8.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/68

(1)

Nikelj (Ni) je lahko prisoten v krmi tako iz naravnih kot iz antropogenih virov. Poleg tega nekatera posamična krmila vsebujejo kovinski nikelj, saj se uporablja kot katalizator pri njihovi proizvodnji.

(2)

Odbor Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za onesnaževala v prehranski verigi (odbor CONTAM) je pripravil znanstveno mnenje o tveganjih za zdravje živali, javno zdravje in okolje zaradi prisotnosti niklja v krmi (1).

(3)

Odbor CONTAM je ugotovil, da je kakršen koli negativen učinek niklja na govedo, prašiče, kunce, race, ribe, pse, piščance, konje, ovce, koze in mačke prek krme malo verjeten. V zvezi z oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi prisotnosti niklja v živilih živalskega izvora je odbor CONTAM ugotovil, da je lahko tveganje v splošni populaciji ob trenutnih ravneh kronične izpostavljenosti niklju prek samo živil živalskega izvora zaskrbljujoče le za mlado populacijo. Glede akutne prehranske izpostavljenosti je odbor CONTAM ugotovil, da so tudi posamezniki, preobčutljivi na nikelj, lahko izpostavljeni tveganju za ekcematozne kožne reakcije zaradi uživanja živil živalskega izvora. Zato se ne bi smelo podcenjevati prispevka živil živalskega izvora k prehranski izpostavljenosti ljudi niklju, zlasti pri starostnih razredih z visoko prehransko izpostavljenostjo niklju. Vendar na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče določiti stopnje prenosa iz krme v živila živalskega izvora.

(4)

Ugotovljeno je bilo, da so podatki o prisotnosti niklja v krmi, ki jih je Agencija uporabila pri svojem znanstvenem mnenju, izvirali predvsem iz ene države članice in zato niso nujno reprezentativni za prisotnost niklja v krmi v EU.

(5)

Zato je pred razmislekom o morebitni določitvi mejnih vrednosti niklja v krmi ali kakršnih koli drugih ukrepov za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varstva zdravja živali in ljudi primerno spremljati prisotnost niklja v krmi po vsej EU –

1.

Države članice bi morale skupaj z aktivnim sodelovanjem nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo spremljati prisotnost niklja v krmi.

2.

Za zagotovitev reprezentativnosti vzorcev iz vzorčenega lota bi morale države članice upoštevati postopek vzorčenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 152/2009 (2).

3.

Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati analiz redno in najpozneje do 31. oktobra 2017 predložijo agenciji EFSA v obliki za predložitev podatkov v skladu z njenimi navodili o standardnem opisu vzorca (Standard Sample Description – SSD) za živila in krmo (3) ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja.