Zadeva C‑436/13

E.

proti

B.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil division))

„Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 2201/2003 — Členi 8, 12 in 15 — Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti — Postopek v zvezi z vzgojo in varstvom otroka, ki običajno prebiva v državi članici prebivališča svoje matere — Dogovor o pristojnosti v korist sodišča države članice prebivališča očeta tega otroka — Obseg“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 1. oktobra 2014

1. Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba št. 2201/2003 – Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti – Dogovor o pristojnosti – Sodišče države članice, pred katerim sta nosilca starševske odgovornosti začela postopek na podlagi sporazuma – Prenehanje navedene pristojnosti ob izreku odločbe v okviru tega postopka, ki je postala pravnomočna

   (Uredba Sveta št. 2201/2003, člena 8(1) in 12(3))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 37.)

2.  Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti, ki je bila na podlagi člena 12(3) Uredbe št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe št. 1347/2000 dogovorjena v korist sodišča države članice, pred katerim sta nosilca starševske odgovornosti začela postopek na podlagi sporazuma, preneha ob izreku odločbe v okviru tega postopka, ki je postala pravnomočna.

   Iz besedila členov 8(1) in 12(3) te uredbe namreč izhaja, da je treba pristojnost sodišča v zadevah starševske odgovornosti preveriti in določiti v vsakem posameznem primeru, ko se pred sodiščem začne postopek, kar pomeni, da se ta ne ohrani po koncu postopka, ki poteka.

   Poleg tega je treba pristojnost v zadevah starševske odgovornosti določiti predvsem ob upoštevanju koristi otroka.

   Zato je treba šteti, da je, kadar se pred sodiščem začne postopek v skladu s členom 12(3) Uredbe št. 2201/2003, korist otroka mogoče ohraniti le s preučitvijo – v vsakem posameznem primeru – vprašanja, ali je iskani dogovor o pristojnosti v skladu s to koristjo.

   Nazadnje glede na to, da navedeni člen 12(3) nosilcema starševske odgovornosti omogoča, da na podlagi sporazuma in pod nekaterimi drugimi pogoji začneta postopek pred sodiščem glede vprašanj v zvezi s starševsko odgovornostjo, za presojo katerih to sodišče načeloma ni pristojno, ni mogoče domnevati, da tak sporazum v vseh primerih ostaja v veljavi po koncu začetega postopka in glede ostalih vprašanj, ki se lahko pojavijo naknadno.

   Zato dogovor o pristojnosti na podlagi člena 12(3) Uredbe št. 2201/2003 velja le za posebni postopek, ki se je začel pri sodišču, katerega pristojnost je dogovorjena, in ta pristojnost z dokončnim zaključkom postopka, za katerega je bil sklenjen dogovor o pristojnosti, preneha v korist sodišča, ki ima na podlagi člena 8(1) te uredbe splošno pristojnost.

   (Glej točke 40, 45, od 47 do 50 in izrek.)

Zadeva C‑436/13

E.

proti

B.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil division))

„Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 2201/2003 — Členi 8, 12 in 15 — Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti — Postopek v zvezi z vzgojo in varstvom otroka, ki običajno prebiva v državi članici prebivališča svoje matere — Dogovor o pristojnosti v korist sodišča države članice prebivališča očeta tega otroka — Obseg“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 1. oktobra 2014

1. Pravo Evropske unije — Razlaga — Metode — Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo — Uredba št. 2201/2003 — Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti — Dogovor o pristojnosti — Sodišče države članice, pred katerim sta nosilca starševske odgovornosti začela postopek na podlagi sporazuma — Prenehanje navedene pristojnosti ob izreku odločbe v okviru tega postopka, ki je postala pravnomočna

   (Uredba Sveta št. 2201/2003, člena 8(1) in 12(3))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 37.)

2.  Pristojnost v zadevah starševske odgovornosti, ki je bila na podlagi člena 12(3) Uredbe št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe št. 1347/2000 dogovorjena v korist sodišča države članice, pred katerim sta nosilca starševske odgovornosti začela postopek na podlagi sporazuma, preneha ob izreku odločbe v okviru tega postopka, ki je postala pravnomočna.

   Iz besedila členov 8(1) in 12(3) te uredbe namreč izhaja, da je treba pristojnost sodišča v zadevah starševske odgovornosti preveriti in določiti v vsakem posameznem primeru, ko se pred sodiščem začne postopek, kar pomeni, da se ta ne ohrani po koncu postopka, ki poteka.

   Poleg tega je treba pristojnost v zadevah starševske odgovornosti določiti predvsem ob upoštevanju koristi otroka.

   Zato je treba šteti, da je, kadar se pred sodiščem začne postopek v skladu s členom 12(3) Uredbe št. 2201/2003, korist otroka mogoče ohraniti le s preučitvijo – v vsakem posameznem primeru – vprašanja, ali je iskani dogovor o pristojnosti v skladu s to koristjo.

   Nazadnje glede na to, da navedeni člen 12(3) nosilcema starševske odgovornosti omogoča, da na podlagi sporazuma in pod nekaterimi drugimi pogoji začneta postopek pred sodiščem glede vprašanj v zvezi s starševsko odgovornostjo, za presojo katerih to sodišče načeloma ni pristojno, ni mogoče domnevati, da tak sporazum v vseh primerih ostaja v veljavi po koncu začetega postopka in glede ostalih vprašanj, ki se lahko pojavijo naknadno.

   Zato dogovor o pristojnosti na podlagi člena 12(3) Uredbe št. 2201/2003 velja le za posebni postopek, ki se je začel pri sodišču, katerega pristojnost je dogovorjena, in ta pristojnost z dokončnim zaključkom postopka, za katerega je bil sklenjen dogovor o pristojnosti, preneha v korist sodišča, ki ima na podlagi člena 8(1) te uredbe splošno pristojnost.

   (Glej točke 40, 45, od 47 do 50 in izrek.)