EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02001L0110-20140623
Council Directive 2001/110/EC of 20 December 2001 relating to honey
Consolidated text: Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu
Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu
To prečiščeno besedilo morda ne vključuje naslednjih sprememb:
| Akt o spremembi | Vrsta spremembe | Zadevni pododdelek | Datum začetka učinkovanja |
|---|---|---|---|
| 32024L1438 | spremenil | člen 4 | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 4b | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 2 odstavek 2 | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | priloga I točka 2 točka (b) točka (viii) | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | priloga I točka 3 alinea 3 | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 3 | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 4a | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 2 stavek | 13/06/2024 |
| 32024L1438 | spremenil | člen 2 odstavek 4 | 13/06/2024 |
2001L0110 — SL — 23.06.2014 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 (UL L 010, 12.1.2002, p.47) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2014/63/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 |
L 164 |
1 |
3.6.2014 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA SVETA 2001/110/ES
z dne 20. decembra 2001
o medu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Nekatere vertikalne direktive s področja živil je treba v skladu s sklepi Evropskega sveta v Edinburghu dne 11. in 12. decembra 1992, ki jih je potrdil Evropski svet v Bruslju dne 10. in 11. decembra 1993, poenostaviti tako, da se upoštevajo samo glavne zahteve, katerim morajo ustrezati proizvodi iz navedenih direktiv, da so lahko ti proizvodi v prostem pretoku na notranjem trgu. |
|
(2) |
Direktiva Sveta 74/409/EGS z dne 22. julija 1974 o prilagoditvi zakonodaje držav članic s področja medu ( 4 ) je bila sprejeta glede na dejstvo, da bi razlike v nacionalnih zakonodajah o pojmu medu, vrstah medu in zahtevanih značilnostih lahko ustvarile pogoje za nelojalno konkurenco in bi lahko zavajale potrošnike in s tem neposredno vplivale na vzpostavitev in delovanje skupnega trga. |
|
(3) |
Z Direktivo Sveta 74/409/EGS in njenimi poznejšimi spremembami so bili opredeljeni pojmi, določene razne vrste medu, ki jih je mogoče dati v promet pod ustreznimi imeni, skupni predpisi o sestavi in osnovni podatki na označbah, da se zagotovi prosti pretok teh proizvodov v Skupnosti. |
|
(4) |
Zaradi jasnosti je treba Direktivo 74/409/EGS preoblikovati tako, da bodo predpisi o pogojih proizvodnje in trženja medu razumljivejši in bolj usklajeni s splošnimi predpisi Skupnosti o živilih, zlasti s predpisi o označevanju, kontaminantih in analiznih metodah. |
|
(5) |
Uporabljajo se splošne določbe o označevanju, opredeljene v Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), ob upoštevanju nekaterih pogojev. Zaradi tesne zveze med kakovostjo medu in njegovim izvorom je treba nujno zagotoviti popolne podatke o teh zadevah tako, da potrošnik ni zaveden glede kakovosti proizvoda. Zaradi upoštevanja posebnega interesa potrošnika glede geografskih značilnosti medu in popolne jasnosti v zvezi s tem je treba na označbi navesti državo porekla, kjer je bil med proizveden. |
|
(6) |
Medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali drugih sestavin, značilnih za med, razen če je to neizogibno pri odstranjevanju organskih ali anorganskih tujih primesi. Ta postopek se lahko izvede s filtriranjem. Če se s takim filtriranjem odstrani tudi znatna količina cvetnega prahu, mora biti potrošnik o tem pravilno obveščen z ustrezno navedbo na označbi. |
|
(7) |
Medu z imenom, ki vključuje navedbe, nanašajoče se na izvor iz cvetov ali delov rastlin, regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, ni dovoljeno dodajati filtriranega medu. Zaradi boljše preglednosti trga je obvezno označevanje filtriranega medu in pekovskega medu z označbo pri vsakem trgovskem poslu v trgovini na debelo. |
|
(8) |
Komisija lahko, kakor je poudarila v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. junija 1994 o položaju čebelarstva v Evropi, uvede analitske metode, da zagotovi skladnost z značilno sestavo in pravilnost nadaljnjih posebnih podatkov za vse vrste medu, ki se tržijo v Skupnosti. |
|
(9) |
Priporočljivo je upoštevati opravljeno delo pri pripravi novega kodeksa pravil za med, po potrebi z ustreznimi prilagoditvami posebnim zahtevam Skupnosti. |
|
(10) |
V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja določitve skupnih opredelitev pojmov in predpisov za zadevne proizvode ter uskladitve teh določb s splošno zakonodajo Skupnosti o živilih, pač pa se lahko, glede na naravo te direktive, ta cilj bolje doseže na ravni Skupnosti. Direktiva ne prekorači okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev. |
|
(11) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 6 ). |
|
(12) |
Da bi se izognili novim oviram pri prostem pretoku, države članice za omenjene proizvode ne sprejmejo nacionalnih predpisov, ki jih ta direktiva ne predvideva – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Ta direktiva velja za proizvode, opredeljene v Prilogi I. Proizvodi morajo ustrezati zahtevam iz Priloge II.
Člen 2
Direktiva 2000/13/ES velja za proizvode, opredeljene v Prilogi I, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. izraz „med“ se uporablja le za proizvode, opredeljene v Prilogi I, točka 1, in se uporablja v prometu za poimenovanje navedenih proizvodov;
2. imena proizvodov iz Priloge I, točki 2 in 3, se uporabljajo samo za proizvode, ki so tam opredeljeni in za njihovo poimenovanje v prometu. Ta imena se lahko nadomestijo z enostavnim imenom „med“, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med.
Vendar:
(a) mora biti pri pekovskem medu na označbi besedilo „samo za kuhanje in peko“ v neposredni bližini imena proizvoda;
(b) se, razen pri filtriranem in pekovskem medu, ime proizvoda lahko nadomesti z navedbo, ki se nanaša na:
— izvor iz cvetov ali delov rastlin, če je proizvod v celoti ali pretežno navedenega izvora in ima temu izvoru ustrezne organoleptične, fizikalno-kemijske in mikroskopske značilnosti,
— regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je proizvod v celoti navedenega porekla,
— posebna merila za kakovost;
3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina sestavljenega živila, se lahko v imenu sestavljenega živila uporabi ime „med“ namesto imena „pekovski med“. Vendar se mora v seznamu sestavin uporabiti ime, kakor je določeno v Prilogi I, točka 3;
►M1 (a) država oziroma države porekla, kjer je bil med pridelan, se navedejo na označbi.
Če je med po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se lahko oznaka države porekla ne glede na prvi pododstavek nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, kot je primerno:
— „mešanica medu iz EU“,
— „mešanica medu, ki ni iz EU“,
— „mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU“; ◄
(b) Za namene Direktive 2000/13/ES in zlasti členov 13, 14, 16 in 17 Direktive se šteje, da so podatki, ki jih je treba navesti v skladu s pododstavkom (a), podatki iz člena 3 navedene direktive;
5. cvetni prah, ki je naravna sestavina, značilna za med, ne šteje za sestavino proizvodov iz Priloge I k tej direktivi v smislu točke (f) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).
Člen 3
Pri filtriranem in pekovskem medu mora biti na transportnih zabojnikih, embalažah in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime proizvoda, kakor je določeno v Prilogi I, točkah 2(b)(viii) in 3.
Člen 4
1. Za namene drugega odstavka člena 9 te direktive lahko Komisija ob upoštevanju mednarodnih standardov in tehničnega napredka z izvedbenimi akti, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), določi analizne metode, s katerimi se preveri ali je med skladen z določbami te direktive. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) te direktive. Do sprejetja teh metod države članice vedno, kadar je mogoče, uporabijo mednarodno priznane validirane analizne metode, kot so tiste, odobrene s Codex Alimentarius, da preverijo skladnost z določbami te direktive.
2. Da se zagotovi uveljavitev poštenih poslovnih praks, zaščitijo interesi potrošnikov in omogoči določitev ustreznih analiznih metod, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 6 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive s tem, da določi kvantitativne parametre, ki se nanašajo na:
(a) merilo za pojem „predvsem“, kar zadeva izvor medu iz cvetov ali delov rastlin iz prve alinee člena 2(2)(b); ter
(b) minimalno vsebnost cvetnega prahu v filtriranem medu po odstranitvi tujih anorganskih ali organskih primesi iz točke 2(b)(viii) Priloge I.
Komisija v navedenih delegiranih aktih določi ustrezne prehodne ureditve za proizvode, dane v promet pred datumom začetka veljavnosti navedenih delegiranih aktov.
Člen 5
Za proizvode, opredeljene v Prilogi I, države članice ne sprejmejo nacionalnih predpisov, ki jih ta direktiva ne predvideva.
Člen 6
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 23. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 4(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 7
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 8
Direktiva 74/409/EGS je s tem razveljavljena in preneha veljati 1. avgusta 2003.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo veljajo kot sklicevanja na to direktivo.
Člen 9
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. avgusta 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Ti predpisi se uporabljajo tako, da se:
— s 1. avgustom 2003 dovoli trženje proizvodov, opredeljenih v Prilogi I, če ustrezajo opredelitvam pojmov in predpisom, določenim v tej direktivi,
— s 1. avgustom 2004 prepove trženje proizvodov, ki niso skladni s to direktivo.
Vendar se dovoli trženje proizvodov, ki niso skladni s to direktivo, so pa bili označeni do 1. avgusta 2004 v skladu z Direktivo 74/409/EGS, do prodaje zalog.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 10
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 11
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
IMENA, OPIS PROIZVODOV IN OPREDELITVE POJMOV
|
1. |
Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju. |
|
2. |
Glavne vrste medu so: (a) glede na izvor: (i) cvetlični med ali nektar med, pridobljen iz nektarja cvetov, (ii) med iz mane (gozdni med) med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin; (b) glede na način proizvodnje in/ali predstavitve: (iii) med v satju med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov; (iv) med s satjem ali deli satja v medu med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu; (v) „samotok“ (odtočeni med) med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege; (vi) točeni med med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege; (vii) prešani med med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 °C; (viii) filtrirani med med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu. |
|
3. |
Pekovski med Med, (a) primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo, in ki (b): — ima lahko tuj okus ali vonj ali — začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali — je bil pregret. |
PRILOGA II
MERILA ZA SESTAVO MEDU
Med je sestavljen v glavnem iz različnih vrst sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in drugih snovi, kakor so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Barva medu je različna, od skoraj brezbarvne do temnorjave. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Okus in aroma sta različna, vendar odvisna od rastlinskega izvora.
Medu, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu. Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz točke 3 Priloge I ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je zelo zmanjšana njegova aktivnost.
Brez poseganja v točko 2(b)(viii) Priloge I medu ni dovoljeno odvzeti niti cvetnega prahu niti drugih za med značilnih sestavin, razen kadar je to neizogibno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi.
Med, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, mora glede sestave ustrezati naslednjim merilom:
1. Vsebnost sladkorja
1.1 Vsebnost fruktoze in glukoze (vsota)
|
—cvetlični med |
najmanj 60 g/100 g |
|
—gozdni med, mešanica gozdnega in cvetličnega medu |
najmanj 45 g/100 g |
1.2 Vsebnost saharoze
|
—splošno |
največ 5 g/100 g |
|
—med iz akacije (Robinia pseudoacacia), lucerne (Medicago sativa), Menzies Banksia (Banksia menziesii), francoskega kovačnika (Hedysarum), rdečega gumija (Eucalyptus camadulensis), leatherwooda (Eucryphia lucida, Eucryphia maliganii), Citrus spp. |
največ 10 g/100 g |
|
—med iz sivke (Lavandula spp.), boreča (Borago officinalis) |
največ 15 g/100 g |
2. Vsebnost vlage
|
—splošno |
največ 20 % |
|
—med iz rese (Calluna) in pekovski med splošno |
največ 23 % |
|
—pekovski med iz rese (Calluna) |
največ 25 % |
3. Vsebnost v vodi netopnih snovi
|
—splošno |
največ 0,1 g/100 g |
|
—prešani med |
največ 0,5 g/100 g |
4. Elektrolitska prevodnost
|
—vrste medu, ki niso navedene spodaj, in mešanica teh vrst medu |
največ 0,8 mS/cm |
|
—gozdni med, kostanjev med in mešanica obeh vrst medu, razen tistih, ki so navedeni spodaj |
najmanj 0,8 mS/cm |
|
—izjeme: med iz jagodovega drevesa (Arbutus unedo), spomladanske rese (Erica), evkaliptusa, lipe (Tillia spp.), jesenske rese (Calluna vulgaris), manuke (leptospermum), čajevca (Melaleuca spp.) |
|
5. Proste kisline
|
—splošno |
največ 50 tisočink enote prostih kislin v 1 000 g |
|
—pekovski med |
največ 80 tisočink enote prostih kislin v 1 000 g |
6. Diastazno število in vsebnost hidroksi metil furfurala (HMF), določena po obdelavi in mešanju
(a) Diastazno število (lestvica Schade)
|
—splošno, razen pekovskega medu |
najmanj 8 |
|
—vrste medu z majhno naravno vsebnostjo encimov (npr. limonin med) in vsebnostjo HMF največ 15 mg/kg |
najmanj 3 |
(b) HMF
|
—splošno, razen pekovskega medu |
največ 40 mg/kg (po določbi iz (a), druga alinea) |
|
—med z deklariranim poreklom s področij s tropskim podnebjem in mešanica teh vrst medu |
največ 80 mg/kg |
( 1 ) UL C 231, 9.8.1996, str. 10.
( 2 ) UL C 279, 1.10.1999, str. 91.
( 3 ) UL C 56, 24.2.1997, str. 20.
( 4 ) UL L 221, 12.8.1974, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske 1985.
( 5 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.
( 6 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 7 ) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18)
( 8 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
( 9 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
( 10 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).