6.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 288/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1424/2006 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalatske (PET) folije s poreklom, med drugim, iz Indije. Ukrepi, ki so predmet sedanje preiskave, so protidampinške dajatve ad valorem v višini od 0 % do 18 %, uvedene na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 17,3 %. Preiskava, na podlagi katere je bila uvedena Uredba (ES) št. 1676/2001, kakor je bila spremenjena, se poimenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Ukrepi, ki so bili v prvotni preiskavi uvedeni za uvoz iz Indije, so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 1975/2004 (4) razširjeni na uvoz PET folije, poslan iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je bil prijavljen kot uvoz s poreklom iz Brazilije ali Izraela.

(3)

Komisija je s Sklepom 2001/645/ES (5) sprejela zaveze, ki jih je v zvezi s prvotno preiskavo ponudilo pet indijskih proizvajalcev. Navedene zaveze so bile s Sklepom 2006/173/ES razveljavljene (6).

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 367/2006, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1124/2007 (7), uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Ti ukrepi so bili v obliki dajatev ad valorem v višini od 7 % do 19,1 %, uvedenih na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Preiskava, na podlagi katere je bila uvedena Uredba (ES) št. 367/2006, kakor je bila spremenjena, se poimenuje „prejšnja protisubvencijska preiskava“.

(5)

23. maja 2006 oziroma 3. julija 2006 so zahtevek za pregled zaradi izteka zadevnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na preučitev dampinga družbe Jindal Poly Films Limited („Jindal“), vložili naslednji proizvajalci Skupnosti: Du Pont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH in Nuroll SpA („vložniki“). Vložniki predstavljajo večji delež proizvodnje PET folije v Skupnosti.

(6)

Vložniki so trdili in predložili zadostne prima facie dokaze, da (a) obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za industrijo Skupnosti in (b) da so se okoliščine v zvezi z dampingom, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi za Jindal, spremenile ter da so te spremembe trajne narave.

(7)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in za začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, in dne 22. avgusta 2006 (8) oziroma 25. avgusta 2006 (9) z obvestili o začetku, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek teh pregledov.

(8)

Delni vmesni pregled je bil po obsegu omejen na preučitev dampinga v zvezi z Jindalom. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OPP“) je bilo za oba pregleda od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od leta 2003 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(9)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice, proizvajalce Skupnosti, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresiranim strankam je bila v zvezi z obema pregledoma dana možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v rokih, določenih v obvestilih o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(11)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov PET folije v Indiji, ki so bili navedeni v zahtevku, so bili pri pregledu zaradi izteka ukrepa v obvestilu o začetku v skladu s členom 17 osnovne uredbe predvideni postopki vzorčenja. Da bi se odločilo, ali je vzorčenje potrebno, in bi se v tem primeru izbralo vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in zagotovijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v zvezi s PET folijo v OPP. Šest proizvajalcev izvoznikov v Indiji je izrazilo pripravljenost na sodelovanje. Med temi šestimi proizvajalci izvozniki so bile v vzorec izbrane tri družbe (Ester Industries Limited, Garware Polyester Limited in Jindal), katerim so bili tudi poslani vprašalniki. Za te družbe je bilo ugotovljeno, da predstavljajo najširši reprezentativni obseg izvoza PET folije v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času, v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(12)

Komisija je vprašalnik poslala tudi vsem drugim strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku postopka. Izpolnjene vprašalnike so vrnili štirje proizvajalci Skupnosti, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, en uvoznik/uporabnik in štirje uporabniki.

(13)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga in škode ter za ugotovitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter, ali bi bila ohranitev ukrepov v interesu Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(14)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, tj. folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je običajno uvrščen pod oznaki KN ex39206219 in ex39206290.

(15)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo PET folija, proizvedena in prodana na domačem trgu v Indiji, in PET folija, izvožena v Skupnost iz Indije, kot tudi PET folija, ki jo proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, enake fizikalne in kemične lastnosti ter enako uporabo. Zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Za določitev normalne vrednosti se je najprej preverilo, ali je bila celotna domača prodaja družbe Jindal reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. da je predstavljala 5 % ali več celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost.

(17)

Potem se je ugotavljalo, ali je skupna domača prodaja posamezne vrste izdelka predstavljala 5 % ali več obsega prodaje iste vrste, izvožene v Skupnost.

(18)

Za tiste vrste izdelka, katerih domača prodaja je predstavljala 5 % ali več obsega prodaje iste vrste izdelka, izvožene v Skupnost, se je potem preverilo, ali je bila zadostna količina prodana v okviru običajnega poteka trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Za vsako vrsto izdelka, pri kateri je obseg domače prodaje po ceni, višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % prodaje, je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanega povprečja dejansko plačane cene celotne domače prodaje. Za tiste vrste izdelka, pri katerih je bil obseg dobičkonosnih transakcij enak ali nižji od 80 %, vendar ne nižji od 10 % prodaje, je normalna vrednost temeljila na tehtanem povprečju dejansko plačane cene zgolj dobičkonosne domače prodaje. Za vrste izdelkov, katerih je bilo po obsegu manj kot 10 % prodanih na domačem trgu po ceni, ki ni bila nižja od stroškov na enoto, je veljalo, da zadevna vrsta izdelka ni bila prodana med običajnim potekom trgovanja, zato je morala biti normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(19)

Za vrste izdelka, pri katerih domačih cen proizvajalca izvoznika ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti zaradi nezadostne reprezentativnosti ali pomanjkanja prodaje v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi stroškov izdelave, ki jih je imel zadevni proizvajalec izvoznik, skupaj z razumnim zneskom za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA stroški“) in za dobiček, v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(20)

PSA stroški so temeljili na stroških, ki jih je imel proizvajalec izvoznik s svojo domačo prodajo zadevnega izdelka, za katero je bilo ugotovljeno, da je reprezentativna. Stopnja dobička je bila izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje dobička družbe za tiste vrste izdelka, ki so bile prodane na domačem trgu v zadostnih količinah v okviru običajnega poteka trgovanja.

(21)

Velika večina izvoza zadevnega izdelka v Skupnost med OPP je bila prodana neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila torej v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi izvozne cene, ki je bila dejansko plačana ali se plačuje.

(22)

Nekaj izvoza je bilo prodanega povezani družbi v Skupnosti. Povezana družba blaga ni neposredno prodala naprej, temveč ga je znatno preoblikovala, tako da izvozne cene izvoženega izdelka ni bilo mogoče konstruirati na podlagi cene pri nadaljnji prodaji preoblikovanega izdelka v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Cene, ki jih je Jindal zaračunaval navedeni povezani družbi, so se primerjale s cenami, ki jih je Jindal za iste vrste izdelka zaračunaval svojim nepovezanim strankam v Skupnosti v OPP. Ugotovljeno je bilo, da sta bila navedena niza cen za obe vrsti izdelka skladna, zato je bilo sklenjeno, da so bile cene, ki jih je Jindal zaračunaval svoji povezani stranki v Skupnosti zanesljive in se lahko uporabijo za izračun izvozne cene.

(23)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Zaradi poštene primerjave so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v popustih, rabatih, prevoznih, zavarovalniških, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, posojil ter provizij, kjer je bilo to ustrezno ter utemeljeno s preverjenimi dokazili.

(24)

Jindal je zahteval prilagoditev normalne vrednosti za uvozno dajatev, ki ni bila pobrana v okviru Sheme vnaprejšnjih dovoljenj (ALS) na uvoz surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga za izvoz. ALS dovoljuje dajatev prost uvoz surovin pod pogojem, da družba izvozi ustrezno količino in vrednost končnega izdelka, določeno v skladu z uradno postavljenimi standardnimi input-output normativi. Uvoz v okviru ALS se lahko uporablja tako za proizvodnjo blaga za izvoz kot tudi za dopolnitev domačih vložkov, uporabljenih za proizvodnjo takšnega blaga. Družba je trdila, da je izvažala zadevni izdelek v ES zato, da bi izpolnila zahteve v okviru ALS glede uvoženih surovin. O tem, ali se v zvezi s to zahtevo odobri prilagoditev ali ne, ni bilo nobenega sklepa, v vsakem primeru pa glede na to, da je bilo za družbo ugotovljeno, da v OPP ni izvajala dampinškega uvoza, to ne bi vplivalo na končni izid preiskave v zvezi s pregledom.

(25)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene.

(26)

Ta primerjava je pokazala negativno stopnjo dampinga.

(27)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je preučilo tudi, ali se za ugotovitve sedanje preiskave lahko reče, da so trajne narave.

(28)

V zvezi s tem se opozarja, da je bilo v dveh zaporednih preiskavah, sklenjenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2001 in Uredbo Sveta (ES) št. 390/2005 (10), ugotovljeno, da Jindal ni izvajal dampinga. Sedanja preiskava je ugotovitve o odsotnosti dampinga potrdila in ni nikakršnih pokazateljev o tem, da tako stanje ne bi bilo trajne narave.

(29)

Zato se šteje, da trenutni ukrepi pri Jindalu dosegajo predvidene rezultate in morajo ostati nespremenjeni.

(30)

Po podatkih Eurostata je obseg zadevnega izdelka, uvoženega v Skupnost iz Indije, v OPP znašal 23 472 ton. V okviru te količine so trije vzorčeni proizvajalci izvozniki v OPP predstavljali 97 %, sama družba Jindal pa je v OPP predstavljala približno 90 % celotnega obsega izvoza iz Indije v ES.

(31)

V obdobju preiskave (OP) prvotne preiskave (od 1. aprila 1999 do 31. marca 2000) je obseg uvoza iz Indije znašal 50 590 ton. Med OP prejšnje protisubvencijske preiskave (od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004) je obseg uvoza iz Indije znašal 12 679 ton.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so bili vzorčeni trije proizvajalci izvozniki. Za Jindal veljajo ugotovitve, predstavljene v uvodnih izjavah 16 do 26.

(33)

Da bi določili normalno vrednost za Garware in Ester, se je najprej preverilo, da je bila sporočena domača prodaja vsakega proizvajalca izvoznika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. da je predstavljala 5 % ali več prijavljenega obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost.

(34)

Potem se je ugotavljalo, ali je skupna domača prodaja posamezne vrste izdelka predstavljala 5 % ali več obsega prodaje iste vrste, izvožene v Skupnost.

(35)

Za tiste vrste izdelka, katerih domača prodaja je predstavljala 5 % ali več obsega prodaje iste vrste izdelka, izvožene v Skupnost, se je potem preverilo, ali je bila zadostna količina prodana v okviru običajnega poteka trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Za vsako vrsto izdelka, pri kateri je obseg domače prodaje po ceni, višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % prodaje, je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanega povprečja dejansko plačane cene celotne domače prodaje. Za tiste vrste izdelka, pri katerih je bil obseg dobičkonosnih transakcij enak ali nižji od 80 %, vendar ne nižji od 10 % prodaje, je normalna vrednost temeljila na tehtanem povprečju dejansko plačane cene zgolj dobičkonosne domače prodaje. Za vrste izdelkov, katerih je bilo po obsegu manj kot 10 % prodanih na domačem trgu po ceni, ki ni bila nižja od stroškov na enoto, je veljalo, da zadevna vrsta izdelka ni bila prodana med običajnim potekom trgovanja, zato je morala biti normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(36)

Za vrste izdelka, pri katerih domačih cen proizvajalca izvoznika ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti zaradi nezadostne reprezentativnosti ali pomanjkanja prodaje v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi stroškov izdelave, ki jih je imel zadevni proizvajalec izvoznik, skupaj z razumnim zneskom za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA stroški“) in za dobiček, v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(37)

PSA stroški so temeljili na stroških, ki jih je imel proizvajalec izvoznik s svojo domačo prodajo zadevnega izdelka, za katero je bilo ugotovljeno, da je reprezentativna. Stopnja dobička je bila izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje dobička družbe za tiste vrste izdelka, ki so bile prodane na domačem trgu v zadostnih količinah v okviru običajnega poteka trgovanja.

(38)

V zvezi z določitvijo izvoznih cen je treba opozoriti, da je sedanja preiskava namenjena ugotovitvi, ali bi se v primeru razveljavitve zaščitnih ukrepov damping nadaljeval ali ponovil. V tem smislu določitev izvoznih cen, uporabljenih pri izračunu dampinga, ne more biti omejena na preučitev preteklega ravnanja izvoznikov, temveč mora preučiti tudi možen razvoj izvoznih cen v prihodnosti. Drugače povedano, ugotoviti je treba, ali so pretekle izvozne cene dovolj zanesljiv kazalnik za določanje možnih prihodnjih izvoznih cen.

(39)

Glede na obstoj cenovnih zavez v delu OPP se je zlasti preučilo, ali so te vplivale na pretekle izvozne cene tako, da so slednje postale nezanesljiva podlaga za določitev prihodnjega gibanja izvoza. Opozarja se tudi, da so bile cenovne zaveze Gareware in Ester umaknjene 9. marca 2006, medtem ko OPP zajema obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Tako za Garware kot za Ester je bilo ugotovljeno, da so izvozne transakcije med OPP, ko so veljale cenovne zaveze, potekale po cenah, ki so bile blizu MIP dovolj, da se je pojavil dvom, ali gre pri teh cenah za trajno naravo in ali so bile postavljene neodvisno od MIP. Podobna razlaga je bila opisana že v uvodni izjavi 28 Uredbe Sveta (ES) št. 366/2006 (11).

(40)

Kar zadeva Garware, so transakcije med OPP po umiku zavez zajemale približno 20 % celotnega obsega izvoza in so se nadaljevale po umiku zaveze. Glede na količine, izvožene po izteku veljavnosti zavez 8. marca 2006, se cene za te transakcije štejejo za pomembno predstavo o tem, kakšna bi bila cenovna politika Garewarea, če zavez ne bi bilo. V skladu s tem so bile cene za te transakcije uporabljene pri izračunu izvozne cene za vso količino, ki jo je Gareware izvozil med celotnim OPP.

(41)

Kar zadeva Ester, zajemajo transakcije med OPP po umiku zavez le 5 % celotne količine in so bile omejene na zelo kratko obdobje neposredno po umiku zaveze. Zato cen teh transakcij ne moremo šteti kot reprezentativne za izvozne cene, ki bi jih bila družba uporabljala, če zavez ne bi bilo. Kot že navedeno v uvodni izjavi 39, so bile cene izvoza v Skupnost, ki jih je zaračunavala družba Ester pred umikom zaveze, zelo blizu MIP. Poleg tega je bilo tudi ugotovljeno, da so bile izvozne cene družbe Ester za druge tretje države, obravnavane na podlagi tehtanega povprečja in glede na vrsto izdelka, občutno nižje od cen za Skupnost, zaradi česar obstaja verjetnost, da se bodo takšne cene za Skupnost brez obstoja kakršnih koli zavez poenotile s cenami za enake vrste izdelka za druge tretje države. Zato je bilo sklenjeno, da se v okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa izvozne cene družbe Ester za Skupnost v času veljavnosti zavez ne morejo upoštevati za določitev zanesljivih izvoznih cen v smislu člena 2(8) osnovne uredbe. Glede na to, da je družba Ester v OPP prodajala zadevni izdelek na svetovnem trgu v znatnih količinah, je bilo sklenjeno, da bo izvozna cena določena na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo vsem tretjim državam za tiste modele, ki so se prodajali v Skupnost v delu OPP, ko je zaveza veljala. Za del OPP po umiku zaveze se je izvozna cena določila na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v Skupnost.

(42)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Zaradi poštene primerjave so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, zavarovalnih, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških provizij, pakiranja in posojil, kjer je bilo to ustrezno ter utemeljeno s preverjenimi dokazili.

(43)

Proizvajalci izvozniki so za omejeno količino izvoza zahtevali prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe, kar ustreza višini ugodnosti, ki je bila podeljena za izvoz v okviru sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev (duty entitlement passbook – „DEPB“) na podlagi poizvoza. V okviru te sheme se posojila, prejeta ob izvozu zadevnega izdelka, lahko uporabijo za nadomestilo carine, predpisane za uvoz kakršnega koli blaga, ali prosto prodajo drugim družbam. Poleg tega ni omejitve, da se mora uvoženo blago uporabljati samo pri proizvodnji izvoženega izdelka. Proizvajalec ni dokazal, da je ugodnost v okviru sheme DEPB na podlagi poizvoza vplivala na primerljivost cen in zlasti, da so stranke na domačem trgu dosledno plačevale različne cene zaradi ugodnosti DEPB. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(44)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene. Kjer so izvozne cene temeljile na cenah za tretje države, so bile ustrezne vrednosti CIF izračunane tako, da se je ceni franko tovarna za tretje države prištela razlika v tehtanem povprečju, glede na vrsto izdelka, med izvoznimi cenami za Skupnost na ravni franko tovarna in na ravni CIF.

(45)

Ta primerjava je pokazala stopnjo dampinga v razponu 15–25 %. Opominja se, da je bila za Jindal ugotovljena negativna stopnja dampinga (glej uvodno izjavo 26).

(46)

Neizkoriščene zmogljivosti vseh znanih indijskih izvoznikov so bile v OPP ocenjene na 32 000 ton. Vendar je treba opozoriti, da je od tega 25 000 ton pripisanih indijskim izvoznikom s stopnjo protidampinške dajatve 0 %. Morebitna razveljavitev protidampinških ukrepov bi verjetno imela le majhen vpliv na izvozno politiko teh družb. Zato je indijskim izvoznikom s protidampinško dajatvijo, ki ni enaka 0 %, pripisanih le 7 000 ton. Nazadnje omenjene proste zmogljivosti, ki so med OPP predstavljale približno 30 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka iz Indije v Skupnost in 3 % potrošnje Skupnosti, bi se v primeru razveljavitve ukrepov lahko usmerile v Skupnost.

(47)

Na podlagi primerjave glede na posamezne modele so bile izvozne cene v tretje države vzorčenih indijskih izvoznikov s stopnjo dampinga, ki ni enaka 0 %, med OPP 20–30 % nižje od izvoznih cen v Skupnost istih proizvajalcev izvoznikov. Navedena izvoznika sta v tretje države prodajala v znatnih količinah, ki predstavljajo 80–90 % njunega celotnega izvoza. Zato je bilo ocenjeno, da se raven izvoznih cen v tretje države lahko upošteva kot kazalnik verjetne ravni cen izvoza v Skupnost, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(48)

Nekateri od največjih izvoznih trgov za PET folije v svetu so zaščiteni z visokimi tarifami. Uvoz PET folij iz Indije v ZDA je predmet protidampinških dajatev v razponu med 2,32 % in 24,11 % ter izravnalnih dajatev v razponu med 9 % in 25,27, % odvisno od zadevnega indijskega izvoznika.

(49)

Glede na zgoraj opisane sorazmerne ravni cen, neizkoriščene zmogljivosti in pobude se torej sklene, da obstaja verjetnost: (i) nadaljevanja dampinga, (ii) povečanja uvoženih količin v Skupnost, če bi bili veljavni protidampinški ukrepi odpravljeni.

(50)

Štirje proizvajalci Skupnosti (Dupont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH, Nuroll SpA in Toray Plastics Europe) so v preiskavi v celoti sodelovali. V času OPP so predstavljali približno 95 % proizvodnje Skupnosti. Tako ti proizvajalci predstavljajo industrijo Skupnosti smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(51)

Opozarja se, da so se razmere glede proizvodnje PET folije v Skupnosti od prvotne preiskave spremenile. Kodak Industrie (Francija) PET folije ne proizvaja več v Skupnosti, družba 3M pa je svojo dejavnost prenesla v I.T.P. SpA, (Italija), ki svoj obrat preusmerja v novo in drugačno proizvodnjo. Poudariti je treba tudi, da je z vstopom Češke v Evropsko unijo družba Fatra a.s. (s sedežem na Češkem) od 1. maja 2004 del proizvodnje Skupnosti.

(52)

Ugotavljanje skupne potrošnje Skupnosti je temeljilo na uvozni statistiki Eurostata, prodaji v Skupnost s strani industrije Skupnosti in prodaji drugih proizvajalcev Skupnosti.

Preglednica 1

(53)

V primerjavi z letom 2003 se je potrošnja v OPP povečala za 1 % (več kot 3 000 ton).

(54)

Obseg uvoza v Skupnost iz Indije se je med 2003 in OPP povečal za 86 %, tržni delež je zrasel s 5 % na 9 %, medtem ko so se cene znižale za 12 %. Podatki temeljijo na statistiki Eurostat.

Preglednica 2

(55)

Uvoz iz Brazilije in Izraela, za katerega je bilo ugotovljeno izogibanje, kot je navedeno v uvodni izjavi 2, je strmo padel, potem ko so bili protidampinški ukrepi za uvoz iz Indije razširjeni še na uvoz iz teh držav. Cene PET folije s poreklom iz navedenih držav so se po uvedbi ukrepov proti izogibanju povišale za 219 %.

Preglednica 3

(56)

Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je bilo v sedanji preiskavi ugotovljeno, da Jindal ni izvajal dampinga ter da v zgodnejših preiskavah damping ni bil ugotovljen pri drugih družbah (zlasti Flex Industries Limited in Polyplex Corporation Limited). V skladu s tem je treba pri sedanji preiskavi upoštevati samo dampinški uvoz iz Indije in uvoz, pri katerem je bilo ugotovljeno izogibanje. Dampinški uvoz iz Indije in uvoz, za katerega veljajo dajatve proti izogibanju, sta se med letom 2003 in OPP zmanjšala za 70 % – glej preglednico 4. Oster padec navedenega uvoza je v veliki meri posledica uvedbe ukrepov proti izogibanju za uvoz iz Brazilije in Izraela.

Preglednica 4

(57)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 24 % (s približno 62 000 ton v 2003 na približno 77 000 ton med OPP), tržni delež v Skupnosti, ki ustreza temu uvozu pa se je zvišal za 5 odstotnih točk. (s 25 % na 30 %). Glavnina uvoza je bila iz Južne Koreje, ZDA, Tajske in Združenih arabskih emiratov. Povprečna cena na tono se je med letom 2003 in OPP znižala za 11 %. Podatki temeljijo na statistiki Eurostata.

Preglednica 5

(58)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(59)

V obravnavanem obdobju je zmogljivost ostala stabilna (približno 190 000 ton), proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti pa sta se zmanjšali za 4 %.

Preglednica 6

(60)

Zaloge zadevnega izdelka so se med letoma 2003 in 2004 zmanjšale s 23 929 na 22 241 ton, se leta 2005 rahlo povečale, in med OPP padle na 21 272 ton. Do upada je prišlo v glavnem zaradi zmanjšanja proizvodnje.

Preglednica 7

(61)

Obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam v Skupnosti se je med letoma 2003 in 2005 zmanjšal za 5 %, in sicer s 142 755 na 135 956 ton, se med letom 2005 in OPP rahlo povečal, vendar je dosegel le 98 % obsega prodaje iz leta 2003. Prodaja povezanim družbam je bila zanemarljiva (med 200 in 300 tonami vsako leto obravnavanega obdobja). Poleg tega se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2003 in OPP zmanjšal za 2 odstotni točki.

Preglednica 8

(62)

Prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju znižale za 2 % (z 2 891 EUR/tono v letu 2003 na 2 819 EUR/tono v OPP), zmanjšali so se tudi povprečni stroški na tono, in sicer s 3 216 EUR/tono v letu 2003 na 3 137 EUR/tono v OPP. Do navedenega znižanja je prišlo kljub dejstvu, da so se povprečni stroški večine surovin (zaradi naglega zvišanja cen nafte) znatno povečali. Ti podatki kažejo, da Skupnost s svojimi prodajnimi cenami ni mogla v celoti pokriti svojih stroškov proizvodnje, ker ni hotela izgubiti prevelikega tržnega deleža.

Preglednica 9

(63)

Industrija Skupnosti je na rahlo rastočem trgu v obravnavanem obdobju izgubila tržni delež.

(64)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med letom 2003 in OPP zmanjšala za 13 %. Čeprav se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 5 %, je prišlo do racionalizacije, tako da se je produktivnost na zaposlenega povečala za 9 %. S tem se je raven stroškov dela na proizvedeno tono znižala za 4 %.

Preglednica 10

(65)

Dobičkonosnost prodaje predstavlja dobiček, ustvarjen s prodajo zadevnega izdelka v Skupnosti. Donosnost naložb je bila izračunana na podlagi donosnosti vseh sredstev.

(66)

Dobičkonosnost in donosnost naložb pri prodaji zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Skupnosti sta kljub rahlemu izboljšanju leta 2004 in 2005 ostali negativni v celotnem obravnavanem obdobju. Med OPP sta bila tako dobičkonosnost kot donosnost naložb posebno nizki (dobičkonosnost – 11 %, donosnost naložb – 3,1 %), po letu 2005 pa sta se spet znižali.

Preglednica 11

(67)

Trend denarnega toka se je med OPP še posebno poslabšal.

Preglednica 12

(68)

Med letom 2003 in OPP so se naložbe za proizvodnjo PET folije zmanjšale za 18 %. Med OPP se je vrednost naložb v primerjavi z razmerami leta 2005 povečala za 6 %, vendar je v primerjavi z letom 2003 ostala na nižji ravni. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe namenjene predvsem izboljšanju kakovosti izdelka in ohranitvi proizvodne zmogljivosti.

(69)

Nizko raven naložb v veliki meri pojasnjuje dejstvo, da matične družbe industrije Skupnosti niso bile zainteresirane za naložbe ali zagotavljanje jamstev za naložbe v neprofitne dejavnosti, kot je proizvodnja PET folij v Evropi.

(70)

Pri analizi glede višine dampinga je bilo upoštevano dejstvo, da so v veljavi ukrepi za odpravo škodljivega dampinga. Kot je navedeno zgoraj, razpoložljive informacije kažejo, da je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Skupnost še naprej prodajal po dampinških cenah. Čeprav je ugotovljena stopnja dampinga znatna, pa njegov vpliv na stanje industrije Skupnosti med OPP ni bil znaten, saj je tržni delež dampinškega uvoza iz Indije in uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom, predstavljal 1 % potrošnje Skupnosti. Jindal je nedvomno prispeval k poslabšanju stanja industrije Skupnosti. Vendar je treba upoštevati tudi, da Industrija Skupnosti kljub izključitvi Jindala iz analize ne bi bila sposobna okrevati od preteklega dampinga po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2001 zaradi izogibanja ukrepom (proti čemur so bili ukrepi uvedeni šele konec leta 2004) in neustreznosti zavez, ki so bile razveljavljene šele zadnje leto. Ne smemo pozabiti, da je bila pred uvedbo dajatev proti izogibanju ukrepom in razveljavitvijo zavez raven uvoza iz indijskih družb, za katere je bil ugotovljen damping, več kot trikrat višja kot med OPP.

(71)

Količina PET folije, porabljene na trgu Skupnosti, se je povečala za 1 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 2 %.

(72)

Gospodarski položaj industrije Skupnosti se je poslabšal glede na večino dejavnikov škode: proizvodnjo, proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (– 4 %), obseg prodaje (– 2 %) in vrednost prodaje (– 5 %) prodaje, tržni delež (– 2 odstotni točki), denarni tok in dobičkonosnost, naložbeno dejavnost in donosnost naložb.

(73)

Prizadevanja za prestrukturiranje industrije Skupnosti na področju zaposlovanja, zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti na zaposlenega niso mogla izničiti vpliva povišanja cen surovin v obravnavanem obdobju. Proizvodni stroški so bili višji kot prodajne cene. To je sovpadalo z nizko ravnjo cen dampinškega uvoza iz Indije in drugih držav, za katere je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom. Vendar se opozarja, da je bil razlog za cenovni pritisk na Skupnost deloma uvoz iz Jindala, za katerega je bilo ugotovljeno, da med OPP ni bil dampinški, ki je predstavljal približno 90 % celotnega uvoza PET folije iz Indije.

(74)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je stanje industrije Skupnosti še vedno negotovo in vsako povečanje dampinškega uvoza bi ga po vsej verjetnosti še poslabšalo.

(75)

Kot je bilo navedeno, je stanje industrije Skupnosti še vedno negotovo. Če bi protidampinške ukrepe razveljavili, bi prišlo do znatnega povečanja dampinškega uvoza. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 46, so indijski izvozniki, za katere velja protidampinška dajatev, zmožni znatno povečati svoj obseg izvoza, in kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je nekaj največjih izvoznih trgov za PET folijo v svetu zaščitenih z visokimi tarifami, zlasti na trgu PET folij v ZDA.

(76)

Ob odsotnosti protidampinških dajatev bi uvoz iz Indije znatno pritiskal na cene na trgu Skupnosti. To torej jasno kaže, da obstaja verjetnost ponovitve škode.

(77)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi povečanje obsega dampinškega uvoza iz Indije povzročilo nadaljnje poslabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti Indiji po vsej verjetnosti povzročila ponovitev škode industriji Skupnosti.

(78)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo vprašanje, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote.

(79)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je določitev interesa Skupnosti temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike in uporabnike zadevnega izdelka.

(80)

Treba je opozoriti, da se za sprejetje ukrepov v prvotni preiskavi ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, torej analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, poleg tega omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(81)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

(82)

Za oceno možnega vpliva uvedbe ali neuvedbe ukrepov so se informacije zahtevale od vseh zainteresiranih strank, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile same. Na podlagi tega je Komisija poslala vprašalnike industriji Skupnosti, devetim nepovezanim uvoznikom in 23 uporabnikom. Poleg tega je Komisija vzpostavila stik tudi z drugimi znanimi proizvajalci Skupnosti, ki niso predložili informacij, potrebnih za sodelovanje v preiskavi, da bi pridobila osnovne informacije o njihovi proizvodnji in prodaji.

(83)

Opominja se, da je industrija Skupnosti še vedno v ranljivem položaju, kot je navedeno v uvodnih izjavah 58 do 74.

(84)

Nadaljevanje ukrepov bi po pričakovanjih ublažilo izkrivljanje trga in zniževanje cen. Ukrepi bi industriji Skupnosti omogočili vsaj ohranitev njene prodaje in izkoriščanje ekonomije obsega.

(85)

Po drugi strani pa bi se ob razveljavitvi protidampinških ukrepov negativni trend finančnega stanja industrije Skupnosti verjetno nadaljeval ali celo poslabšal. Industrija Skupnosti je še zlasti zaznamovana z izgubo prihodka zaradi znižanih cen in zmanjševanjem tržnega deleža.

(86)

Nadaljevanje protidampinških ukrepov bi torej bilo v interesu industrije Skupnosti.

(87)

V preiskavi so sodelovali samo en uvoznik/uporabnik in štirje uporabniki, ki so poslali v celoti izpolnjene vprašalnike. Predstavljajo 16,3 % celotne potrošnje Skupnosti PET folij, navedli pa so, da podaljšanje protidampinških dajatev ne bi imelo velikega vpliva na njihove družbe.

(88)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi znatno negativno vplivala, če sploh, na stanje uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka.

(89)

Na podlagi tega se začasno sklene, da na podlagi interesa Skupnosti ni utemeljenih razlogov proti nadaljevanju protidampinških ukrepov.

(90)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(91)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov se sklene, da je treba delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na Jindal, zaključiti in ohraniti protidampinško dajatev v višini 0 %, ki je bila v prvotni preiskavi uvedena na uvoz PET folije, ki jo proizvaja in v Evropsko skupnost izvaža Jindal.

(92)

Ob upoštevanju pregleda ob izteku ukrepa, določenega s členom 11(2) osnovne uredbe, in na podlagi zgornjih ugotovitev je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET folij iz Indije, ohraniti –

—

da v obdobjih od 1. aprila 1999 do 31. marca 2000 in od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 ni izvažala blaga, navedenega v odstavku 1,

—

da ni povezana z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni z Uredbo (ES) št. 366/2006, in

—

da je izvažala zadevno blago po obdobju od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 ali da je prevzela nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Skupnost,

Terphane Ltda BR 101, km 101, City of Cabo de Santo Agostinho, država Pernambuco, Brazilija (dodatna oznaka TARIC A569);

Jolybar Filmtechnic Converting Ltd (1987), Hacharutsim str. 7, Ind. Park Siim 2000, Natania South, 42504, POB 8380, Izrael (dodatna oznaka TARIC A570);

Hanita Coatings Rural Cooperative Association Ltd., Kibbutz Hanita, 22885, Izrael (dodatna oznaka TARIC A691).