(1)

Organ ESMA je s Sklepom (EU) 2020/525 zahteval, da morajo fizične ali pravne osebe, ki imajo neto kratke pozicije v zvezi z izdanim kapitalom družb, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, pristojnim organom priglasiti podrobnosti takih pozicij, ko dosežejo, presežejo ali padejo pod prag 0,1 % izdanega kapitala, v skladu s točko (a) člena 28(1) Uredbe (EU) št. 236/2012.

(2)

Ukrep, ki izhaja iz Sklepa (EU) 2020/525, se nanaša na potrebo po tem, da se pristojnim nacionalnim organom in organu ESMA zaradi izjemnih okoliščin na finančnih trgih omogoči spremljanje neto kratkih pozicij, ki so jih udeleženci na trgu sklenili v zvezi z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu.

(3)

Čeprav so finančni trgi EU delno nadoknadili izgube, zabeležene od izbruha pandemije, je organ ESMA s Sklepom (EU) 2020/1123 začasno zahtevo podaljšal, saj so bile napovedi glede prihodnjega okrevanja še naprej negotove, pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ter stabilnost finančnega sistema pa so bili še naprej ogroženi.

(4)

V skladu s členom 28(10) Uredbe (EU) št. 236/2012 mora organ ESMA ta ukrep pregledovati v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece.

(5)

Organ ESMA je ta pregled opravil na podlagi analize kazalnikov uspešnosti, vključno s cenami, nestanovitnostjo, indeksi razmika poslov kreditnih zamenjav in razvojem neto kratkih pozicij, zlasti pozicij med 0,1 % in 0,2 %. Na podlagi opravljene analize je sklenil, da naj bi se ukrep podaljšal za dodatne tri mesece.

(6)

Pandemija bolezni covid-19 še naprej negativno vpliva na realno gospodarstvo, pri čemer so splošne napovedi glede prihodnjega okrevanja še naprej negotove, zlasti glede na najnovejši razvoj dogodkov v EU in zunaj nje. Organ ESMA ugotavlja, da se je v zadnjih nekaj tednih število primerov okužbe z virusom bolezni covid-19 v več jurisdikcijah znatno povečalo, kar vzbuja skrb glede možnosti, da se bo zaradi drugega vala okužb negotovost napovedi za prihodnost še povečala.

(7)

Kot je razvidno iz indeksa Eurostoxx 50, so trgi lastniških instrumentov v EU v obdobju med 20. februarjem in 3. marcem 2020 izgubili 14 % svoje vrednosti v primerjavi z obdobjem med 20. februarjem in 4. junijem, ko so izgubili 13 % svoje vrednosti (prikaz 1). Vrednost indeksa Eurostoxx 50 se je glede na ravni, dosežene marca (ko se je v primerjavi s februarjem 2020 njegova vrednost znižala za približno 30 %, kot je navedeno v Sklepu (EU) 2020/525), znatno zvišala, ni pa dosegla ravni pred pandemijo bolezni covid-19.

(8)

Tudi nestanovitnost, merjena z indeksom VSTOXX (6), je bila v primerjavi s februarjem 2020 še naprej razmeroma velika. Raven, izmerjena septembra (+ 15 %), je nekoliko višja, kot raven v juniju (+ 13 %). Enako in celo v večjem obsegu velja za indeks VIX (7) (+ 18 % septembra v primerjavi z + 9 % junija) (prikaz 1 in prikaz 2).

(9)

Raven poslov kreditnih zamenjav (CDS) se je od 4. junija do 3. septembra znižala med 17 % in 28 % (prikaz 1). Za boljše razumevanje informativne moči poslov kreditnih zamenjav v tem trenutku je treba podatke presojati v okviru Sklepa Evropske centralne banke (ECB) o izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Od začetka marca so razmiki poslov kreditnih zamenjav začeli postajati zelo nestanovitni, kar kaže na veliko finančno tveganje. Organ ESMA je na podlagi podatkov, pridobljenih do 4. junija, podaljšanje Sklepa (EU) 2020/525 utemeljil tudi z dejstvom, da so bili takrat razmiki poslov kreditnih zamenjav veliki in nestanovitni ter so se obravnavali kot kazalnik zaznavanja tveganja na trgu.

(10)

S sklepom z dne 4. junija o povečanju programa PEPP za dodatnih 600 milijard EUR pa se je vrednost skupnih napovedanih denarnih spodbujevalnih ukrepov ECB zvišala na 1,35 milijarde EUR, s čimer se je znižala informativna vrednost razmikov poslov kreditnih zamenjav v zvezi z zaznavanjem tveganja na trgu.

(11)

Podobne ugotovitve je mogoče sprejeti glede informativne vrednosti trgov državnih obveznic, na katere podobno kot na razmike poslov kreditnih zamenjav vpliva denarna politika centralnih bank. Kot je razvidno prikaz 1, so se donosi desetletnih državnih obveznic Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije glede na junijske ravni zmanjšali za povprečno 22 bazičnih točk.

(12)

Organ ESMA zato meni, da naj bi razvoj trgov lastniških vrednostnih papirjev, na katere denarna politika centralnih bank znatno manj vpliva, zagotovil boljši vpogled v trenutno raven tveganja na finančnih trgih EU.

(13)

Vrednost indeksa STOXX EUROPE 800 brez Švice se je podobno kot vrednost indeksa Eurostoxx 50 od 20. februarja 2020 znižala za približno 17 % v primerjavi s 16 % znižanjem v juniju. Vrednost indeksa STOXX Europe Total Market Banks (za evropske banke) se je od februarja znižala za 37 %, medtem ko je indeks junija izgubil približno 30 % vrednosti.

(14)

Kot je navedeno v poročilu organa ESMA o trendih, tveganjih in ranljivostih št. 2 iz septembra 2020, so bili v drugem četrtletju leta 2020 vidni znaki diferenciacije po sektorjih, kar je vplivalo zlasti na kreditne institucije. Konec junija sta bila indeksa za letalske družbe in bančni sektor EU še vedno za 36 % oziroma 30 % pod ravnjo iz začetka januarja. Poleg tega je prikaz 3 razvidno, da sta bila bančni in zavarovalniški sektor od junija precej stabilna, primerjava uspešnosti med 20. februarjem in 3. septembrom z uspešnostjo med 20. februarjem in 4. junijem pa kaže poslabšanje: – 38 % v primerjavi z – 33 % za bančni sektor in – 21 % v primerjavi z – 20 % za zavarovalniški sektor. Nasprotno pa se je uspešnost nefinančnih (8) sektorjev nekoliko izboljšala: – 9 % v primerjavi z – 11 %.

(15)

Ponovno zvišanje cen v nekaterih sektorjih je potekalo v okviru nadaljnjega slabšanja makroekonomskega okolja ter globoke in svetovno usklajene recesije. Kot je navedeno v poročilu o trendih, tveganjih in ranljivostih, se zaradi sedanje očitne ločitve uspešnosti finančnih trgov od temeljne gospodarske dejavnosti zastavlja vprašanje o trajnosti okrevanja trgov v prihodnosti.

(16)

Glede na zbirne podatke na nacionalni ravni ali ravni EU se zdi, da se cene niso znova zvišale: razvidno je prikaz 5, da so padci cen v Uniji zelo razširjeni, saj od junija do septembra ni bilo znatnih izboljšanj, uspešnost delniških indeksov za 22 trgov EU pa kaže, da je bil padec od 20. februarja do 3. septembra večji kot padec od 20. februarja do 4. junija. Poleg tega se je vrednost trgov lastniških vrednostnih papirjev v 25 jurisdikcijah, pri čemer je bilo junija takih jurisdikcij 24, znižala za najmanj 10 % vrednosti, če cene na dan 3. septembra primerjamo s cenami na dan 20. februarja 2020. V istem obdobju so cene delnic evropskih kreditnih institucij izgubile od 10 % do 59 % vrednosti, izguba vrednosti, zabeležena v obdobju od februarja do junija, pa je znašala od 9 % do 48 %.

(17)

Delež delnic z neto kratko pozicijo med 0,1 % in 0,2 % se je v obdobju od 16. marca do 11. junija 2020 postopno povečeval, nato pa do 4. septembra 2020 ostal stabilen (9) in je povprečno za 13 % večji kot pri skupnih neto kratkih pozicijah (prikaz 6). Poleg tega je nižji prag za poročanje pokazal, da so v nekaterih državah neto kratke pozicije med 0,1 % in 0,2 % pomenile do približno 50 % vseh sporočenih pozicij. Delež neto kratkih pozicij med 0,1 % in 0,2 %, o katerih je bilo treba poročati zaradi začasnega nižjega praga za priglasitev, je torej še naprej pomemben delež skupnih neto kratkih pozicij in ima v sedanjih razmerah veliko informativno vrednost.

(18)

Na splošno znatna znižanja cen v ključnih sektorjih, razmeroma visoka nestanovitnost, morebitna ločitev uspešnosti finančnih trgov in temeljne gospodarske dejavnosti ter nenehna visoka raven neto kratkih pozicij skupaj z negotovostjo glede razvoja pandemije bolezni covid-19 in njenega vpliva na realno gospodarstvo kažejo, da so finančni trgi EU še naprej v negotovem položaju. Zaradi takega stanja na trgih je verjetneje, da bi lahko pritiski na prodajo na kratko v prihodnjih mesecih sprožili ali poslabšali neugoden razvoj dogodkov, ki bi nato lahko negativno vplival na dejavnike, kot so tržno zaupanje ali integriteta mehanizma določanja cen.

(19)

Organ ESMA zato meni, da splet zgoraj opisanih okoliščin resno ogroža pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov.

(20)

Kot je ECB pojasnila v svojem Poročilu o finančni stabilnosti (10), je finančna stabilnost dosežena, če je finančni sistem (ki ga sestavljajo finančni posredniki, trgi in tržna infrastruktura) sposoben prenesti nepredvidene dogodke in finančna neravnovesja.

(21)

Pandemija bolezni covid-19 ima še naprej hude posledice za realno gospodarstvo v Uniji. Kot je zapisano v poročilu organa ESMA o trendih, tveganjih in ranljivostih, je tržno okolje kljub okrevanju trgov še naprej negotovo, zato organ ESMA za prihodnost predvideva, „da se bo institucionalnim in malim vlagateljem podaljšalo obdobje tveganja za nadaljnje popravke na trgu, ki bi bili lahko precejšnji, ter […] zelo velika tveganja na celotnem področju pristojnosti organa ESMA“ (11). V zvezi s tem je javnost opozoril na mogočo ločitev uspešnosti finančnih trgov in temeljne gospodarske dejavnosti.

(22)

Oddelek 2(a) zgoraj vsebuje dodatne informacije o uspešnosti bančnega in zavarovalniškega sektorja ter finančnih trgov.

(23)

Zaradi teh zelo razširjenih znižanj cen je velika večina delnic EU v vseh sektorjih v položaju negotovosti, v katerem bi lahko imeli nadaljnji padci cen, ki niso rezultat dodatnih temeljnih informacij, zelo negativne posledice.

(24)

Organ ESMA meni, da sta lahko v sedanjem okolju, ki je še vedno negotovo, znaten pritisk na prodajo in nenavadna nestanovitnost cen delnic posledica različnih dejavnikov, vključno z vse večjim številom udeležencev na trgu, ki sklepajo prodaje na kratko, in naraščanjem pomembnih neto kratkih pozicij.

(25)

Organ ESMA zlasti ugotavlja, da se stanje glede zelo razširjenega padca cen za kreditne institucije, ki so pomenili enega od parametrov za podaljšanje sklepa, sprejetega junija, ni izboljšalo. To kaže, da so kreditne institucije, ki so v nekaterih primerih sistemsko pomembne, še naprej morda izpostavljene strategijam prodaje na kratko in naraščanju pomembnih neto kratkih pozicij ne glede na to, ali so te strategije in pozicije podprte s temeljnimi informacijami.

(26)

Še vedno obstaja tveganje, da bi kopičenje strategij prodaje na kratko in naraščanje neto kratkih pozicij lahko za nekatere vlagatelje povzročila nenadzorovan strm padec cen z morebitnimi učinki prelivanja v isti državi članici ali EU, kar bi nato lahko nazadnje ogrozilo finančni sistem ene ali več držav članic.

(27)

Ne glede na delno okrevanje, zaznano v nekaterih sektorjih evropskih finančnih trgov, organ ESMA meni, da sedanje tržne razmere še naprej resno ogrožajo stabilnost finančnega sistema v Uniji.

(28)

V okviru pristojnosti organa ESMA se z nameravanim podaljšanjem ukrepa od fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo neto kratke pozicije v delnicah, ki so bile uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da pristojnim nacionalnim organom poročajo ob nižjem pragu, kot je bil določen v členu 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

(29)

S podaljšanim ukrepom naj bi se ohranila boljša sposobnost pristojnih nacionalnih organov in organa ESMA za ustrezno oceno spreminjajočih se okoliščin, razlikovanje med gibanji na trgu, ki jih usmerjajo temelje informacije, in gibanji, ki jih lahko sprožijo ali poslabšajo prodaje na kratko, ter odziv, če bi integriteta, pravilno delovanje in stabilnost trgov zahtevali strožje ukrepanje.

(30)

Eden od pogojev, da lahko organ ESMA sprejme ta ukrep, je, da ima opredeljena ogroženost čezmejne učinke.

(31)

Kot je opisano zgoraj, si trgi lastniških instrumentov v EU glede na nacionalne in vseevropske indekse niso v celoti opomogli od velikega znižanja cen, zaznanega marca.

(32)

Ker so s tem ogroženi finančni trgi večine držav članic EU, čeprav v različnem obsegu, so čezmejni učinki še naprej posebno resni, saj se je zaradi medsebojne povezanosti finančnih trgov EU povečala verjetnost morebitnega prelivanja ali širjenja negativnih vplivov na trgih v primeru pritiska na prodaje na kratko.

(33)

Organ ESMA zato meni, da ima zgoraj opisana ogroženost integritete, pravilnega delovanja in finančne stabilnosti trga čezmejne učinke. Glede na naravo krize zaradi pandemije bolezni covid-19 pa se dejansko nanaša na celotno EU in ves svet.

(34)

Drug pogoj, da lahko organ ESMA sprejme ukrep v tem sklepu, je, da en ali več pristojnih organov ni sprejelo ukrepov za obvladovanje ogroženosti ali da ukrepi, ki so bili sprejeti, ne obvladujejo ogroženosti v zadostni meri.

(35)

Na podlagi pomislekov glede integritete, pravilnega delovanja ter finančne stabilnosti trga, opisanih v Sklepu (EU) 2020/525, ki za ta sklep velja še naprej, so nekateri pristojni nacionalni organi v Španiji, Franciji, Avstriji, Belgiji, Grčiji in Italiji (12) sprejeli nacionalne ukrepe za omejitev prodaje delnic na kratko, ki so prenehali veljati 18. maja.

(36)

Po poteku ali odpravi navedenih začasnih ukrepov v EU niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi na podlagi Uredbe (EU) št. 236/2012, na datum tega sklepa pa ne velja noben tak ukrep.

(37)

V času sprejetja tega sklepa noben pristojni organ ni sprejel ukrepov za izboljšanje svojega pregleda nad razvojem neto kratkih pozicij z uveljavitvijo nižjih pragov za poročanje, saj se lahko oprejo na Sklep (EU) 2020/1123.

(38)

Potreba po večjem pregledu nad neto kratkimi pozicijami je še večja v razmerah, ko se zgoraj navedene omejitve, uvedene na podlagi člena 20 Uredbe (EU) št. 236/2012, ne uporabljajo več, negotovost v zvezi s podaljšanim vplivom pandemije bolezni covid-19 pa ostaja še naprej. Ker za prodaje na kratko in transakcije z enakovrednim učinkom ne veljajo več druge zunanje omejitve, morajo biti pristojni nacionalni organi v EU sposobni vnaprej prepoznati, ali se neto kratke pozicije povečujejo v obsegu, ki lahko povzroči zgoraj opisano ogroženost finančnih trgov in finančne stabilnosti, ki se kaže in zaostruje s pritiskom na prodaje na kratko.

(39)

Glede na zgoraj navedeno ogroženost, ki se nanaša na celotno EU, je še naprej očitno, da informacije, ki jih pristojni nacionalni organi prejemajo na podlagi običajnega praga za poročanje iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 236/2012, v sedanjih izjemnih tržnih razmerah ne zadostujejo. Organ ESMA meni, da naj bi se z ohranitvijo nižjega praga za poročanje vsem pristojnim nacionalnim organom v EU in organu ESMA dal na voljo najboljši možni nabor podatkov, da lahko spremljajo tržna gibanja ter da se skupaj z organom ESMA pripravijo na sprejemanje nadaljnjih ukrepov, če bo to potrebno.

(40)

Organ ESMA mora tudi upoštevati, v kolikšni meri podaljšani ukrep pomembno zmanjša opredeljeno ogroženost.

(41)

Organ ESMA meni, da so trgi kljub izjemnim izgubam, ki so po 20. februarju 2020 nastale pri trgovanju z delnicami na reguliranih trgih, pravilno delovali in da je bila integriteta trgov večinoma ohranjena.

(42)

Organ ESMA je zato analiziral sedanje okoliščine, zlasti v kolikšni meri sta ogroženi integriteta trgov in finančna stabilnost v Uniji ter ali bo podaljšani ukrep organa ESMA s pristopom, usmerjenim v prihodnost, učinkovito zmanjšal tako ogroženost.

(43)

V zgoraj opisanih okoliščinah lahko vsako nenadno povečanje pritiska na prodajo in nestanovitnosti trgov zaradi prodaj na kratko in naraščanja kratkih pozicij okrepi negativne trende na finančnih trgih. Čeprav lahko ima prodaja na kratko v drugačnih okoliščinah pozitivno funkcijo pri opredeljevanju prave vrednosti izdajateljev, pa lahko v sedanjih tržnih razmerah dodatno ogroža pravilno delovanje in integriteto trgov.

(44)

Zlasti glede na horizontalni učinek izjemnih razmer, ki vladajo še naprej in vplivajo na širok nabor delnic v vsej Uniji, se lahko vsak nenaden padec cen delnic še poslabša z dodatnim pritiskom na prodajo zaradi prodaje na kratko in povečanih neto kratkih pozicij, ki bi brez podaljšanega ukrepa ostale neodkrite, če ne bi dosegale običajnih pragov za priglasitev pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

(45)

Iz zgoraj navedenih razlogov morajo biti pristojni nacionalni organi in organ ESMA takoj, ko je to mogoče, obveščeni o tem, da udeleženci na trgu sklepajo prodaje na kratko in da naraščajo pomembne neto kratke pozicije, da se po potrebi prepreči, da bi navedene pozicije sprožile kaskado naročil za prodajo in posledično znaten padec cen.

(46)

Organ ESMA meni, da pristojni nacionalni organi in organ ESMA brez podaljšanja tega ukrepa za dodatne tri mesece ne bi mogli ustrezno spremljati trga v sedanjem negotovem okolju. To poudarja očitna ločitev uspešnosti finančnih trgov in temeljne gospodarske dejavnosti, skupaj s spreminjajočo se naravo pandemije bolezni covid-19. Ti dejavniki bi lahko povzročili nenaden in znaten pritisk na prodajo in neobičajno dodatno nestanovitnost cen delnic Unije, kar bi se nato lahko še okrepilo s kopičenjem kratkih pozicij.

(47)

Hkrati pa organ ESMA meni, da je primerno ohraniti običajni prag za objavo iz člena 6 Uredbe (EU) št. 236/2012, tj. 0,5 % izdanega kapitala družbe, saj se zdi, da znižanje tega praga ni potrebno z vidikov ohranjanja urejenih trgov in obvladovanja tveganj za finančno stabilnost. Organ ESMA še naprej nenehno spremlja tržne razmere in bo po potrebi sprejel nadaljnje ukrepe.

(48)

Kot je opisano zgoraj, se je na veliki večini trgov lastniških instrumentov v EU uspešnost med junijem in septembrom 2020 v primerjavi z 20. februarjem poslabšala. Na splošno sta za trgovanje z delnicami po 20. februarju 2020 bila in sta še vedno značilna pritisk na prodajo in razmeroma visoka raven nestanovitnosti. Kot izhaja iz navedenega, različni dejavniki tveganja še naprej vplivajo na številne sektorje realnega gospodarstva in finančne trge EU. V tem okolju lahko prodaja na kratko in naraščanje pomembnih neto kratkih pozicij poveča pritisk na prodajo in negativne trende, ki lahko povečajo ogroženost, kar lahko zelo škodljivo vpliva na finančno stabilnost finančnih institucij in družb iz drugih sektorjev.

(49)

V tem smislu bi omejitve podatkov, ki jih prejmejo pristojni nacionalni organi in organ ESMA, zmanjšale njihovo sposobnost za odpravljanje morebitnih negativnih učinkov na gospodarstvo in nazadnje na finančno stabilnost Unije kot celote.

(50)

Podaljšani ukrep organa ESMA za začasno znižanje pragov za poročanje o neto kratkih pozicijah pristojnim nacionalnim organom učinkovito zmanjšuje to ogroženost stabilnosti delov ali celotnega finančnega sistema Unije z zmanjšanjem omejitev podatkov in povečanjem sposobnosti pristojnih nacionalnih organov za zmanjšanje prihodnje ogroženosti v zgodnji fazi.

(51)

V običajnih tržnih razmerah pristojni nacionalni organi spremljajo vsako ogroženost, ki je lahko posledica prodaje na kratko in naraščanja neto kratkih pozicij, z nadzornimi sredstvi, ki jih določa zakonodaja Unije, zlasti z obveznostmi poročanja glede neto kratkih pozicij iz Uredbe (EU) št. 236/2012 (13).

(52)

Vendar morajo pristojni nacionalni organi in organ ESMA zaradi trenutnih tržnih razmer okrepiti spremljanje skupnih neto kratkih pozicij v delnicah, uvrščenih v trgovanje na reguliranih trgih. V ta namen in glede na nadaljnjo negotovost v zvezi s pandemijo bolezni covid-19, je še vedno pomembno, da pristojni nacionalni organi še naprej zbirajo informacije o naraščanju neto kratkih pozicij v najzgodnejši možni fazi, preden te dosežejo raven 0,2 % izdanega kapitala, določeno v členu 5(2) Uredbe (EU) št. 236/2012.

(53)

To kaže delež delnic z neto kratko pozicijo med 0,1 % in 0,2 %, ki se je v obdobju od 16. marca do 11. junija 2020 stalno povečeval, nato pa je do 4. septembra 2020 ostal stabilen (14), in sicer povprečno 13 % nad celotnim obdobjem spremljanja. Zato je mogoče sklepati, da je delež neto kratkih pozicij med 0,1 % in 0,2 %, o katerih je bilo treba poročati zaradi nižjega praga za priglasitev, ki ga je uvedel organ ESMA, še naprej pomemben delež skupnih neto kratkih pozicij.

(54)

S podaljšanim ukrepom organa ESMA se bo zato ohranila izboljšana sposobnost, da pristojni nacionalni organi čim prej obravnavajo vsako ugotovljeno ogroženost, kar bo njim in organu ESMA omogočilo, da pravočasno ukrepajo v primeru ogroženosti pravilnega delovanja trgov in finančne stabilnosti, če se pojavijo kakršni koli znaki izjemnih tržnih razmer.

(55)

Organ ESMA naj ob sprejetju ali podaljšanju ukrepa na podlagi člena 28 Uredbe (EU) št. 236/2012 upošteva, ali ukrep povzroča tveganje regulatorne arbitraže.

(56)

Ker se podaljšani ukrep organa ESMA nanaša na obveznosti poročanja udeležencev na trgu glede vseh delnic, uvrščenih v trgovanje na reguliranih trgih v Uniji, se bo z njim zagotovil enoten prag za poročanje za vse pristojne nacionalne organe, kar bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu iz Unije in zunaj nje pri trgovanju z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih v Uniji.

(57)

Organ ESMA mora oceniti, ali ima ukrep negativne učinke, ki bi bili nesorazmerni v primerjavi z njegovimi koristmi.

(58)

Organ ESMA meni, da je primerno, da pristojni nacionalni organi skrbno spremljajo razvoj neto kratkih pozicij, preden začnejo razmišljati o sprejetju morebitnih bolj motečih ukrepov. Ugotavlja, da običajni pragovi za poročanje (0,2 % izdanega kapitala) v sedanjih izjemnih tržnih razmerah morda niso ustrezni za pravočasno prepoznavanje trendov in dejanske ogroženosti.

(59)

Čeprav je uvedba okrepljene obveznosti poročanja morda dodatno obremenila poročevalce, so ti zdaj že prilagodili svoje notranje sisteme uporabi sklepov (EU) 2020/525 in (EU) 2020/1123, zato se ne pričakuje, da bo ta podaljšani ukrep dodatno vplival na stroške poročevalcev v zvezi z zagotavljanjem skladnosti. Poleg tega ne bo omejil sposobnosti udeležencev na trgu za sklepanje ali povečanje svojih kratkih pozicij v delnicah. Posledično tako ne bo vplival na učinkovitost trga.

(60)

Ta podaljšani ukrep v primerjavi z drugimi možnimi in bolj motečimi ukrepi naj ne bi vplival na likvidnost trga, saj se zaradi povečane obveznosti poročanja za omejeno skupino udeležencev na trgu naj ne bi spremenile njihove strategije trgovanja in s tem njihova udeležba na trgu. Poleg tega namen ohranjene izjeme, predvidene za dejavnosti vzdrževanja trga in programe stabilizacije, ni povečati breme za subjekte, ki zagotavljajo pomembne storitve v smislu zagotavljanja likvidnosti in zmanjševanja nestanovitnosti, ki so v trenutnih okoliščinah še posebno pomembne.

(61)

Glede področja uporabe podaljšanega ukrepa organ ESMA meni, da se z njegovim omejevanjem na enega ali več sektorjev ali na katero koli podskupino izdajateljev morda ne bi dosegel želeni rezultat. Na podlagi velikih padcev cen, zabeleženih po izbruhu pandemije bolezni covid-19, številnih delnic (in sektorjev), na katere je to vplivalo, ter stopnje medsebojne povezanosti gospodarstev EU in mest trgovanja je mogoče sklepati, da bo vseevropski ukrep pri zagotavljanju tržnih informacij pristojnim nacionalnim organom v zgodnji fazi verjetno učinkovitejši od sektorskega ukrepa.

(62)

Glede ustvarjanja negotovosti na trgu se z ukrepom ne uvajajo nove regulativne obveznosti, saj se z znižanjem zadevnega praga spreminja le običajna obveznost poročanja, ki velja že od leta 2012. Organ ESMA tudi poudarja, da je podaljšani ukrep še naprej omejen na poročanje o delnicah, uvrščenih v trgovanje na reguliranem trgu v Uniji, da se zajamejo pozicije, pri katerih je dodatno poročanje najpomembnejše.

(63)

Organ ESMA zato meni, da taka okrepljena obveznost glede preglednosti naj ne bi imela negativnega vpliva na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki je nesorazmeren z njenimi koristmi, in naj ne bi ustvarjala negotovosti na finančnih trgih.

(64)

Glede trajanja ukrepa organ ESMA meni, da je njegovo podaljšanje za nadaljnje tri mesece upravičeno glede na trenutno razpoložljive informacije in preostale splošne negotove napovedi glede na pandemijo bolezni covid-19. Organ ESMA načrtuje ponovno vzpostavitev običajne obveznosti poročanja takoj, ko se razmere izboljšajo, vendar hkrati ne more ovreči možnosti podaljšanja ukrepa, če se razmere poslabšajo ali če bodo trgi še naprej v negotovem položaju.

(65)

Na podlagi navedenega organ ESMA od tega dne meni, da je ta sklep o podaljšanju začasnega ukrepa za povečano preglednost nad neto kratkimi pozicijami sorazmeren glede na še naprej neugodne okoliščine.

(66)

Organ ESMA se je posvetoval z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB). Ta sprejetju predlaganega sklepa ni ugovarjal.

(67)

Organ ESMA je pristojnim nacionalnim organom priglasil predlagani sklep.

(68)

Podaljšani ukrep organa ESMA se bo začel uporabljati 18. septembra 2020 –