravno ime izdajatelja]

— [Identifikator pravnih subjektov (LEI) izdajatelja, kadar je na voljo]

— [Naslov spletnega mesta, kjer so zagotovljene kontaktne informacije izdajatelja]

— [Ime obveznice/obveznic, ki ga dodeli izdajatelj, kadar je na voljo]

— [Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) obveznice/obveznic, kadar je na voljo]

— [Načrtovani datum ali obdobje izdaje, kadar je na voljo]

— [Identiteta in kontaktni podatki zunanjega pregledovalca]

— [Kadar je ustrezno, ime pristojnega organa, ki je odobril prospekt/prospekte za obveznice]

2.  Pomembne informacije

— [Naslednja izjava: „[Ta obveznica uporablja] [Te obveznice uporabljajo] oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (1).“]

— [Kadar naj bi se prihodki iz obveznic dodelili v skladu s členom 5 navedene uredbe, naslednja izjava: „[Ta evropska zelena obveznica izkorišča] [Te evropske zelene obveznice izkoriščajo] prožnost, ki omogoča delno neskladnost s tehničnimi merili za pregled, določenimi v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 (2) (v nadaljnjem besedilu: tehnična merila za pregled), kot je podrobneje opisano v oddelku 4 tega informativnega lista.“]

3.  Okoljska strategija in utemeljitev

[Izjava o tem, ali izdajatelj namerava pridobiti zunanji pregled informacij, predloženih v skladu s tem oddelkom, s pregledom poročila o vplivu.]

Pregled

— [Informacije o tem, kako naj bi obveznica/obveznice prispevala/prispevale k širši okoljski strategiji izdajatelja, vključno z okoljskimi cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, za katere si prizadeva/prizadevajo obveznica/obveznice.]

Povezava s ključnimi kazalniki uspešnosti za sredstva, prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva,

— [V obsegu, ki je izdajatelju ob izdaji na voljo, in kadar za izdajatelja velja člen 8 Uredbe (EU) 2020/852, opis, kako, v kolikšni meri (npr. izraženo kot ocenjena odstotna sprememba glede na prejšnje leto) naj bi prihodki iz obveznic prispevali k izdajateljevim ključnim kazalnikom uspešnosti za sredstva, usklajena s taksonomijo, prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva.]

Povezava na načrte prehoda

— [Kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali, kadar je ustrezno, člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali kadar izdajatelj načrte prostovoljno objavi:

— 

— način, kako naj bi prihodki iz obveznic prispevali k financiranju in izvajanju teh načrtov. Informacije se lahko predložijo na ravni gospodarske dejavnosti ali na ravni posameznega projekta, ter

— povezavo do spletnega mesta, na katerem so navedeni načrti objavljeni.]

Listinjenje

[Kadar je ustrezno v primeru listinjenja, opis načina, na katerega se upošteva člen 18(1) Uredbe (EU) 2023/2631, in informacije, ki se zahtevajo v členu 19(2) navedene uredbe.]

4.  Predvidena dodelitev prihodkov iz obveznic

[Navedene informacije se zagotovijo vsaj na ravni gospodarske dejavnosti in po možnosti na ravni projekta ali skupine projektov. Sporazumi o zaupnosti, konkurenčni pomisleki ali veliko število osnovnih upravičenih projektov in podobni pomisleki lahko upravičijo omejitev obsega podrobnosti, ki so na voljo. Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo odhodkom iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2023/2631, se lahko informacije zagotovijo na ravni programa.]

Predvidena dodelitev gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo

— [Ali izdajatelj dodeljuje prihodke v skladu s postopnim ali portfeljskim pristopom in ali je/so obveznica/obveznice obveznica/obveznice za listinjenje.]

— [Minimalni delež prihodkov od obveznic, ki se zahteva v skladu z načrti izdajatelja za dejavnosti, ki so okoljsko trajnostne na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 v skladu z metodologijo iz poročila o dodelitvi prihodkov (delež je vsaj 85 %)]: [XX] % prihodkov iz obveznic.]

— [Navedba deleža prihodkov iz obveznice, ki naj bi se uporabili za financiranje (v letu izdaje ali po letu izdaje) ali refinanciranje, kadar je na voljo.]

— [Kadar je izdajatelj državni izdajatelj in se načrtuje, da bodo prihodki iz obveznic dodeljeni davčni olajšavi iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2023/2631, ocena pričakovanega obsega izgube prihodkov, povezane z upravičeno davčno olajšavo.]

— [Zastavljeni okoljski cilj/cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, kadar so na voljo.]

— [Za vsako gospodarsko dejavnost, kateri naj bi se namenili prihodki, informacije o njihovi vrsti, sektorjih in ustreznih kodah NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4).]

Predvidena dodelitev posebnim gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo

— [Kadar naj bi bili prihodki iz obveznic dodeljeni omogočitveni ali prehodni gospodarski dejavnosti, navedba vrste predvidene financirane omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti ter, kadar je na voljo, zneska in deleža prihodkov, ki naj bi bili dodeljeni vsaki vrsti omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti.]

— [Kadar je ustrezno, znesek in delež prihodkov, ki naj bi se dodelili za dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in fosilnim plinom, usklajene s taksonomijo v skladu s členoma 10(2) in 11(3) Uredbe (EU) 2020/852.]

Predvidena dodelitev gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled

— [Kadar naj bi bili prihodki iz obveznice dodeljeni v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631, izjava, da naj bi bili [neto] prihodki iz obveznice delno dodeljeni gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled. Izdajatelj opiše tako neusklajenost, zadevne dejavnosti in, kadar je na voljo, ocenjeni odstotek prihodkov, predvidenih za financiranje takih dejavnosti, kot celoto in za vsako dejavnost, vključno z razčlenitvijo, katera/katere točka/točke člena 5(1) Uredbe (EU) 2023/2631 je/so bila/bile uporabljena/uporabljene. Poleg tega pojasnilo, zakaj tehničnih meril za pregled ni mogoče uporabiti, in pojasnilo, na kakšen način namerava izdajatelj zagotoviti, da bodo navedene dejavnosti skladne s členom 5(3) in (4) Uredbe (EU) 2023/2631 ter členom 3, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852.]

Postopek in časovni razpored za dodelitev

[Ocenjeni čas po izdaji obveznic do celotne dodelitve prihodkov iz obveznic.]

[Opis postopkov, s katerimi bo izdajatelj določil, kako so projekti usklajeni z merili za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: zahteve taksonomije).]

Stroški izdaje

[Ocena zneska kumulativnih stroškov izdaje, ki se odštejejo od prihodkov, kot je dovoljeno na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) 2023/2631, s priloženim pojasnilom.]

5.  Vpliv prihodkov iz obveznic na okolje

[Ocena pričakovanih vplivov prihodkov iz obveznice/obveznic na okolje, kadar je na voljo. Kadar te informacije niso na voljo, je to treba utemeljiti.]

6.  Informacije o poročanju

[Povezava na spletno mesto izdajatelja, kot je zahtevano v členu 15(1) Uredbe (EU) 2023/2631.]

[Kadar je ustrezno, povezava do ustreznih poročil izdajatelja, kot sta konsolidirano poslovno poročilo ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti na podlagi Direktive 2013/34/EU.]

Datum, na katerega se začne prvo obdobje poročanja, če se razlikuje od datuma izdaje, kot je določeno v členu 11(1) Uredbe (EU) 2023/2631.

— [Navedba, ali bodo poročila o dodelitvi vključevala informacije o dodeljenih zneskih ter pričakovanih vplivih na okolje za vsak posamezen projekt.]

7.  Načrt za naložbe v osnovna sredstva

— [Kadar je ustrezno, podroben opis načrta za naložbe v osnovna sredstva iz člena 7 Uredbe (EU) 2023/2631 vključno z glavnimi parametri, ki jih izdajatelj uporablja za ugotovitev skladnosti zadevnih sredstev ali dejavnosti z zahtevami taksonomije do konca obdobja, določenega v navedenem členu.]

8.  Druge ustrezne informacije

(1)   

Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (UL L, 2023/2631, 30.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/oj).

(2)   

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(3)   

Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(4)   

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

[V primeru obveznice za listinjenje se sklicevanja na izdajatelja v tem dokumentu štejejo kot sklicevanja na originatorja in se po potrebi nadomestijo z njimi.]




PRILOGA II

LETNO POROČILO O DODELITVI PRIHODKOV IZ EVROPSKE ZELENE OBVEZNICE

[Kadar je poročilo o dodelitvi revidirano, se to odraža v naslovu.]

Ta dokument in njegova vsebina nista predmet morebitne odobritve ali potrditve s strani ESMA ali katerega koli drugega pristojnega organa.



1.  Splošne informacije

— [Datum izdaje obveznice/obveznic ali tranš obveznice/obveznic]

— [Datum objave poročila o dodelitvi prihodkov]

— [Prvi in zadnji datum obdobja, na katero se nanaša letno poročilo o dodelitvi: [datum – datum]]

— [Pravno ime izdajatelja]

— [Identifikator pravnih subjektov (LEI) izdajatelja, kadar je na voljo]

— [Naslov spletnega mesta, kjer so zagotovljene kontaktne informacije izdajatelja]

— [Ime obveznice/obveznic, ki ga dodeli izdajatelj, kadar je na voljo]

— [Mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN) obveznice/obveznic in njene/njihovih tranše/tranš, kadar so na voljo]

— [Kadar je bilo poročilo o dodelitvi pregledano po izdaji, identiteta in kontaktna podatka zunanjega pregledovalca.]

— [Kadar je ustrezno, ime pristojnega organa, ki je odobril prospekt/prospekte za obveznice]

2.  Pomembne informacije

[Naslednja izjava: „[Ta obveznica uporablja] [Te obveznice uporabljajo] oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (1).“]

[Kadar naj bi se] [Kadar so se] prihodki iz obveznic dodelili v skladu s členom 5 navedene uredbe, naslednja izjava: „[Ta evropska zelena obveznica izkorišča] [Te evropske zelene obveznice izkoriščajo] prožnost, ki omogoča delno neskladnost s tehničnimi merili za pregled, določenimi v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: tehnična merila za pregled), kot je podrobneje opisano v oddelku 4 tega poročila o dodelitvi.“]

3.  Okoljska strategija in utemeljitev

Pregled

[Okoljski cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, za katere si prizadeva/prizadevajo obveznica/obveznice.]

Povezava s ključnimi kazalniki uspešnosti za sredstva, prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva,

[Kadar za izdajatelja velja člen 8 Uredbe (EU) 2020/852, opis, kako, v kolikšni meri (npr. izraženo kot odstotna sprememba glede na prejšnje leto) in v katerih finančnih obdobjih prihodki iz obveznic prispevajo k izdajateljevim ključnim kazalnikom uspešnosti za sredstva, usklajena s taksonomijo, prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, pri čemer se, kadar je ustrezno, upoštevajo zneski pod „Skupaj“ v tabeli A]

Povezava na načrt prehoda

[Kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(i), ali, kadar je ustrezno, člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ali kadar izdajatelj prostovoljno objavi načrte prehoda:

— način, kako prihodki iz obveznic prispevajo k financiranju in izvajanju teh načrtov. Informacije se lahko predložijo na ravni gospodarske dejavnosti ali na ravni posameznega projekta, ter

— povezavo do spletnega mesta, na katerem so navedeni načrti objavljeni.]

Listinjenje

[Kadar je ustrezno v primeru listinjenja, informacije, zahtevane v členu 19(2) Uredbe (EU) 2023/2631.]

4.  Dodelitev prihodkov iz obveznic

[Navedene informacije se zagotovijo vsaj na ravni gospodarske dejavnosti in po možnosti na ravni projekta ali skupine projektov. Sporazumi o zaupnosti, konkurenčni pomisleki ali veliko število osnovnih upravičenih projektov in podobni pomisleki lahko upravičijo omejitev obsega podrobnosti, ki so na voljo. Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo odhodkom iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2023/2631, se lahko informacije zagotovijo na ravni programa.]

Dodelitev gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo

— [Ali izdajatelj dodeljuje prihodke v skladu s postopnim pristopom ali portfeljskim pristopom in ali je/so obveznica/obveznice obveznica/obveznice za listinjenje.]

— [Kadar je ustrezno v skladu s členom 11(6) Uredbe (EU) 2023/2631, izjava, da se sestava portfelja finančnih in/ali osnovnih sredstev ni spremenila v primerjavi z letom, ki ga zajema predhodno poročilo o dodelitvi.]

— [Izdajatelj izpolni spodnjo tabelo A ali tabelo B, odvisno od tega, ali se za dodelitev prihodkov uporabi postopen pristop ali portfeljski pristop. Vstavijo se tudi ustrezni skupni zneski.]

— [Potrditev skladnosti s členom 3, točka (c), Uredbe (EU) 2020/852 (minimalni zaščitni ukrepi).]

— [Kadar je izdajatelj državni izdajatelj in so prihodki iz obveznic dodeljeni davčni olajšavi, kot je določeno v členu 4(3) Uredbe (EU) 2023/2631, ocena pričakovanega obsega izgube prihodkov, povezane z upravičeno davčno olajšavo.]

Dodelitev posebnim gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo

— [Kadar so prihodki iz obveznic dodeljeni omogočitveni ali prehodni gospodarski dejavnosti, navedba vrste financirane omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti ter zneska in deleža prihodkov, dodeljenih vsaki vrsti omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti.]

— [Kadar je ustrezno, znesek in delež sredstev, povezanih z dejavnostmi, ki so povezane z jedrsko energijo in fosilnim plinom, usklajene s taksonomijo v skladu s členoma 10(2) in 11(3) Uredbe (EU) 2020/852.]

Dodelitev gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled

— [Kadar so prihodki iz obveznice dodeljeni v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631, izjava, da so [neto] prihodki iz obveznice delno dodeljeni gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled. Izdajatelj opiše tako neusklajenost, zadevne dejavnosti in odstotek prihodkov, ki so bili dodeljeni takim dejavnostim, kot celoto in za vsako dejavnost, vključno z razčlenitvijo, katera/katere točka/točke člena 5(1) Uredbe (EU) 2023/2631 je/so uporabljena/uporabljene. Poleg tega pojasnilo, zakaj tehničnih meril za pregled ni mogoče uporabiti, in pojasnilo, na kakšen način je izdajatelj zagotovil, da so navedene dejavnosti skladne s členom 5(3) in (4) Uredbe (EU) 2023/2631 ter členom 3, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852.]

Stroški izdaje

— [Ocena zneska kumulativnih stroškov izdaje, ki se odštejejo od prihodkov, kot je dovoljeno na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) 2023/2631, s priloženim pojasnilom.]

5.  Vpliv prihodkov iz obveznic na okolje

[Pod tem oddelkom poročila ni treba zagotoviti nobenih informacij.]

6.  Informacije o poročanju

— [Povezava na spletno mesto izdajatelja iz člena 15(1) Uredbe (EU) 2023/2631.]

— [Kadar je ustrezno, povezava do ustreznih poročil izdajatelja, kot sta konsolidirano poslovno poročilo ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti na podlagi Direktive 2013/34/EU.]

7.  Načrt za naložbe v osnovna sredstva

— [Kadar je ustrezno, napredek, dosežen pri izvajanju načrta za naložbe v osnovna sredstva iz člena Uredbe (EU) 2023/2631, in predvideni datum zaključka projektov v okviru načrta.]

— [V primeru zamude ali odstopanja, ki znatno vpliva na izvajanje načrta za naložbe v osnovna sredstva, izdajatelj navede razloge za to v skladu s členom 11(2) navedene uredbe.]

— [Kadar je ustrezno, načrt iz člena 8(3) navedene uredbe.]

8.  Druge ustrezne informacije

(1)   

Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (UL L, 2023/2631, 30.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/oj).

(2)   

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(3)   

Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

[V primeru obveznice za listinjenje se sklicevanja na izdajatelja v tem dokumentu štejejo kot sklicevanja na originatorja in se po potrebi nadomestijo z njimi.]

Tabela A: Informacije o uskladitvi prihodkov s taksonomijo za obveznice z uporabo postopnega pristopa za dodelitev prihodkov iz obveznic

[Informacije v spodnji tabeli se zagotovijo vsaj na ravni gospodarske dejavnosti in po možnosti na ravni projekta ali skupine projektov. Sporazumi o zaupnosti, konkurenčni pomisleki ali veliko število osnovnih upravičenih projektov in podobni pomisleki lahko upravičijo omejitev obsega podrobnosti, ki se lahko dajo na voljo. Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo odhodkom iz člena 4(3), se lahko informacije zagotovijo na ravni programa.]

Informacije v spodnji tabeli zajemajo obdobje od izdaje zadevne obveznice do datuma poročanja.



1.  Ime, lokacija in opis projekta (ali skupine projektov ali gospodarske dejavnosti)

1.1  (za vsak projekt/skupino projektov/gospodarsko dejavnost, kot je ustrezno) [Ime]

1.2  [Lokacija]

1.3  [Osnovni opis]

2.  Znesek prihodkov, dodeljenih iz obveznice/obveznic

2.1  [prihodki iz obveznic, dodeljeni temu projektu/skupini projektov/gospodarski dejavnosti od datuma izdaje]

2.2  [prihodki iz obveznic, dodeljeni temu projektu/skupini projektov/gospodarski dejavnosti v obdobju poročanja]

2.3  Delež projekta, ki se financira z obveznico/obveznicami

3.  Delež skupnih prihodkov, uporabljenih za financiranje (v letu izdaje ali po letu izdaje) ali refinanciranje (prej)

3.1  [delež zneska iz vrstice 2.1, ki se uporabi za financiranje in refinanciranje]

3.2  [delež zneska iz vrstice 2.2, ki se uporabi za financiranje in refinanciranje]

4.  Vrsta in sektor gospodarskih dejavnosti, ki se financirajo z obveznico/obveznicami

4.1  [Za vsako gospodarsko dejavnost, povezano s projektom, financiranim z obveznico/obveznicami: vrste/sektorji]

4.2  [Za vsako gospodarsko dejavnost, povezano s projektom, financiranim z obveznico/obveznicami: kadar je ustrezno, ustrezne kode NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1)]

5.  Znesek prihodkov, dodeljenih iz obveznice/obveznic, ki je/so usklajena/usklajene s taksonomijo

5.1  [od skupnih prihodkov iz obveznic, dodeljenih projektu, znesek, ki je dodeljen dejavnosti, ki je od datuma izdaje usklajena s taksonomijo]

5.2  [odstotni delež zneska iz vrstice 2.1]

5.3  [od prihodkov iz obveznic, dodeljenih projektu v obdobju poročanja, znesek, ki je dodeljen dejavnosti, ki je v obdobju poročanja usklajena s taksonomijo]

5.4  [odstotni delež zneska iz vrstice 2.2]

6.  Okoljski cilji in tehnična merila za pregled

6.1  [Zastavljeni okoljski cilj/cilji, kot je/so naveden/navedeni v členu 9 Uredbe (EU) 2020/852]

6.2  [Navedba, kateri delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, so bili uporabljeni za določitev tehničnih meril za pregled in datumi začetka njihove uporabe]

6.3  [Informacije o metodologiji in predpostavkah, ki se uporabijo za izračun ključnih metrik vpliva v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi členov 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ter za morebitne dodatne metrike vpliva.]

7.  Narava okoljsko trajnostnih sredstev in odhodkov

7.1  [od zneska, dodeljenega v obdobju poročanja v vrstici 5.3, znesek naložb v osnovna sredstva]

7.2  [od zneska, dodeljenega v obdobju poročanja v vrstici 5.3, znesek naložb v obratna sredstva]

7.3  [od zneska, dodeljenega v obdobju poročanja v vrstici 5.3, znesek osnovnih sredstev]

7.4  [od zneska, dodeljenega v obdobju poročanja v vrstici 5.3, znesek finančnih sredstev]

8.  Druge ustrezne informacije

8.1  [Druge ustrezne informacije, kot so ustrezni okoljski ključni kazalniki uspešnosti, ter povezave do spletnih mest z ustreznimi informacijami in povezavami do ustreznih javnih dokumentov s podrobnejšimi informacijami, kot so spletno mesto podjetja, ki opisuje projekt ali poročilo okoljskega svetovanja]

(1)   

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

Skupaj:



Od izdaje

[obdobje poročanja]

Skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih od izdaje: [X]

Od tega skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo, od izdaje: [X]

Skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih v obdobju poročanja: [X]

Od tega skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo, v obdobju poročanja: [X]

Od tega:

— Skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih naložbam v osnovna sredstva, usklajenim s taksonomijo, v obdobju poročanja: [X]

— Skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih naložbam v obratna sredstva, usklajenim s taksonomijo, v obdobju poročanja: [X]

— Skupni znesek prihodkov iz obveznic, dodeljenih [drugo], usklajenim s taksonomijo, v obdobju poročanja: [X]

Tabela B: Informacije o uskladitvi prihodkov s taksonomijo za obveznice z uporabo portfeljskega pristopa za dodelitev prihodkov iz obveznic

[Informacije v spodnji tabeli se zagotovijo vsaj na ravni gospodarske dejavnosti in po možnosti na ravni projekta ali skupine projektov. Sporazumi o zaupnosti, konkurenčni vidiki ali veliko število osnovnih upravičenih projektov in podobni pomisleki lahko upravičijo omejitev količine podrobnosti, ki so na voljo. Nekatere ali vse zahtevane informacije se lahko navedejo zunaj tabele.]

Informacije v spodnji tabeli zajemajo obdobje poročanja.



Neporavnane evropske zelene obveznice

Portfelj okoljsko trajnostnih sredstev

[Pregled vseh neporavnanih evropskih zelenih obveznic z navedbo njihove individualne in skupne vrednosti]

[Pregled upravičenih finančnih sredstev in sredstev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2023/2631 v bilanci stanja izdajatelja, kjer se navedejo:

1.  [Ime, lokacija in osnovni opis projekta]

2.  [Kadar je na voljo, navedba prihodkov, ki naj bi se dodelili temu projektu iz obveznice]

3.  [Kadar je na voljo, navedba deleža zneska iz točke 2, ki se uporabi za financiranje in refinanciranje]

4.  [Za vsako gospodarsko dejavnost, povezano s projektom, financiranim z obveznico: vrste/sektorji in, kadar je ustrezno, ustrezne kode NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006]

5.  [Kadar je na voljo, znesek prihodkov za ta projekt, financiran z obveznico, ki so dodeljeni dejavnosti, usklajeni s taksonomijo] [odstotni delež zneska iz točke 2]

6.  [Zastavljeni okoljski cilj/cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852] [Navedba, kateri delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, se uporabljajo za določitev tehničnih meril za pregled in datumov njihove uporabe] [Informacije o metodologiji in predpostavkah, uporabljenih za izračun ključnih metrik vpliva v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi členov 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ter za morebitne dodatne metrike vpliva.]

7.  [Razčlenitev zneska iz točke 5 glede na to, ali so prihodki dodeljeni osnovnim sredstvom ali finančnim sredstvom, kadar je na voljo.]

8.  [Kadar je ustrezno, dodatki ali odstranitve iz projektnega portfelja v primeru, da se portfelju dodajo nove evropske zelene obveznice ali da se iz portfelja odstranijo (dospele) evropske zelene obveznice.]

9.  [Kadar je na voljo, navedite znesek in/ali število novih projektov v primerjavi z zneskom nove izdaje evropskih zelenih obveznic v koledarskem letu izdaje.]

10.  [Druge ustrezne informacije, kot so ustrezni okoljski ključni kazalniki uspešnosti, ter povezave do spletnih mest z ustreznimi informacijami in povezavami do ustreznih javnih dokumentov s podrobnejšimi informacijami.]

Skupna vrednost portfelja neporavnanih evropskih zelenih obveznic:

Skupna vrednost portfelja okoljsko trajnostnih sredstev:

Skupna vrednost portfelja okoljsko trajnostnih sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki je usklajena s taksonomijo:




PRILOGA III

POROČILO O VPLIVU EVROPSKE ZELENE OBVEZNICE

[Kadar je poročilo o vplivu revidirano, se to odraža v naslovu.]

Ta dokument in njegova vsebina nista predmet morebitne odobritve ali potrditve s strani ESMA ali katerega koli drugega pristojnega organa.



1.  Splošne informacije

— [Datum objave poročila o vplivu]

— [Kadar je ustrezno, datum objave revidiranega poročila o vplivu]

— [Datum izdaje obveznice/obveznic ali tranš obveznice/obveznic]

— [Pravno ime izdajatelja]

— [Identifikator pravnih subjektov (LEI) izdajatelja, kadar je na voljo]

— [Naslov spletnega mesta, kjer so zagotovljene kontaktne informacije izdajatelja]

— [Ime obveznice/obveznic, ki ga dodeli izdajatelj, kadar je na voljo]

— [Mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN) obveznice/obveznic in njene/njihovih tranše/tranš, kadar so na voljo]

— [Kadar je poročilo o vplivu ocenil zunanji pregledovalec, identiteta in kontaktni podatki zunanjega pregledovalca.]

— [Kadar je ustrezno, ime pristojnega organa, ki je odobril prospekt/prospekte za obveznice]

2.  Pomembne informacije

— [Naslednja izjava: „[Ta obveznica uporablja] [Te obveznice uporabljajo] oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (1).“]

— [Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo v skladu s členom 5 navedene uredbe, naslednja izjava: „[Ta evropska zelena obveznica izkorišča] [Te evropske zelene obveznice izkoriščajo] prožnost, ki omogoča delno neskladnost s tehničnimi merili za pregled, določenimi v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: tehnična merila za pregled), kot je podrobneje opisano v oddelku 4 tega poročila o vplivu.“]

3.  Okoljska strategija in utemeljitev

Pregled

— [Informacije o tem, kako obveznica/obveznice prispeva/prispevajo k širši okoljski strategiji izdajatelja.]

— [Kadar je ustrezno, obrazložitev sprememb širše okoljske strategije izdajatelja od objave informativnega lista evropske zelene obveznice.]

— [Okoljski cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, za katere si prizadeva/prizadevajo obveznica/obveznice.]

Ključni kazalniki uspešnosti naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva

— [Kadar za izdajatelja velja člen 8 Uredbe (EU) 2020/852, opis, kako, v kolikšni meri (npr. izraženo kot odstotna sprememba glede na prejšnje leto) in v katerih finančnih obdobjih prihodki iz obveznic prispevajo k izdajateljevim ključnim kazalnikom uspešnosti za sredstva, usklajena s taksonomijo, prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva.]

Povezava na načrt prehoda

— [Kadar za izdajatelja velja obveznost objave načrtov na podlagi člena 19a(2), točka (a)(iii), ali, kadar je ustrezno, člena 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali kadar izdajatelj načrte prostovoljno objavi:

— 

— način, kako so prihodki iz obveznic prispevali k financiranju in izvajanju teh načrtov. Informacije se lahko predložijo na ravni združene gospodarske dejavnosti ali na ravni posameznega projekta, ter

— povezavo do spletnega mesta, na katerem so navedeni načrti objavljeni.]

4.  Dodelitev prihodkov iz obveznic

[Navedene informacije se zagotovijo vsaj na ravni gospodarske dejavnosti in po možnosti na ravni projekta ali skupine projektov. Sporazumi o zaupnosti, konkurenčni vidiki ali veliko število osnovnih upravičenih projektov in podobni pomisleki lahko upravičijo omejitev količine podrobnosti, ki so na voljo. Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo odhodkom iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2023/2631, se lahko informacije zagotovijo na ravni programa.]

Dodelitev posebnim gospodarskim dejavnostim, usklajenim s taksonomijo

[Delež prihodkov od obveznic, ki je dodeljen dejavnostim, ki so okoljsko trajnostne na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 v skladu z metodologijo iz Priloge II Uredbe (EU) 2023/2631:] [XX] % prihodkov iz obveznic.]

[Kadar so bili prihodki iz obveznic dodeljeni omogočitveni ali prehodni gospodarski dejavnosti, navedba omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti ter zneska in deleža prihodkov, dodeljenih vsaki vrsti omogočitvene ali prehodne gospodarske dejavnosti.]

[Kadar je ustrezno, znesek in delež sredstev, povezanih z dejavnostmi, ki so povezane z jedrsko energijo in fosilnim plinom, usklajene s taksonomijo v skladu s členoma 10(2) in 11(3) Uredbe (EU) 2020/852.]

Dodelitev gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled

[Kadar so prihodki iz obveznice dodeljeni v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631, izjava, da so bili [neto] prihodki iz obveznice delno dodeljeni gospodarskim dejavnostim, ki niso usklajene s tehničnimi merili za pregled. Izdajatelj opiše tako neusklajenost, zadevne dejavnosti in odstotek prihodkov, ki so bili dodeljeni takim dejavnostim, kot celoto in za vsako dejavnost, vključno z razčlenitvijo, katera/katere točka/točke člena 5(1) Uredbe (EU) 2023/2631 je/so bila/bile uporabljena/uporabljene. Poleg tega pojasnilo, zakaj tehničnih meril za pregled ni bilo mogoče uporabiti, in pojasnilo, na kakšen način je izdajatelj zagotovil, da so navedene dejavnosti skladne s členom 5(3) in (4) Uredbe (EU) 2023/2631 ter členom 3, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852.]

5.  Vpliv prihodkov iz obveznic na okolje

— [Ocena pričakovanih pozitivnih in negativnih vplivov na okolje v zbirni obliki.]

— [Informacije o metodologiji in predpostavkah, uporabljenih za oceno vplivov projektov, pri katerih informativni list o evropski zeleni obveznici ni vseboval teh informacij.]

— [Informacije o pozitivnih in negativnih vplivih projektov na okolje in, kadar so na voljo, s tem povezanih metrikah. Kadar te informacije niso na voljo na ravni projekta, je treba to pojasniti.]

— [Kadar želi izdajatelj vključiti ta vidik, informacije o tem, ali in kako je projekt prispeval k drugim vidikom trajnostnosti obveznice, vključno s socialnimi vidiki prehoda na podnebno nevtralnost, na primer z ustvarjanjem delovnih mest, omogočanjem preusposabljanja in vzpostavitvijo lokalne infrastrukture za skupnosti, prizadete zaradi prehoda gospodarskih dejavnosti na trajnostnost.]

— [Kadar se prihodki iz obveznic dodelijo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631, izdajatelj te informacije sporoči ločeno za te projekte in dejavnosti.]

6.  Informacije o poročanju

— [Povezava na spletno mesto izdajatelja iz člena 15(1) Uredbe (EU) 2023/2631.]

— [Kadar je ustrezno, povezava do ustreznih poročil izdajatelja, kot sta konsolidirano poslovno poročilo ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti na podlagi Direktive 2013/34/EU.]

7.  Načrt za naložbe v osnovna sredstva

[Kadar je ustrezno, napredek pri izvajanju načrta za naložbe v osnovna sredstva iz člena 7 Uredbe (EU) 2023/2631.]

8.  Druge ustrezne informacije

(1)   

Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, in za obveznice, vezane na trajnostnost (UL L, 2023/2631, 30.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/oj).

(2)   

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(3)   

Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

[V primeru obveznice za listinjenje se sklicevanja na izdajatelja v tem dokumentu štejejo kot sklicevanja na originatorja in se po potrebi nadomestijo z njimi.]




PRILOGA IV

VSEBINA PREGLEDOV PRED IZDAJO IN PO IZDAJI TER PREGLEDOV POROČIL O VPLIVU

Ta dokument in njegova vsebina nista predmet morebitne odobritve ali potrditve s strani ESMA ali katerega koli drugega pristojnega organa.



Naslov „Pregled pred izdajo“, „Pregled po izdaji“ ali „Pregled poročila o vplivu“ je na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta.

1.  Splošni podatki

— [Datum objave pregleda]

— [Datum izdaje obveznice/obveznic ali tranš obveznice/obveznic]

— [Datum objave povezanega informativnega lista o evropski zeleni obveznici in, kadar je ustrezno, povezanega poročila o dodelitvi ali poročila o vplivu]

— [Pravno ime izdajatelja]

— [Identifikator pravnih subjektov (LEI) izdajatelja, kadar je na voljo]

— [Ime obveznice/obveznic, ki ga dodeli izdajatelj, kadar je na voljo]

— [Mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN) obveznice/obveznic in njene/njihovih tranše/tranš, kadar so na voljo]

— [Identiteta in kontaktni podatki zunanjega pregledovalca, vključno z naslovom spletnega mesta]

— [Ime in naziv delovnega mesta glavnega analitika v določeni dejavnosti ocenjevanja]

— [Ime in položaj osebe, ki je primarno odgovorna za odobritev pregleda]

— [Kadar je ustrezno, datum, ko je bil pregled nazadnje posodobljen, in razlaga, kakšen je bil razlog za posodobitev]

— [Kadar je ustrezno, druge storitve, ki jih zunanji pregledovalec opravlja za ocenjevani subjekt, skupaj z opisom vseh dejanskih ali morebitnih navzkrižij interesov]

2.  Uvodne izjave

[Za preglede pred izdajo: izjava, da je zunanji pregledovalec ocenil izpolnjen informativni list o evropski zeleni obveznici iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (1)]

[Za preglede po izdaji: izjava, da je zunanji pregledovalec ocenil izpolnjeno poročilo o dodelitvi prihodkov iz evropske zelene obveznice iz Priloge II k Uredbi (EU) 2023/2631]

[Za preglede poročil o vplivu: izjava, da je zunanji pregledovalec ocenil izpolnjeno poročilo o vplivu evropske zelene obveznice iz Priloge III k Uredbi (EU) 2023/2631]

[Izjava, da je ta pregled neodvisno mnenje zunanjega pregledovalca in se je nanj mogoče opirati le v omejenem obsegu.]

3.  Izjava o uskladitvi uporabe prihodkov z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

[Ta del se izpolni le v primeru pregleda pred izdajo ali pregleda po izdaji.]

[Izjava o uskladitvi uporabe prihodkov iz evropske zelene obveznice (ali obveznic) z Uredbo (EU) 2020/852 na podlagi informacij, ki jih izdajatelj zagotovi zunanjemu pregledovalcu:

— kadar je mnenje neodvisnega pregledovalca pozitivno, izjavo, da obveznica/obveznice izpolnjuje/izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2023/2631 v zvezi z uporabo prihodkov ali, če je ustrezno, da je mogoče pričakovati, da jih bo/bodo izpolnila/izpolnile;

— kadar je mnenje neodvisnega pregledovalca negativno, izjava, da obveznica/obveznice ne izpolnjuje/izpolnjujejo zahtev Uredbe (EU) 2023/2631 kar zadeva uporabo prihodkov ali, če je ustrezno, da ni mogoče pričakovati, da jih bo/bodo izpolnila/izpolnile, in da se oznaka „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ lahko uporabi le, če je obveznica predložena v nov pregled in pridobi pozitivno mnenje.]

4.  Viri, metodologije ocenjevanja in ključne predpostavke

— [Informacije o virih, uporabljenih pri pripravi pregleda, vključno s povezavami do merilnih podatkov in uporabljeno metodologijo, kadar so na voljo.]

— [Pojasnitev metodologij ocenjevanja in ključnih predpostavk.]

— [Pojasnitev uporabljenih predpostavk in zahtev taksonomije, omejitev in negotovosti v zvezi z uporabljenimi metodologijami ter jasna izjava, ali zunanji pregledovalec meni, da kakovost informacij, ki jih je zagotovil izdajatelj ali povezana tretja oseba, zadostuje za izvedbo pregleda in v kolikšnem obsegu je zunanji pregledovalec poskušal preveriti tako predložene informacije.]

5.  Ocena in mnenje

[V vsakem primeru na podlagi informacij, ki jih izdajatelj zagotovi zunanjemu pregledovalcu – po potrebi navedite]

[Za preglede pred izdajo:

— ocena, ali je izpolnjen informativni list skladen s členi 4 do 8 Uredbe (EU) 2023/2631;

— mnenje zunanjega pregledovalca o zgoraj navedeni oceni;

— kadar naj bi se prihodki iz obveznic dodelili v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631 se ocena in mnenje zagotovita v posebnem oddelku.]

[Za preglede po izdaji:

— podrobna ocena, ali je izdajatelj dodelil prihodke iz obveznice v skladu s členi 4 do 8 Uredbe (EU) 2023/2631;

— ocena, ali je izdajatelj upošteval predvideno uporabo prihodkov, določeno v informativnem listu o evropski zeleni obveznici;

— mnenje zunanjega pregledovalca o ocenah iz prve in druge alinee;

— za sredstva ali dejavnosti, ki so predmet načrta za naložbe v osnovna sredstva, ocena po zaključku zadevnega načrta, ali ta sredstva ali dejavnosti izpolnjujejo zahteve taksonomije;

— kadar se prihodki iz obveznic dodelijo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2631, se ocena in mnenje zagotovita v posebnem oddelku. V oceni se navede, ali so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz navedenega člena.]

[Za preglede poročil o vplivu:

— ocena, ali je izdaja obveznice usklajena z izdajateljevo širšo okoljsko strategijo in utemeljitvijo;

— ocena navedenega vpliva prihodkov iz obveznic na okolje;

— mnenje zunanjega pregledovalca o ocenah iz prve in druge alinee.]

6.  Vse druge informacije

[Vse druge informacije, za katere pregledovalec meni, da so pomembne za pregled.]

(1)   

Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, vezane na trajnostnost (UL L, 2023/2631, 30.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/oj).

(2)   

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

[V primeru obveznice za listinjenje se sklicevanja na izdajatelja v tem dokumentu štejejo kot sklicevanja na originatorja in se po potrebi nadomestijo z njimi.]



( 1 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

( 2 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).

( 3 ) Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).

( 4 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

( 5 ) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

( 6 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

Top