EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008D0721

2008/721/ES: Sklep Komisije z dne 5. avgusta 2008 o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja ter razveljavitvi Sklepa 2004/210/ES (Besedilo velja za EGP)

UL L 241, 10.9.2008, p. 21–30 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 05/06/2010

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/721/oj

10.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 241/21


SKLEP KOMISIJE

z dne 5. avgusta 2008

o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja ter razveljavitvi Sklepa 2004/210/ES

(Besedilo velja za EGP)

(2008/721/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 152 in 153 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom Komisije 2004/210/ES (1), kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/263/ES (2), so bili ustanovljeni trije znanstveni odbori: Znanstveni odbor za potrošniške proizvode (ZOPP), Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT), Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT).

(2)

Določene naloge ZOZOT so bile prenesene na Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in zato je treba področja iz pristojnosti zadevnega odbora pregledati.

(3)

Izkušnje z delovanjem treh znanstvenih odborov so pokazale potrebo po uvedbi sprememb in izboljšav v strukturi in delovnih postopkov odborov.

(4)

Mandat članov treh znanstvenih odborov, ustanovljenih s Sklepom 2004/210/ES, je bil podaljšan s Sklepom Komisije 2007/708/ES (4) in se je iztekel 31. decembra 2008. Člani teh odborov obdržijo funkcijo do zamenjave ali obnovitve njihovega mandata.

(5)

Zato in zaradi jasnosti je treba Sklep 2004/210/ES nadomestiti z novim sklepom.

(6)

Tehten in pravočasen znanstveni nasvet je bistvena zahteva za predloge, sklepe in usmeritve Komisije v zvezi z varstvom potrošnikov, javnim zdravjem in okoljem. Zato je potrebna prožna svetovalna struktura, da bi se zagotovil lažji dostop do visoko kakovostnega znanstvenega strokovnega znanja in izkušenj na veliko področjih.

(7)

Znanstveno svetovanje o zadevah v zvezi z varstvom potrošnikov, javnim zdravjem in okoljem mora temeljiti na načelih odličnosti, neodvisnosti in nepristranskosti ter transparentnosti, kakor so izpostavljena v sporočilu Komisije o „Pridobivanju in uporabi strokovnega znanja in izkušenj s strani Komisije: načela in smernice. Boljše znanje za boljšo politiko“ (5), in organizirano mora biti v skladu z načeli najboljše prakse s področja ocene tveganja.

(8)

Pomembno je, da znanstveni odbori čim bolje uporabijo znanstveno strokovno znanje in izkušnje v EU in zunaj nje, kadar je to potrebno za neko specifično vprašanje. V ta namen je treba ustanoviti skupino znanstvenih svetovalcev za primerno pokrivanje področij iz pristojnosti odborov.

(9)

Reorganizacija svetovalne strukture mora zagotoviti večjo prožnost, ki omogoča svetovanje Komisiji v zvezi z zadevami, ki spadajo med ustaljena področja, kakor tudi v zvezi z nastajajočimi in na novo ugotovljenimi zdravstvenimi tveganji, ki ne spadajo v pristojnost drugih organov Skupnosti, zadolženih za oceno tveganj, ter mora biti sposobna po potrebi zagotoviti hitro svetovanje, popolno transparentnost in visoko raven usklajenosti in sodelovanja z drugimi organi Skupnosti in ustreznimi znanstvenimi organizacijami.

(10)

Potreba po neodvisnem znanstvenem svetovanju na ustaljenih in novih področjih odgovornosti Skupnosti iz pristojnosti znanstvenih odborov se bo verjetno še naprej večala. Strukturo znanstvenega svetovanja za ocene tveganja je zato treba okrepiti, tako v njeni sestavi kot z učinkovitejšimi delovnimi praksami.

(11)

Vzpostavljeni so bili različni organi Skupnosti, katerih naloga je med drugim tudi ocena tveganj na različnih področjih. Treba je zagotoviti usklajenost in spodbuditi koordinacijo med znanstvenimi odbori in takšnimi organi. Znanstveni odbori morajo okrepiti svojo učinkovitost tudi z ustrezno izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj, prek sodelovanja z drugimi organi in organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni.

(12)

Treba je izboljšati način dela znanstvenih odborov in med notranje naloge vključiti tudi organizacijo znanstvenih srečanj in delavnic ter vzpostavljanje mrež.

(13)

Znanstvenim odborom je treba, ob ohranitvi popolne neodvisnosti, zagotoviti odprtost in transparentnost njihovega dela z vzpostavitvijo ustreznih postopkov za razpravo z zainteresiranimi stranmi.

(14)

Odprtost in transparentnost, ki se zahtevata pri izvajanju tega sklepa, je treba zagotoviti ob polnem upoštevanju zahtev iz zakonodaje Skupnosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov in dostopom javnosti do dokumentov, vključno z varovanjem poslovne tajnosti –

SKLENILA:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Svetovalna struktura in področja iz njene pristojnosti

1.   Vzpostavi se svetovalna struktura za znanstveno oceno tveganja na področjih varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja. Ta struktura vsebuje:

(a)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu „ZOVP“);

(b)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljnjem besedilu „ZOZOT“);

(c)

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (v nadaljnjem besedilu „ZONNUZT“);

(d)

Skupina znanstvenih svetovalcev glede ocene tveganja (v nadaljnjem besedilu „Skupina“), ki bo podprla dejavnosti znanstvenih odborov v skladu z ustreznimi določbami tega sklepa.

2.   Področja pristojnosti svetovalne strukture so določena v Prilogi I, brez poseganja v pristojnosti, ki so po zakonodaji Skupnosti dodeljene drugim organom Skupnosti, ki izvajajo oceno tveganja, kakor so Evropska agencija za varnost hrane in Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za kemikalije in Evropski center za obvladovanje bolezni.

Člen 2

Namen

1.   Komisija zahteva znanstveno mnenje od znanstvenih odborov v primerih, ki jih določa zakonodaja Skupnosti.

2.   Komisija lahko tudi zahteva mnenje odborov v zvezi z vprašanji:

(a)

posebnega pomena za varstvo potrošnikov, javno zdravje in okolje ter

(b)

vprašanji, ki ne spadajo v pristojnost drugih organov Skupnosti.

3.   Komisija lahko od znanstvenih odborov tudi zahteva, da ob nujnih potrebah zagotovijo hiter nasvet glede znanstvenih spoznanj v zvezi s posebnimi tveganji.

4.   Komisija lahko pozove znanstveni odbor, da določi raziskovalne potrebe in oceni raziskovalne rezultate v zvezi s tematskimi področji iz svoje pristojnosti.

5.   Na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo in v dogovoru s Komisijo se lahko znanstveni odbori odločijo vzpostaviti tematske delavnice za pregled podatkov in znanstvenih spoznanj glede posebnih tveganj ali o splošnih vprašanjih ocene tveganja. Na zahtevo Komisije pripravijo poročila, dokumente o stališčih ali ugotovitve na podlagi teh delavnic.

Delavnice lahko poleg članov odborov vključujejo znanstvene svetovalce iz Skupine in po potrebi zunanje strokovnjake, vključno s strokovnjaki iz Skupnosti, nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki izvajajo podobne naloge.

Te delavnice organizira sekretariat znanstvenih odborov. Sekretariat po potrebi opredeli in zagotovi razpošiljanje poročil, dokumentov o stališčih ali ugotovitev na podlagi teh delavnic.

6.   Komisija lahko pozove znanstvene odbore, da postanejo del tematskih mrež z drugimi organi Skupnosti ali znanstvenimi organizacijami z namenom spremljanja in prispevanja k razvoju znanstvenega vedenja o tveganjih na področjih pristojnosti, opredeljenih v Prilogi I.

7.   Znanstveni odbori opozorijo Komisijo na poseben ali nastajajoč problem, ki spada v njihovo pristojnost, za katerega menijo, da bi lahko predstavljal dejansko ali možno tveganje za varstvo potrošnikov, javno zdravje ali okolje, tako da sprejmejo in na Komisijo naslovijo memorandume in stališča. Komisija se lahko odloči za objavo takšnih memorandumov in stališč ter določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter po potrebi zahteva znanstveno mnenje o zadevi.

POGLAVJE 2

POSLOVNIK ZNANSTVENIH ODBOROV IN SKUPINE

Člen 3

Imenovanje članov znanstvenih odborov

1.   ZOVP, ZOZOT in ZONNUZT – vsakega sestavlja največ 17 članov in odbori lahko na svojo pobudo pridružijo do pet znanstvenih svetovalcev iz Skupine, da prispevajo k delu Odbora o posebnih vprašanjih ali strokah.

2.   Člane znanstvenih odborov imenuje Komisija na podlagi njihovega strokovnega znanja in izkušenj ter v skladu z geografsko porazdelitvijo, ki odraža raznolikost znanstvenih vprašanj in pristopov, zlasti znotraj Skupnosti. Komisija določi število članov v vsakem odboru v skladu s potrebami.

Člani vsakega znanstvenega odbora so strokovnjaki na enem ali več področjih pristojnosti zadevnega odbora in skupaj pokrivajo čim širše področje strok.

3.   Komisija imenuje člane znanstvenih odborov na podlagi seznama ustreznih kandidatov, sestavljenega na podlagi razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije.

4.   Noben član znanstvenega odbora ne sme biti imenovan v več kot enega od odborov, navedenih v členu 1(1).

Člen 4

Vzpostavitev Skupine

1.   Skupino sestavljajo znanstveni svetovalci, ki so strokovnjaki na enem ali več področjih pristojnosti, opredeljenih v Prilogi I, ali na sorodnih področjih, in skupaj pokrivajo čim širše področje strok.

2.   Komisija imenuje znanstvene svetovalce za Skupino na podlagi seznama ustreznih kandidatov, sestavljenega na podlagi razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije.

3.   O številu znanstvenih svetovalcev v Skupini vedno odloči Komisija na podlagi svojih potreb po znanstvenem svetovanju.

Člen 5

Mandat

1.   Člani so imenovani v znanstvene odbore za tri leta in ne morejo biti člani istega odbora več kakor tri zaporedne mandate. Funkcijo obdržijo do njihove zamenjave ali obnovitve mandata.

Komisija lahko za zagotovitev kontinuitete strokovnega znanja v izjemnih razmerah podaljša mandat članov znanstvenega odbora za obdobje, ki ne presega 18 mesecev.

Člani, ki so pravkar zaključili tri zaporedne mandate v enem znanstvenem odboru, so lahko izvoljeni v članstvo v drugem znanstvenem odboru.

2.   Kadar član ne izpolnjuje meril glede udeležbe, ki se določijo v poslovniku iz člena 12, ali želi odstopiti, lahko Komisija prekine članstvo tega člana in imenuje zamenjavo iz Skupine.

3.   Znanstveni svetovalci so imenovani v Skupino za obdobje petih let in njihov mandat je obnovljiv.

POGLAVJE 3

DELOVANJE SVETOVALNE STRUKTURE

Člen 6

Uporaba pomoči Skupine

1.   Vsak znanstveni odbor se lahko odloči, da pridruži do pet znanstvenih svetovalcev iz Skupine za pripravo znanstvenega mnenja. Pridruženi člani sodelujejo v dejavnostih in posvetovanjih glede obravnavanega vprašanja ter imajo enake funkcije, odgovornosti in pravice kot člani zadevnega odbora.

2.   Poleg tega se lahko vsak znanstveni odbor odloči, da k pripravi znanstvenega mnenja povabi druge znanstvene svetovalce iz Skupine. Navedeni svetovalci sodelujejo v dejavnostih v zvezi z obravnavanim vprašanjem, vendar so njihove funkcije in odgovornosti omejene na pripravo mnenja.

3.   Znanstveni odbori lahko pozovejo znanstvene svetovalce iz Skupine, da jim pomagajo zagotoviti hiter nasvet, ki ga je zahtevala Komisija v skladu s členom 2(3), ali k sodelovanju v tematskih delavnicah iz člena 2(5).

4.   Komisija lahko znanstvene svetovalce iz Skupine pozove k sodelovanju na znanstvenih srečanjih ali jih zaprosi, da službam Komisije zagotovijo ad hoc informacije o posebnih vprašanjih.

Člen 7

Delovne skupine

1.   Znanstveni odbori lahko vzpostavijo posebne delovne skupine, katerih delovna naloga je priprava in oblikovanje znanstvenih mnenj. Te delovne skupine se ustanovijo zlasti tedaj, ko obstaja potreba po zunanjem strokovnem znanju o posebnem vprašanju.

2.   Sporazumno s Komisijo lahko znanstveni odbori povabijo pridružene člane, druge znanstvene svetovalce iz Skupine, specializirane zunanje strokovnjake in strokovnjake iz drugih organov Skupnosti, za katere menijo, da imajo ustrezno znanstveno vedenje in strokovno znanje, s katerim lahko prispevajo k njihovemu delu.

3.   Delovne skupine vodi član znanstvenega odbora, ki jih tudi skliče, je zanje odgovoren in lahko med njimi imenuje poročevalca. Za posebno kompleksna vprašanja multidisciplinarnega značaja se sme imenovati več kakor enega poročevalca.

4.   Kadar je neko vprašanje skupno več kakor enemu znanstvenemu odboru, se ustanovi skupna delovna skupina, ki vključuje člane zadevnih odborov, pridružene člane, znanstvene svetovalce iz Skupine in zunanje strokovnjake, če je potrebno.

Člen 8

Sodelovanje pripravnikov

Sporazumno s Komisijo in v skladu s poslovnikom iz člena 12 lahko znanstveni odbori dovolijo pripravnikom, da se udeležijo njihovih sestankov, da bi prispevali k razvoju usposobljenosti na področju izdelave ocene tveganja.

Člen 9

Posebne zahteve

1.   Komisija lahko zahteva sprejetje znanstvenega mnenja znanstvenega odbora v določenem roku.

2.   Komisija lahko zahteva sprejetje skupnega mnenja o vprašanju, ki ni s področij iz pristojnosti posameznega znanstvenega odbora ali ki ga mora preučiti več kot en odbor. Potem ko je Komisija zahtevala mnenje, znanstveni odbori lahko sprejmejo skupno mnenje na pobudo medodborne koordinacijske skupine iz člena 11.

3.   Komisija lahko v zahtevi za znanstveno mnenje opredeli posvetovanja, zaslišanja ali sodelovanje z drugimi znanstvenimi organi, ki se ji zdijo potrebna za pripravo tega mnenja. O posvetovanjih in zaslišanjih lahko odloči tudi odbor v dogovoru s Komisijo, če se meni, da so potrebna za dokončanje mnenja.

4.   Znanstveni odbor lahko zahteva od zainteresiranih strani dodatne informacije za oblikovanje dokončnega znanstvenega mnenja. Znanstveni odbor lahko določi rok, v katerem je treba predložiti zahtevane informacije. V takem primeru se lahko znanstveni odbor odloči, da bo prekinil delo na zadevnem znanstvenem mnenju. Če zahtevane informacije niso predložene v določenem roku, lahko odbor sprejme svoje mnenje na podlagi razpoložljivih informacij.

Člen 10

Izvolitev predsednikov in podpredsednikov

1.   Vsak znanstveni odbor med svojimi člani izvoli predsednika in dva podpredsednika. Za izvolitev je potrebna navadna večina glasov članov odbora. Mandat predsednika in podpredsednika traja tri leta in je obnovljiv.

2.   Postopek za izvolitev predsednika in podpredsednikov znanstvenih odborov se določi v poslovniku iz člena 12.

Člen 11

Koordinacija znanstvenih odborov

Medodborna koordinacijska skupina (ICCG), ki jo sestavljajo predsedniki in podpredsedniki znanstvenih odborov, zagotavlja koordinacijo treh znanstvenih odborov v skladu s poslovnikom iz člena 12.

Člen 12

Poslovnik

1.   Na predlog Komisije in sporazumno z njo znanstveni odbori sprejmejo skupni poslovnik.

2.   Poslovnik zagotovi, da znanstveni odbori izvajajo svoje naloge v skladu z načeli odličnosti, neodvisnosti in transparentnosti, pri čemer upoštevajo zakonske zahteve o poslovni tajnosti in načela ocene tveganja, ki jih lahko določi Komisija glede na izkušnje in svojo politiko na tem področju.

3.   Poslovnik zajema zlasti vprašanja iz Priloge II.

Člen 13

Pravila v zvezi z glasovanjem

1.   Znanstveni odbori sprejmejo mnenja, hitre nasvete, memorandume in/ali stališča z večino celotnega števila članov zadevnega odbora in števila pridruženih članov.

2.   Znanstveni odbori o vseh drugih vprašanjih odločajo z večino svojih članov.

3.   Člani odbora, ki so odstopili ali katerih članstvo se je končalo v skladu s členom 5(2), se ne upoštevajo pri izračunu večine za izvajanje odstavkov 1 in 2.

Člen 14

Različna mnenja, koordinacija in sodelovanje z drugimi organi Skupnosti, nacionalnimi in mednarodnimi organi

1.   Znanstveni odbori pomagajo Komisiji in prispevajo k zgodnjemu ugotavljanju:

(a)

potreb in možnosti za koordinacijo dela in sodelovanje;

(b)

možnih ali dejanskih razlik v znanstvenih mnenjih z drugimi ustreznimi organi Skupnosti, nacionalnimi ali mednarodnimi, ki izvajajo podobne naloge, glede splošnih ali posebnih vprašanja ocene tveganja.

Komisiji pomagajo preprečiti, rešiti ali pojasniti različna mnenja ter vzpostavljati in ohranjati sodelovanje s takšnimi organi.

2.   Komisija lahko da pobudo glede zahteve po skupnem delu in organizaciji znanstvenih odborov s Skupnostjo, nacionalnimi in mednarodnimi organi, ki izvajajo podobne naloge. Od znanstvenih odborov lahko zlasti zahteva, da pripravijo skupna mnenja z drugimi organi Skupnosti, sporazumno s temi organi.

3.   Kadar je ugotovljeno večje razhajanje v zvezi z znanstvenimi vprašanji in je organ, ki ga to zadeva, organ Skupnosti, zadevni znanstveni odbor na zahtevo Komisije sodeluje s tem organom, da se bodisi razreši razhajanje ali predloži Komisiji skupen dokument, ki razjasni sporna znanstvena vprašanja in opredeli zadevne negotovosti v podatkih. Ta dokument se objavi.

POGLAVJE 4

NAČELA

Člen 15

Neodvisnost

1.   Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani, drugi znanstveni svetovalci iz Skupine in zunanji strokovnjaki so imenovani osebno. Svojih odgovornosti ne morejo prenesti na druge osebe.

2.   Člani znanstvenih odborov in znanstveni svetovalci iz Skupine ter zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, se zavežejo, da bodo delovali neodvisno od katerega koli zunanjega vpliva.

V ta namen dajo izjavo o zavezi, da bodo delovali v javnem interesu, in izjavo o interesih, ki navaja odsotnost ali obstoj kakršnega koli neposrednega ali posrednega interesa, ki bi lahko vplival na njihovo neodvisnost.

Te izjave so pisne. Člani znanstvenih odborov in znanstveni svetovalci iz Skupine predložijo izjave vsako leto.

3.   Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani in drugi znanstveni svetovalci ter zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, navedejo na vsakem sestanku posebne interese, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost v zvezi s točkami dnevnega reda.

Člen 16

Transparentnost

1.   Dejavnosti znanstvenih odborov se izvajajo z visoko stopnjo transparentnosti. Komisija zlasti da na voljo javnosti na svoji spletni strani brez neupravičene zamude:

(a)

zahtevo po mnenjih, naslovljeno na znanstvene odbore;

(b)

dnevne rede in zapisnike sestankov znanstvenih odborov, medodborne koordinacijske skupine in delovnih skupin;

(c)

znanstvena mnenja in hitre nasvete, ki so jih sprejeli znanstveni odbori, vključno z manjšinskimi mnenji in imeni udeležencev delovnih skupin, ki so prispevali k zadevnemu mnenju; manjšinska mnenja se pripišejo zadevnim članom ali pridruženim članom;

(d)

poslovnike znanstvenih odborov;

(e)

imena članov znanstvenih odborov in znanstvenih svetovalcev iz Skupine, skupaj s kratkim življenjepisom posameznih članov;

(f)

izjave o interesu članov znanstvenih odborov, znanstvenih svetovalcev iz Skupine in zunanjih strokovnjakov, ki so sodelovali v delovni skupini.

2.   Pravila o transparentnosti iz odstavka 1 se uporabljajo v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6) ter Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (7), zlasti glede poslovne tajnosti.

Člen 17

Zaupnost

Člani znanstvenih odborov, znanstveni svetovalci, zunanji strokovnjaki in pripravniki ne izdajajo informacij, pridobljenih na podlagi dela znanstvenih odborov, tematskih delavnic, delovnih skupin ali dejavnosti, povezanih z izvajanjem tega sklepa, kadar so obveščeni, da so te zaupne.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Sekretariat znanstvenih odborov Komisije

1.   Znanstvene odbore in njihove delovne skupine, ICCG in druge sestanke, delavnice ali dogodke, povezane z izvajanjem tega sklepa, skliče Komisija.

2.   Komisija zagotovi znanstveni in upravni sekretariat za znanstvene odbore in njihove delovne skupine in za vse druge dejavnosti, povezane z izvajanjem tega sklepa.

3.   Sekretariat je odgovoren za zagotavljanje potrebne znanstvene in upravne podpore, ki omogoča učinkovito delovanje znanstvenih odborov, spremljanje usklajenosti s poslovnikom, zlasti v zvezi z zahtevami odličnosti, neodvisnosti in nepristranskosti ter transparentnosti, zagotavljanje komunikacije o dejavnosti odborov in primeren dialog z zainteresiranimi stranmi, vključno s posebno organizacijo zaslišanj o dejavnostih odborov, ter objavo mnenj in drugih javnih dokumentov. Poleg tega sekretariat zagotavlja podporo odborom in organizira ter preverja kakovosti mnenj, kot je določeno v poslovniku, kar zadeva popolnost, usklajenost, jasnost, ustreznost zahtevam in redakcijskim standardom.

4.   Sekretariat zagotovi znanstveno in tehnično koordinacijo dejavnosti znanstvenih odborov in po potrebi koordinacijo njihovih dejavnosti z dejavnostmi drugih organov Skupnosti, nacionalnih in mednarodnih organov ter uporabo postopkov za razpravo z zainteresiranimi stranmi, določenih v poslovniku, in komunikacijo o dejavnosti odborov.

Člen 19

Povračila in nadomestila

Člani znanstvenih odborov, znanstveni svetovalci iz Skupine in zunanji strokovnjaki so upravičeni do odškodnine za udeležbo na sestankih odborov, drugih sestankih, tematskih delavnicah ali dogodkih, ki jih organizira Komisija, in za poročanje o posebnem vprašanju, kakor je predvideno v Prilogi III.

Povračilo potnih stroškov in dnevnic izplača Komisija.

Člen 20

Nadomestitev znanstvenih odborov

Znanstveni odbori, ustanovljeni v skladu s členom 1(1) tega sklepa, nadomestijo obstoječe znanstvene odbore, ustanovljene s Sklepom 2004/210/ES:

(a)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov nadomesti Znanstveni odbor za potrošniške proizvode;

(b)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja nadomesti znanstveni odbor z enakim imenom;

(c)

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja nadomesti znanstveni odbor z enakim imenom.

Člen 21

Razveljavitev

1.   Sklep 2004/210/ES se razveljavi.

Vendar pa trije odbori, ustanovljeni z navedenim sklepom, obdržijo funkcije, dokler jih ne prevzamejo znanstveni odbori, ustanovljeni s tem sklepom.

2.   Sklici na razveljavljeni sklep se razumejo, kakor da se nanašajo na ta sklep; sklici na odbore, ustanovljene z razveljavljenim sklepom, se razumejo, kakor da se nanašajo na odbore, ustanovljene s tem sklepom.

V Bruslju, 5. avgusta 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 66, 4.3.2004, str. 45.

(2)  UL L 114, 1.5.2007, str. 14.

(3)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila popravljena v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(4)  UL L 287, 1.11.2007, str. 25.

(5)  COM(2002) 713 konč. z dne 11. decembra 2002.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


PRILOGA I

PODROČJE PRISTOJNOSTI

1.   Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov

Zagotavlja mnenja o vprašanjih, ki zadevajo vse vrste zdravstvenih in varnostnih tveganj (zlasti kemijskih, bioloških, mehanskih in drugih fizičnih tveganj) neprehrambenih izdelkov (na primer: kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin, igrač, tekstila, oblačil, izdelkov za osebno nego, gospodinjskih izdelkov, kot so detergenti idr.) in storitev (na primer: tetoviranja, umetnega porjavenja idr.).

2.   Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja

Ta odbor daje mnenja o zdravstvenih in okoljskih tveganjih, ki zadevajo onesnaževala v okoljskih medijih in druge biološke in fizične dejavnike ali spreminjajoče se fizikalne razmere, ki imajo lahko negativen vpliv na zdravje in okolje, na primer v zvezi s kakovostjo zraka, vodo, odpadki in tlemi, ter na oceno okoljskega življenjskega cikla. Obravnava tudi zdravstvena in varnostna vprašanja v zvezi s toksičnostjo in ekotoksičnostjo biocidov.

Brez poseganja v pristojnosti Evropske agencije za kemikalije (ECHA), Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP) in drugih evropskih agencij za oceno tveganja ga lahko Komisija povabi, zlasti v sodelovanju z drugimi evropskimi agencijami in posebej agencijo ECHA, k obravnavi vprašanj, ki se nanašajo na ugotavljanje toksičnosti in ekotoksičnosti kemičnih, biokemičnih in bioloških sestavin, katerih uporaba ima lahko škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje. Poleg tega bo Odbor obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na metodološki vidik ocene zdravstvenih in okoljskih tveganj kemikalij, vključno z mešanicami kemikalij, za zagotovitev tehtnega in usklajenega svetovanja na področjih iz svoje prisojnosti in za prispevanje k pomembnim vprašanjem v tesnem sodelovanju z drugimi evropskimi agencijami.

3.   Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja

Ta odbor daje mnenja o vprašanjih, ki se nanašajo na nastajajoča ali na novo ugotovljena zdravstvena in okoljska tveganja, in o obširnih, zapletenih ali multidisciplinarnih vprašanjih, ki zahtevajo obsežno oceno tveganj za varstvo potrošnikov ali javno zdravje, ter o vprašanjih, ki so s tem povezana in jih ne pokrivajo drugi organi Skupnosti, zadolženi za oceno tveganja.

Primeri možnih področij dejavnosti vključujejo možna tveganja, ki so povezana z medsebojnimi vplivi dejavnikov tveganja, sinergijskimi učinki, skupnimi učinki, antimikrobsko odpornostjo, novimi tehnologijami, kot so nanotehnologije, medicinskimi pripomočki, vključno s tistimi, ki imajo vgrajene snovi živalskega in/ali človeškega izvora, tkivnim inženirstvom, krvnimi proizvodi, zmanjševanjem plodnosti, rakom na endokrinih organih, fizikalnimi tveganji, kot so hrup in elektromagnetna polja (mobilni telefoni, oddajniki in elektronsko vodene naprave v domačem okolju), ter metodologijami za oceno novih tveganj. Lahko je tudi povabljen k obravnavi tveganj, ki so povezana z determinantami javnega zdravja in neprenosljivimi boleznimi.


PRILOGA II

POSLOVNIK

Poslovnik, ki ga morajo sprejeti znanstveni odbori v skladu s členom 12, zajema naslednja vprašanja:

1.   Koordinacija med znanstvenimi odbori

(a)

Imenovanje znanstvenega odbora, odgovornega na zahtevo za znanstvena mnenja, ki niso s področij iz pristojnosti posameznega znanstvenega odbora ali ki jih mora preučiti več kot en odbor;

(b)

sprejemanje mnenj, hitrih nasvetov, memorandumov in/ali stališč;

(c)

postopki za zagotavljanje koordinacije med znanstvenimi odbori, ki vključujejo zadeve v zvezi z usklajevanjem ocene tveganja in delovanjem medodborne koordinacijske skupine.

2.   Postopki odločanja v odborih

(a)

Volitve predsednika in podpredsednikov znanstvenih odborov;

(b)

postopki za sprejemanje mnenj:

v običajnih razmerah,

s pisnim postopkom in v običajnih razmerah ter

na podlagi skrajšanega pisnega postopka, če nujnost zadeve zahteva takšen postopek;

(c)

postopek za zagotovitev hitrega nasveta na zahtevo Komisije v skladu s členom 2(3); ta postopek zagotovi kakovost in ustrezno odobritev odbora;

(d)

sprejemanje memorandumov in dokumentov o stališčih za opozarjanje Komisije na posebne ali nastajajoče probleme.

3.   Organizacija znanstvenega dela

(a)

Ustanovitev in organizacija delovnih skupin znanstvenih odborov, vključno s skupnimi delovnimi skupinami;

(b)

udeležba znanstvenih svetovalcev iz Skupine v dejavnostih odborov in vključitev zunanjih strokovnjakov;

(c)

imenovanje poročevalcev in opis njihovih nalog glede na pripravo osnutkov mnenj za znanstvene odbore;

(d)

oblika in vsebina strokovnih mnenj in postopki za zagotavljanje in izboljšanje njihove skladnosti ter redakcijskih standardov;

(e)

organizacija sestankov, tematskih delavnic in mrež ter udeležba na njih;

(f)

vključitev pripravnikov v delo.

4.   Obveznosti članov odbora, pridruženih in drugih znanstvenih svetovalcev iz Skupine, zunanjih strokovnjakov in pripravnikov

(a)

Merila glede udeležbe in pogoji, pod katerimi preneha članstvo v odboru;

(b)

izvajanje določb o zaupnosti iz člena 17;

(c)

odgovornosti in obveznosti članov, pridruženih članov in drugih znanstvenih svetovalcev iz Skupine ter zunanjih strokovnjakov glede njihovih stikov s predlagatelji peticije, posebnimi interesnimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi;

(d)

pogoji in postopek, pod katerimi je treba člana odbora, pridruženega ali drugega znanstvenega svetovalca ali zunanjega strokovnjaka izključiti iz posvetovanja in/ali glasovanja o posebnem vprašanju v odboru ali delovni skupini, kadar obstajajo upravičeni dvomi o njegovi neodvisnosti.

5.   Odnosi s tretjimi osebami

(a)

Postopki za ugotavljanje, reševanje ali razčiščevanje različnih mnenj s Skupnostjo, nacionalnimi in mednarodnimi organi, ki opravljajo podobne naloge, vključno z izmenjavo informacij in organizacijo skupnih sestankov;

(b)

zastopanje znanstvenega odbora v zunanjih dejavnostih, zlasti glede na druge organe Skupnosti ali mednarodne organe, vključene v podobne dejavnosti;

(c)

organizacija postopka dialoga z zainteresiranimi stranmi, zlasti organizacija zaslišanj z industrijo ali drugimi posebnimi interesnimi skupinami ali drugimi zainteresiranimi stranmi;

(d)

objava mnenj in drugih dokumentov.


PRILOGA III

NADOMESTILA

Člani znanstvenih odborov, znanstveni svetovalci iz Skupine in zunanji strokovnjaki so upravičeni do nadomestil za svojo udeležbo pri dejavnostih znanstvenih odborov:

 

Za udeležbo na sestankih:

300 EUR za celodnevno udeležbo ali 150 EUR za udeležbo na dopoldanskem ali popoldanskem sestanku znanstvenega odbora, delovne skupine ali za udeležbo na zunanjem sestanku v zvezi z delom znanstvenega odbora.

 

Za delo poročevalca o vprašanju, ki zahteva najmanj en dan za pripravo osnutka mnenja in s predhodnim pisnim soglasjem Komisije:

300 EUR.

Kadar je to v celoti upravičeno in glede na proračunsko razpoložljivost, se ta znesek lahko izjemoma poveča na 600 EUR za vprašanja, ki so posebno zahtevna v smislu delovne obremenitve.

Komisija bo redno ocenjevala potrebo po prilagoditvi teh nadomestil v smislu indeksa cen, razvoja odškodnin, plačanih strokovnjakom drugih evropskih organov in izkušenj glede delovne obremenitve članov, pridruženih članov, drugih znanstvenih svetovalcev in zunanjih strokovnjakov. Prvo ocenjevanje bo leta 2009.


Top