14.2.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 247/2006

z dne 30. januarja 2006

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi izjemne zemljepisne lege je preskrba najbolj oddaljenih regij s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, za nadaljnjo predelavo ali kot kmetijskih vložkov, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz otoške lege in oddaljenosti, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah in močno ovirajo njihove dejavnosti. V nekaterih primerih so gospodarski subjekti in proizvajalci izpostavljeni dvojni izoliranosti. To prikrajšanost je mogoče ublažiti z znižanjem cen omenjenih osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti posebne režime preskrbe in tako zagotoviti preskrbo najbolj oddaljenih regij ter nadomestiti dodatne stroške, ki izhajajo iz odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh regij.

(2)

V ta namen je treba ne glede na člen 23 Pogodbe uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav oprostiti veljavnih uvoznih dajatev. Proizvode, ki so že vstopili v carinsko območje Skupnosti na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, je treba z ozirom na njihovo poreklo in carinski postopek, ki se uporabi zanje na podlagi določb Skupnosti, za namene dodelitve ugodnosti na podlagi posebnega režima preskrbe šteti kot neposredno uvožene.

(3)

Za učinkovito doseganje nižjih cen v najbolj oddaljenih regijah in za ublažitev dodatnih stroškov zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti, je za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi Skupnosti, ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti proizvodov Skupnosti, treba predvideti pomoč. Pri takšni pomoči je treba upoštevati dodatne stroške prevoza v najbolj oddaljene regije in cene, ki se uporabljajo pri izvozu v tretje države, v primeru kmetijskih vložkov ali proizvodov, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

(4)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe najbolj oddaljenih regij, zato ta režim ne ovira pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov iz najbolj oddaljenih regij je zato treba prepovedati. Vendar pa je odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene ali kadar se v primeru predelanih proizvodov s tem omogoči regionalna trgovina ali trgovina med najbolj oddaljenima portugalskima regijama. Upoštevati je treba tudi tradicionalne trgovinske tokove med tretjimi državami in vsemi najbolj oddaljenih regij ter v skladu s tem dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okvirih tradicionalnega izvoza v te regije. Ta omejitev naj se prav tako ne uporablja za tradicionalno odpošiljanje predelanih proizvodov; Zavoljo jasnosti je treba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev teh tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(5)

Vendar pa je treba sprejeti ustrezne ukrepe za potrebno prestrukturiranje sektorja predelave sladkorja na Azorih. Pri teh ukrepih je treba upoštevati, da bo sektor sladkorja na Azorih lahko preživel le, če bo zagotovljena določena raven proizvodnje in predelave. Poleg tega bo Portugalska na podlagi te uredbe razpolagala s sredstvi za podporo tamkajšnji proizvodnji sladkorne pese. Glede na vse to je treba predvideti, da odpreme sladkorja z Azorov v druge dele Skupnosti lahko v omejenem obdobje štirih let izjemoma presegajo tradicionalne tokove, in sicer ob postopnem zmanjševanju letnih zgornjih mej. Ker bodo količine, ki se smejo odpošiljati naprej, sorazmerne in omejene strogo glede na obseg, ki še zagotavlja preživetje tamkajšnje proizvodnje in predelave sladkorja, začasno odpošiljanje sladkorja z Azorov ne bo škodljivo vplivalo na notranji trg Skupnosti.

(6)

Kar zadeva sladkor C za preskrbo Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, je še naprej treba uporabljati pravila o oprostitvi uvoznih dajatev iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2177/92 z dne 30. julija 1992 o podrobnih pravilih za uporabo posebne ureditve dobave sladkorja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke (4), in sicer za obdobje iz člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor 19. junija 2001 (5).

(7)

Kanarski otoki so se z izdelki na osnovi mleka, ki spadajo pod oznako KN 1901 90 99 in oznako KN 2106 90 92 in so namenjeni za industrijsko predelavo, do sedaj preskrbovali na podlagi posebnega režima preskrbe. Dokler se lokalna industrija ne prestrukturira, je treba dopustiti, da se v določenem prehodnem obdobju preskrba s temi proizvodi nadaljuje

(8)

Da bodo cilji posebnega režima preskrbe uresničeni, se morajo gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe odražati na ravni proizvodnih stroškov in vplivati na znižanje cen vse do ravni končnega uporabnika. Ugodnosti je zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenašajo dalje, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno nadzorovanje.

(9)

Politika Skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji v najbolj oddaljenih regijah je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov v zvezi z njihovo proizvodnjo, trženjem ali predelavo. Ti ukrepi se so izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Skupnost mora še naprej podpirati te proizvodne linije, ki so ključni dejavnik okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnotežja v najbolj oddaljenih regijah. Iz izkušenj je razvidno, da lahko po zgledu politike razvoja podeželja okrepljeno partnerstvo z lokalnimi organi oblasti pripomore k bolj ciljno usmerjenemu reševanju posebnih vprašanj, ki pestijo zadevne regije. Zaradi tega je treba lokalno proizvodnjo podpirati še naprej, in sicer v okviru splošnih programov, pripravljenih na najustreznejši geografski ravni, ki jih bodo zadevne države članice predložile Komisiji.

(10)

Da bi pripomogli k uresničitvi ciljev razvoja lokalne kmetijske proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi proizvodi, je treba uskladiti raven programiranja preskrbe zadevnih regij, partnerski pristop Komisije in držav članic pa bi moral biti sistematičen. Zato naj program preskrbe pripravijo organi, ki jih določijo države članice, Komisiji pa naj se pošlje v odobritev.

(11)	Kmete v najbolj oddaljenih regijah je treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri trženju teh proizvodov. V ta namen bi utegnilo biti koristno uporabiti grafični simbol, ki ga je uvedla Skupnost.

(12)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (6) so opredeljeni ukrepi za razvoj podeželja, ki jih Skupnost lahko podpira, ter pogoji za pridobitev te podpore. Nekatera kmetijska gospodarstva in predelovalna in tržna podjetja v najbolj oddaljenih regijah izkazujejo hude strukturne pomanjkljive ter se spopadajo s posebnimi težavami. Zaradi tega je treba za nekatere vrste naložb predvideti odstopanje od določb, ki omejujejo dodelitev nekaterih strukturnih pomoči, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1257/1999.

(13)

Člen 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 odobravanje gozdarske podpore omejuje na gozdove in površine, ki so v lasti posameznikov ali njihovih združenj oziroma občin ali njihovih združenj. Del gozdov in gozdnatih površin na ozemlju najbolj oddaljenih regij ne pripada občinam marveč drugim organom oblasti. Glede na te okoliščine je treba pogoje iz omenjenega člena napraviti bolj prožne.

(14)

V členu 24(2) in prilogi Uredbe (ES) št. 1257/1999 so določeni največji letni zneski, upravičeni v okviru kmetijsko-okoljske pomoči Skupnosti. Upoštevati je treba posebne okoljske razmere nekaterih zelo občutljivih pašnih površin na Azorih in ohranjanje krajine ter tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti območij terasastega obdelovanja na Madeiri, in zato pri nekaterih ukrepih predvideti možnost dvakratnega povečanja teh zneskov.

(15)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah, nastalih zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.

(16)

Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin v najbolj oddaljenih regijah se sooča s posebnimi težavami, povezanimi s podnebnimi pogoji in z nezadostnimi nadzornimi ukrepi, ki so se do sedaj tam uporabljali. Zato je treba izvajati programe za boj proti škodljivim organizmom, tudi z biološkimi metodami. Treba je določiti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje teh programov.

(17)

Tako z gospodarskega kot okoljskega vidika je nujno ohraniti vinogradništvo kot kulturo, ki je v regijah Madeire in Kanarskih otokov najbolj razširjena, zelo pomembno pa je tudi za Azore. Da bi podprli proizvodnjo, se v teh regijah ne smejo uporabljati premije za opustitev proizvodnje niti tržni mehanizmi, z izjemo ukrepa krizne destilacije, ki se lahko uporabi za Kanarske otoke, če je trg izjemno moten zaradi težav s kakovostjo. Prav tako zaradi tehničnih in socialno-ekonomskih težav v določenih rokih ni prišlo do popolne preusmeritve površin v regijah Madeire in Azorov, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte, ki jih skupna tržna ureditev za vinogradništvo prepoveduje. Vino, pridelano v teh vinogradih, je namenjeno tradicionalni lokalni porabi. Dodaten čas bo omogočil preusmeritev teh vinogradov ob ohranjanju gospodarske strukture teh regij, ki se močno opira na vinogradništvo. Portugalska mora Komisijo vsako leto uradno obvestiti o napredku, doseženem pri preusmerjanju zadevnih površin.

(18)

Prestrukturiranje sektorja mleka na Azorih še ni končano. Ob upoštevanju močne odvisnosti Azorov od proizvodnje mleka skupaj z drugimi ovirami, povezanimi z oddaljenostjo Azorov, in z odsotnostjo donosnih nadomestnih proizvodnih linij, je treba upoštevati odstopanje od nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (7), uvedene s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro (Poseima) (8), ter obnovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 55/2004 (9) glede uporabe dodatne dajatve na področju mleka in mlečnih proizvodov na Azorih.

(19)

Podpora za proizvodnjo kravjega mleka na Madeiri ni zagotovila ohranitve ravnotežja med notranjo in zunanjo preskrbo, v glavnem zaradi velikih strukturnih težav, ki so prizadele ta sektor, in ker se ni sposoben ustrezno prilagajati novim gospodarskim razmeram. Iz tega izhaja, da je treba še naprej dovoljevati proizvodnjo steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Skupnosti, in tako poskrbeti, da bo lokalna poraba pokrita v popolnejši meri.

(20)

Potreba, da se s pomočjo spodbud ohranja lokalna proizvodnja, upravičuje neuporabo Uredbe (ES) št. 1788/2003 v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri. Za Madeiro je treba takšno izvzetje omejiti na 4 000 ton, kar ustreza 2 000 tonam sedanje proizvodnje z možnostjo povečanja proizvodnje, trenutno ocenjenega na največ 2 000 ton.

(21)

Podpreti je treba tradicionalne živinorejske dejavnosti. Za zadovoljitev potreb v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri je treba pod posebnimi pogoji in v okviru najvišje letne omejitve dovoliti brezcarinski uvoz moškega goveda, namenjenega za pitanje, iz tretjih držav. Treba je obnoviti možnost, ki jo je prinesla Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (10), ki Portugalski omogoča prenos pravic do premije za krave dojilje s celine na Azore, ter ta instrument prilagoditi novemu režimu podpore za najbolj oddaljene regije.

(22)

Gojenje tobaka je za Kanarsko otočje zgodovinskega pomena. Z gospodarskega vidika so tobačni pripravki še vedno ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v tej regiji. Z družbenega vidika je gojenje tobaka zelo delovno intenzivno, z njim se ukvarjajo male kmetije. Ker pa ta poljščina ne prinaša dovolj dobička, je v nevarnosti, da izumre. Trenutno gojijo tobak le na majhnem območju na otoku La Palma za ročno izdelavo cigar majhnega obsega. Španiji je torej treba dovoliti, da tudi v prihodnje dodeljuje pomoč, ki dopolnjuje pomoč Skupnosti, da bi se ta tradicionalna poljščina lahko ohranila, in bi tako podprli z njo povezano obrtno dejavnost. Zaradi ohranjanja proizvodnje tobačnih izdelkov naj bodo surov tobak in tobačni polizdelki na Kanarskih otokih še naprej oproščeni carinskih dajatev, in sicer v mejah letne količine 20 000 ton ekvivalenta otrebljenega surovega tobaka.

(23)

Izvajanje te uredbe ne sme ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo najbolj oddaljene regije prejemale do sedaj. Zaradi tega morajo države članice pri izvajanju potrebnih ukrepov imeti na razpolago zneske, ustrezajoče podpori, ki jo je Skupnost že odobrila v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje (Poseidom) (11), Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 in Uredbe Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke (Poseican) (12), kot tudi zneske, dodeljene živinorejcem s sedežem v teh regijah v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (13), z Uredbo Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (14), Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (15) ter zneske, ki se dodelijo francoskemu čezmorskemu departmaju otoka Réunion za preskrbo z rižem v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (16). Novi sistem podpore za kmetijsko proizvodnjo v najbolj oddaljenih regijah, ki ga določa ta uredba, mora biti usklajen s podporo za enake proizvodne linije, ki je v veljavi drugod po Skupnosti.

(24)	Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 je treba razveljaviti. Prav tako je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 ter Uredbo (ES) št. 1785/2003 in tako zagotoviti uskladitev zadevnih režimov.

(25)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17).

(26)

Programe, predvidene s to uredbo, je treba začeti uporabljati, takoj ko Komisija uradno sporoči, da jih je odobrila. Da bi se ti programi lahko začeli takrat, je treba državam članicam in Komisiji omogočiti, da vse pripravljalne ukrepe sprejmejo med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom začetka uporabe programov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, reliefa, težavnega podnebja in odvisnosti od majhnega števila proizvodov soočajo regije Unije iz člena 299(2) Pogodbe, v nadaljnjem besedilu „najbolj oddaljene regije“.

NASLOV II

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

Člen 2

Predhodna bilanca preskrbe

1.   Za preskrbo s kmetijskimi proizvodi iz Priloge I Pogodbe, ki so v najbolj oddaljenih regijah osnovnega pomena za prehrano ljudi, za izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se uvede poseben režim preskrbe.

2.   V predhodni bilanci preskrbe se količinsko določijo letne potrebe po kmetijskih proizvodih iz odstavka 1. Lahko se pripravi tudi ločena predhodna bilanca z oceno potreb podjetij, ki pakirajo ali predelujejo proizvode za domači trg ali tiste, ki se tradicionalno pošiljajo v druge dele Skupnosti ali se izvažajo v okviru regionalnih ali tradicionalnih trgovinskih tokov.

Člen 3

Delovanje režima

1.   V mejah količin, določenih v predhodni bilanci preskrbe, se za proizvode, uvožene v najbolj oddaljene regije neposredno iz tretjih držav, ki jih ureja posebni režim preskrbe, ob neposrednem uvozu ne zaračunavajo nobene dajatve.

Proizvodi, ki so že vstopili v carinsko območje Skupnosti na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, se za namene tega naslova štejejo kot uvoženi neposredno iz tretjih držav.

2.   Za zagotavljanje pokrivanja potreb, opredeljenih skladno s členom 2(2), pri čemer se upoštevajo cene in kakovost, obenem pa se poskrbi za ohranjanje deleža dobave iz Skupnosti, se dodeli pomoč za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi iz javnih intervencijskih skladišč ali s tistimi, ki so na voljo na trgu Skupnosti.

Znesek te pomoči se določi za vsako vrsto zadevnega proizvoda ob upoštevanju dodatnih stroškov prevoza v najbolj oddaljene regije ter cen, ki veljajo za izvoz v tretje države, v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo in kmetijskih vložkov, pa se upoštevajo dodatni stroški zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

3.   Pri izvajanju posebnega režima preskrbe se upoštevajo zlasti:

(a)	posebne potrebe najbolj oddaljenih regij in zahteve glede kakovosti v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo, ali kmetijskih vložkov;

(b)	trgovinski tokovi z drugimi deli Skupnosti;

(c)	gospodarski vidik predlagane pomoči.

4.   Pogoj za sodelovanje v posebnem režimu preskrbe je, da se gospodarske prednosti, ki izhajajo iz oprostitve uvozne dajatve ali iz pomoči, dejansko prenesejo na končnega uporabnika.

Člen 4

Izvoz v tretje države in odpošiljanje v druge dele Skupnosti

1.   Proizvodi, zajeti v posebni režim preskrbe, se lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Skupnosti le pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Ti pogoji vključujejo zlasti plačilo uvoznih dajatev za proizvode iz člena 3(1) ali povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe za proizvode iz člena 3(2).

Ti pogoji se ne uporabljajo za trgovinske tokove med francoskimi čezmorskimi departmaji.

2.   Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za proizvode, ki so bili v najbolj oddaljenih regijah predelani iz proizvodov, že deležnih ugodnosti v okviru posebnega režima preskrbe, in sicer:

(a)	ki se izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Skupnosti, v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu izvozu in tradicionalnim odpremam. Te količine določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) in na podlagi povprečnega izvoza ali odprem v letih 1989, 1990 in 1991;

(b)	ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in pogojev, opredeljenih v skladu s postopkom iz člena 26(2);

(c)	ki se odpošiljajo z Azorov na Madeiro ali obratno;

(d)	ki se odpošiljajo z Madeire na Kanarske otoke ali obratno.

Za takšen izvoz se ne odobri nobeno izvozno nadomestilo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2(a) se smejo z Azorov v druge dele Skupnost po navedenih letih odposlati naslednje največje količine sladkorja (oznaka KN 1701):

—	:	v letu 2006	:	3 000 ton
—	:	v letu 2007	:	2 285 ton
—	:	v letu 2008	:	1 570 ton
—	:	v letu 2009	:	855 ton.

Člen 5

Sladkor

1.   V obdobju iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 velja za sladkor C iz člena 13 omenjene uredbe, ki se izvaža v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2670/81 z dne 14. septembra 1981 o podrobnih izvedbenih pravilih glede proizvodnje sladkorja, ki presega kvoto (18), ki se pripelje za tamkajšnjo porabo na Madeiro in Kanarske otoke v obliki belega sladkorja iz oznake KN 1701 ter za rafiniranje in porabo na Azore v obliki surovega sladkorja iz oznake KN 1701 12 10, sistem oprostitve uvoznih dajatev, pod pogoji iz te uredbe in v mejah iz predhodnih bilanc preskrbe iz člena 2 te uredbe.

2.   Za preskrbo Azorov s surovim sladkorjem se v oceni potreb upošteva razvoj lokalne proizvodnje sladkorne pese. Količine, za katere se uporabi zadevni režim preskrbe, se določijo tako, da celotna letna količina rafiniranega sladkorja na Azorih nikakor ne preseže 10 000 ton.

Člen 6

Izdelki na osnovi mleka

Z odstopanjem od člena 2 se lahko Kanarski otoki med 1. januarjem 2006 in 31. decembrom 2009 še nadalje preskrbujejo z izdelki na osnovi mleka iz oznak KN 1901 90 99 in KN 2106 90 92, namenjenimi za industrijsko predelavo, in sicer do 800 ton na leto oziroma 45 ton na leto. Pomoč, ki se odobri za dobavo teh dveh vrst proizvodov iz Skupnosti, ne sme presegati 210 EUR oziroma 59 EUR na tono in se vračuna v omejitev iz člena 23.

Člen 7

Uvoz riža na Réunion

Pri uvozu proizvodov, ki spadajo pod oznake KN 1006 10, 1006 20 in 1006 40 00, v francoski čezmorski departma Réunion za tamkajšnjo porabo se ne zaračunavajo uvozne dajatve.

Člen 8

Podrobna pravila za uporabo režima

Podrobna pravila za uporabo tega naslova se sprejmejo po postopku iz člena 26(2). V pravilih se določijo zlasti pogoji, pod katerimi lahko države članice spremenijo količine proizvodov in sredstva, ki se letno namenjajo različnim proizvodom v okviru posebnega režima preskrbe, obenem pa se s pravili po potrebi uvede sistem uvoznih dovoljenj ali potrdil o dobavi.

NASLOV III

UKREPI V PODPORO LOKALNI KMETIJSKI PROIZVODNJI

Člen 9

Programi podpore

1.   Uvedejo se programi Skupnosti za podporo najbolj oddaljenim regijam s posebnimi ukrepi za pomoč lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam v okviru področja uporabe Naslova II tretjega dela Pogodbe.

2.   Programi Skupnosti za podporo se pripravijo na tisti geografski ravni, ki po presoji zadevne države članice velja za najustreznejšo. Izdelajo jih pristojni organi, ki jih imenuje zadevna država članica, ta jih po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami z ustrezne teritorialne ravni predloži Komisiji.

3.   Za vsako najbolj oddaljeno regijo se lahko predloži le en program Skupnosti za podporo.

Člen 10

Ukrepi

Programi Skupnosti za podporo zajemajo ukrepe, potrebne za zagotavljanje kontinuitete in razvoja lokalnih kmetijskih proizvodnih linij v vsaki najbolj oddaljeni regiji.

Člen 11

Združljivost in usklajenost

1.   Ukrepi, sprejeti v okviru programov podpore, morajo biti združljivi z zakonodajo Skupnosti in usklajeni z drugimi politikami Skupnosti ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh politik.

2.   Zlasti je treba zagotoviti usklajenost ukrepov, sprejetih v okviru programov podpore, z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti skupnih tržnih ureditev, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, dobrega počutja živali in varstva okolja.

Še posebej pa se noben ukrep v okviru te uredbe ne more financirati:

(a)	kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)	kot podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja s strani Skupnosti v okviru Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (19);

(c)	kot podpora ukrepom, ki se nanašajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1257/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 (20) o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Člen 12

Vsebina programov Skupnosti za podporo

Program Skupnosti za podporo vsebuje:

(a)

kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju razpoložljivih rezultatov vrednotenj, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja, uporabljena finančna sredstva ter glavni rezultati dejavnosti, izvedenih na podlagi uredb (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001;

(b)	opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge in kvantificirane cilje ter oceno pričakovanih učinkov na ravni gospodarstva, okolja in družbe, vključno s področjem zaposlovanja;

(c)	opis predvidenih ukrepov, zlasti sistemov pomoči za izvajanje programa, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

(d)	časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno skupno finančno preglednico, v kateri so prikazana sredstva, ki naj bi se uporabila;

(e)	utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programov ter opredelitev meril in količinskih kazalcev, ki se uporabijo za spremljanje in vrednotenje;

(f)	ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programov, tudi v zvezi z obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem, obenem pa tudi opredelitev kvantificiranih kazalcev, ki se uporabijo pri vrednotenju, in določbe v zvezi z nadzorom in kaznimi;

(g)	določitev pristojnih organov in organov, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih organov ter socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni obenem pa tudi rezultate opravljenih posvetovanj.

Člen 13

Spremljanje

Postopki in fizični ter finančni kazalci za zagotavljanje učinkovitega spremljanja izvajanja programov Skupnosti za podporo se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

NASLOV IV

SPREMLJEVALNI UKREPI

Člen 14

Grafični znak

1.   Za boljše prepoznavanje in potrošnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov, nepredelanih ali predelanih, značilnih za najbolj oddaljene regije, se uvede grafični znak.

2.   Pogoje uporabe grafičnega znaka iz odstavka 1 predlagajo ustrezne trgovinske organizacije. Nacionalni organi pošljejo te predloge, skupaj s svojim mnenjem, v odobritev Komisiji.

Uporabo znaka nadzoruje javni organ ali organizacija, ki jo za to pooblastijo pristojni nacionalni organi.

Člen 15

Razvoj podeželja

1.   Ne glede na člen 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega naložb, upravičenih do pomoči, ne presega 75 % za naložbe, s katerimi naj bi v najbolj oddaljenih regijah spodbujali zlasti raznolikost, prestrukturiranje ali usmerjanje k trajnostnemu kmetijstvu na gospodarsko majhnih kmetijskih posestvih, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18(3) in člena 19(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (21).

2.   Ne glede na člen 28(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega naložb, upravičenih do pomoči, za najbolj oddaljene regije ne presega 65 % za naložbe v podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, ki izvirajo v glavnem iz lokalne proizvodnje, in sicer v sektorjih, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18(3) in člena 19(4) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Skupna vrednost zadevne pomoči za majhna in srednje velika podjetja v skladu z istimi pogoji ne presega 75 %.

3.   Omejitev iz člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne uporablja za tropske ali subtropske gozdove in gozdne površine, ki se nahajajo na ozemlju čezmorskih departmajev, Azorov in Madeire.

4.   Ne glede na člen 24(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se lahko najvišji letni zneski, upravičeni do pomoči Skupnosti in predvideni v prilogi k omenjeni uredbi, povišajo do dvakratne vrednosti, in sicer za ukrep varovanja jezer na Azorih ter za ukrep ohranjanja krajine in tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti ohranjanja kamnitih zidov opornih teras na Madeiri.

5.   Opis ukrepov, predvidenih s tem členom, se po potrebi vključi v programe za te regije iz členov 18 in 19 Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Člen 16

Državne pomoči

1.   Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe, lahko Komisija v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja omenjenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje, s katero naj bi zmanjšali posebne omejitve, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja v najbolj oddaljenih regijah zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh regij.

2.   Države članice lahko odobrijo dodatno financiranje za izvedbo programov Skupnosti za podporo iz naslova III te uredbe. Države članice morajo v takšnem primeru Komisijo obvestiti o državnih pomočeh, Komisija pa jo mora v skladu s to uredbo odobriti kot del omenjenih programov. Takšno obvestilo o pomoči velja za obvestilo v smislu prvega stavka člena 88(3) Pogodbe.

Člen 17

Programi zdravstvenega varstva rastlin

1.   Francija in Portugalska predložita Komisiji programe za nadzor organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri. V programih se zlasti natančno opredelijo predvideni cilji, načrtovani ukrepi, trajanje programov ter stroški programov. Programi, predloženi na podlagi tega člena, ne zadevajo varstva banan.

2.   Skupnost prispeva k financiranju programov iz odstavka 1 na podlagi tehnične analize regionalnih razmer.

3.   Finančni prispevek Skupnosti iz odstavka 2 in znesek pomoči se določita po postopku iz člena 26(1) in (3). Ukrepi, upravičeni do financiranja Skupnosti, se določijo po enakem postopku.

Ta prispevek lahko pokrije do 60 % izdatkov, upravičenih do pomoči, v čezmorskih departmajih ter do 75 % izdatkov, upravičenih do pomoči, na Azorih in na Madeiri. Plačilo se izvrši na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo francoski in portugalski organi. Po potrebi lahko Komisija organizira preglede, ki jih v njenem imenu opravijo izvedenci iz člena 21 Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (22).

Člen 18

Vino

1.   Poglavje II naslova II in poglavji I in II naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (23) ter poglavje III Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (24) se za Azore in Madeiro ne uporabljajo.

2.   Ne glede na člen 19(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se grozdje prepovedanih hibridnih sort vinske trte neposrednih proizvajalcev (Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton, Herbemont), ki se obira na Azorih in na Madeiri, lahko uporablja le za proizvodnjo vina, ki se sme tržiti le znotraj teh regij.

Portugalska do 31. decembra 2013 postopoma ukine vinograde, zasajenih s prepovedanimi hibridnimi sortami vinske trte neposrednih proizvajalcev, po potrebi s podporami, predvidenimi v poglavju III naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Portugalska vsako leto sporoči Komisiji, kako napredujeta preusmeritev in prestrukturiranje površin, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte neposrednih proizvajalcev, ki jih je prepovedano obdelovati.

3.   Poglavje II naslova II in naslov III Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter poglavje III Uredbe (ES) št. 1227/2000 se ne uporabljajo na Kanarskih otokih, z izjemo krizne destilacije, predvidene v členu 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v primeru izjemne motenosti trga zaradi težav s kakovostjo.

Člen 19

Mleko

1.   Od tržnega leta 1999/2000 se zaradi razdelitve dodatne dajatve med proizvajalce iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1788/2003 šteje, da so samo proizvajalci, kakor so opredeljeni v členu 5(c) navedene uredbe, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, katerih tržne količine presegajo njihovo referenčno količino, povečano za odstotek iz tretjega pododstavka tega odstavka, prispevali k prekoračitvi.

Dodatna dajatev se zahteva za količine, ki presegajo tako povečano referenčno količino za navedeni odstotek, potem ko se neizkoriščene količine prerazporedijo med vse proizvajalce, kakor so opredeljeni v členu 5(c) Uredbe (ES) št. 1788/2003, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, in sicer v okviru obsega, ki izhaja iz tega povečanja, in sorazmerno z referenčno količino za posameznega proizvajalca.

Odstotek iz prvega pododstavka je enak razmerju med količinami v višini 73 000 ton za tržna leta v obdobju od 1999/2000 do 2004/2005 oziroma 23 000 ton od tržnega leta 2005/2006 dalje ter med vsoto referenčnih količin, na voljo posameznim kmetijskim gospodarstvom dne 31. marca 2000. Uporablja se samo za referenčne količine, ki so bile na voljo dne 31. marca 2000.

2.   Količine trženega mleka ali ekvivalenta mleka, ki presegajo referenčne količine, vendar so v skladu z odstotkom iz odstavka 1, se po prerazporeditvi iz istega odstavka ne upoštevajo pri ugotavljanju morebitne prekoračitve na Portugalskem, izračunane v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1788/2003.

3.   Shema dodatne dajatve, ki velja za proizvajalce kravjega mleka, kakor določa Uredba (ES) št. 1788/2003, se ne uporablja za čezmorske departmaje, prav tako pa se ne uporablja na Madeiri v mejah lokalne proizvodnje 4 000 ton mleka.

4.   Ne glede na člena 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (25) se na Madeiri dovoli proizvodnja steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Skupnosti, in sicer za lokalno porabo, če se s tem ukrepom zagotovi, da se lokalno proizvedeno mleko zbira in trži. Ta proizvod je namenjen izključno za lokalno porabo.

Podrobna pravila za uporabo tega odstavka se sprejmejo po postopku iz člena 26(2). Ta pravila opredeljujejo zlasti količino svežega, lokalno proizvedenega mleka, ki mora biti dodana obnovljenemu steriliziranemu mleku iz prvega pododstavka.

Člen 20

Živinoreja

1.   Dokler stalež lokalnega mladega moškega goveda ne doseže dovolj visoke ravni, ki zagotavlja vzdrževanje in razvoj lokalne proizvodnje govejega mesa v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, se uvede možnost uvoza iz tretjih držav, ki velja za goveda, namenjena pitanju in porabi v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, in sicer brez carinskih dajatev iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

Člena 3(4) in 4(1) se uporabljata v primeru živali, za katere velja oprostitev dajatev iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.   Število živali, za katere velja oprostitev iz odstavka 1, se določi, ko se upraviči potreba po uvozu, ob upoštevanju razvoja lokalne proizvodnje. To število in podrobna pravila za uporabo tega člena, ki vključujejo zlasti minimalno obdobje pitanja, se določijo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Pri teh živalih imajo prednost proizvajalci z živalmi za pitanje, od katerih jih je vsaj 50 % lokalnega porekla.

3.   V primeru uporabe člena 67 in člena 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko Portugalska zmanjša nacionalno zgornjo mejo za pravice do plačil za ovčje in kozje meso in do premij za krave dojilje. V tem primeru se v skladu s postopkom iz člena 26(2) ustrezen znesek prenese iz zgornjih mej, določenih z uporabo navedenih določb, v finančna sredstva iz druge alinee člena 23(2).

Člen 21

Državna pomoč za proizvodnjo tobaka

Španiji se dovoli, da dodeli pomoč za proizvodnjo tobaka na Kanarskih otokih kot dopolnilo k premiji, predvideni v naslovu I Uredbe (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (26). Dodelitev te pomoči ne sme povzročiti diskriminacije med proizvajalci na otokih.

Znesek te pomoči ne sme presegati 2 980,62 EUR na tono. Dodatna pomoč se izplača za največ 10 ton letno.

Člen 22

Oprostitev carin za tobak

1.   Za neposreden uvoz na Kanarske otoke se ne uporabi nobena carinska dajatev za surov tobak in tobačne polizdelke, ki spadajo pod:

(a)	oznako KN 2401;

(b)

naslednje tarifne podštevilke: — 2401 10 tobak, neotrebljen, — 2401 20 tobak, deloma ali popolnoma otrebljen, — ex 2401 20 zunanji ovoji za cigare na nosilcih, v zvitkih za proizvodnjo tobaka, — 2401 30 tobačni odpadki, — ex 2402 10 nedokončane cigare brez ovoja, — ex 2403 10 rezan tobak (gotove tobačne mešanice za proizvodnjo cigaret, cigar in cigarilosov), — ex 2403 91 homogeniziran ali rekonstituiran tobak, v polah ali trakovih, — ex 2403 99 ekspandiran tobak.

Oprostitev dajatev iz prvega pododstavka se uporablja za proizvode, namenjene za lokalno proizvodnjo tobačnih izdelkov do letne omejitve količine uvoza, ki je 20 000 ton ekvivalenta surovega otrebljenega tobaka.

2.   Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 26(2).

NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 23

Finančna sredstva

1.   Ukrepi iz te uredbe, razen člena 15, štejejo za intervencijo, namenjeno stabiliziranju kmetijskih trgov v smislu člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (27) za obdobje do 31. decembra 2006. Z učinkom od 1. januarja 2007, isti ukrepi štejejo za intervencijo, namenjeno ureditvi kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija o financiranju skupne kmetijske politike (28).

2.   Skupnost financira ukrepe, predvidene v naslovih II in III te uredbe, do višine letnega zneska, ki znaša:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	84,7 milijonov EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	77,3 milijonov EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	127,3 milijonov EUR.

3.   Zneski, ki se letno dodelijo za programe iz naslova II, ne smejo presegati naslednjih zneskov:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	20,7 milijonov EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	17,7 milijonov EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	72,7 milijonov EUR.

4.   Za leto 2006 se letni zneski iz odstavkov 2 in 3 zmanjšajo v višini morebitnih odhodkov zaradi ukrepov, izvedenih v skladu z uredbami iz člena 29.

NASLOV VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 24

1.   Države članice najkasneje do 14. aprila 2006. Komisiji predložijo osnutek celovitega programa v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 23(2) in (3).

V osnutku programa je podan osnutek predhodne bilance preskrbe iz člena 2(2) z navedbo proizvodov, njihovih količin in obsega pomoči za preskrbo iz Skupnosti, obenem pa tudi osnutek programa za podporo lokalni proizvodnji iz člena 9(1).

2.   Komisija ovrednoti predložene celovite programe in po postopku iz člena 26(2) odloči o njihovi potrditvi v roku največ štirih mesecev po njihovi predložitvi.

3.   Posamezen celovit program se uporablja od datuma, ko Komisija zadevni državi članici uradno sporoči, da je sprejet.

Člen 25

Izvedbene določbe

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Med njimi so zlasti:

—	pogoji, pod katerimi lahko države članice spremenijo količine in raven pomoči, namenjene preskrbi, ter ukrepi za podporo ali namembnost sredstev, dodeljenih za podporo lokalni proizvodnji,

—	določbe, povezane z minimalnimi pogoji, ki jih morajo države članice izpolnjevati pri nadzoru in sankcijah,

—	določitev ukrepov in na podlagi člena 23(1) upravičenih zneskov za študije, predstavitvene projekte, izobraževanje in tehnično pomoč iz člena 12(c) ter najvišjega odstotka, izračunanega na podlagi skupnega zneska za posamezen program, ki je namenjen financiranju teh ukrepov.

Člen 26

Upravljalni odbor

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 144 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen pri izvajanju člena 15 te uredbe, kjer Komisiji pomaga Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja, ustanovljen na podlagi člena 50 Uredbe (ES) št. 1260/1999, ter pri izvajanju člena 17 te uredbe, kjer Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen na podlagi Sklepa 76/894/EGS (29).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 27

Nacionalni ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti s to uredbo, zlasti kar zadeva nadzor in administrativne kazni, ter o njih obvestijo Komisijo.

Člen 28

Obvestila in poročila

1.   Vsako leto, najkasneje 15. februarja, države članice obvestijo Komisijo o razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih nameravajo v naslednjem letu porabiti za izvajanje programov, ki jih zajema ta uredba.

2.   Države članice najkasneje 31. julija vsako leto Komisiji predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, predvidenih s to uredbo, za predhodno leto.

3.   Najkasneje 31. decembra 2009 in nato vsakih pet let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno.

Člen 29

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge I.

Člen 30

Prehodni ukrepi

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 26(2) sprejme prehodne ukrepe, potrebne, da se zagotovi nemoten prehod med režimom, veljavnim v letu 2005, in ukrepi, uvedenimi s to uredbo.

Člen 31

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni, kakor sledi:

1.

člen 70 se spremeni, kakor sledi: (a) odstavek 1(b) se nadomesti z naslednjim: „(b) vsa druga neposredna plačila, opredeljena v Prilogi VI, ki se odobrijo kmetom v referenčnem obdobju v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih in Egejskih otokih, ter neposredna plačila, ki se dodelijo v referenčnem obdobju v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“; (b) prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim: „2.   Brez poseganja v člen 6(2) Uredbe (EGS) št. 2019/93 države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 tega člena v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2) te uredbe, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6, 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“;

2.

v členu 71(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2.   Brez poseganja v člen 70(2) te uredbe zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.“;

3.	prilogi I in VI se spremenita v skladu s Prilogo II te uredbe.

Člen 32

Spremembe Uredbe (ES) št. 1785/2003

Uredba (ES) št. 1785/2003 se spremeni, kakor sledi:

1.	člen 5 se črta;

2.	člen 11(3) se črta.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se za vsako posamezno državo članico uporablja od datuma, ko Komisija uradno sporoči, da je odobrila celoviti program iz člena 24(1), z izjemo členov 24, 25, 26, 27 in 30, ki se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti uredbe, in člena 4(3), ki se uporablja od 1. januarja 2006.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu

(2)  Glej opombo 1.

(3)  UL C 231, 20.9.2005, str. 75.

(4)  UL L 217, 31.7.1992, str. 71. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 21/2002 (UL L 8, 11.1.2002, str. 15).

(5)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2223/2004 (UL L 379, 24.12.2004, str. 1).

(7)  UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2217/2004 (UL L 375, 23.12.2004, str. 1).

(8)  UL L 198, 21.7.2001, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004 (UL L 305, 1.10.2004, str. 1).

(9)  UL L 8, 14.1.2004, str. 1.

(10)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2183/2005 (UL L 347, 30.12.2005, str. 56).

(11)  UL L 198, 21.7.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004 (UL L 305, 1.10.2004, str. 1).

(12)  UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004.

(13)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(14)  UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

(15)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(16)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(17)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(18)  UL L 262, 16.9.1981, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 95/2002 (UL L 17, 19.1.2002, str. 37).

(19)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(20)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(21)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(22)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/77/ES (UL L 296, 12.11.2005, str. 17).

(23)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).

(24)  UL L 143, 16.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1216/2005 (UL L 199, 29.7.2005, str. 32).

(25)  UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1602/1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

(26)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).

(27)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1290/2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(28)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(29)  UL L 340, 9.12.1976, str. 25.

---

---

---