10.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 241/13

(1)

Člen 39(1) Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006, kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (2), določa, da lahko intervencijske agencije prodajajo sladkor šele potem, ko Komisija sprejme ustrezno odločitev.

(2)

Takšna odločitev je bila sprejeta z Uredbo Komisije (ES) št. 1060/2007 z dne 14. septembra 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, slovaške in švedske intervencijske agencije (3). V skladu z navedeno uredbo je zadnji rok za oddajo ponudb med 11. in 24. septembrom 2008.

(3)

V večini zadevnih držav članic bodo verjetno intervencijske zaloge sladkorja ostale tudi po izteku te zadnje možnosti za oddajo ponudb. Da bi odgovorili na tržne potrebe, je primerno odpreti dodatni stalni javni razpis, da bi te zaloge namenili za izvoz.

(4)

Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, zaradi česar je v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Da bi preprečili morebitne zlorabe pri ponovnem uvozu ali ponovnem vnosu v Skupnost proizvodov iz sektorja sladkorja, ki izpolnjujejo pogoje za izvoz, je treba preprečiti možnost izvoza sladkorja v navedene namembne kraje, ki je vključen v navedeni stalni javni razpis.

(5)

Za tržno leto 2008/2009 niso za izvozna nadomestila za sladkor dodeljena nikakršna sredstva. Zato je potrebno odstopanje od postopkov, določenih v Uredbi (ES) št. 952/2006, kolikor so bili ti oblikovani ob predpostavki plačila izvoznih nadomestil.

(6)

Da bi lahko primerjali ponudbene cene sladkorja različnih kakovosti, bi se morala ponudbena cena nanašati na sladkor standardne kakovosti, kakor je opredeljena v delu B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(7)

Belgijska, češka, irska, italijanska, madžarska, slovaška in švedska intervencijska agencija morajo ponudbe sporočiti Komisiji. Ponudniki morajo ostati anonimni.

(8)

V skladu s členom 42(2)(c) Uredbe (ES) št. 952/2006 je primerno določiti najmanjšo dovoljeno količino na ponudnika ali serijo.

(9)

Da se upoštevajo razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da Komisija določi najnižjo prodajno ceno za vsak delni javni razpis.

(10)

Najnižja prodajna cena se nanaša na sladkor standardne kakovosti. Treba je sprejeti določbo o prilagoditvi prodajne cene, kadar sladkor ni te kakovosti.

(11)

Pri količinah, ki so na voljo državi članici in ki se lahko dodelijo, ko Komisija določi najnižjo prodajno ceno, bi bilo treba upoštevati količine, ki so bile dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (ES) št 877/2008 z dne 9. septembra 2008 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja na trgu Skupnosti iz zalog belgijske, češke, irske, italijanske, madžarske, slovaške in švedske intervencijske agencije (4) in Uredbe Komisije (ES) št 878/2008 z dne 9. septembra 2008 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja na trgu Skupnosti iz zalog belgijske, češke, irske, italijanske, madžarske, slovaške in švedske intervencijske agencije (5).

(12)

Zaradi istega razloga, kot je naveden zgoraj v uvodni izjavi 5, na izvoznem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 48(2)(a) Uredbe (ES) št. 952/2006, ni mogoče navesti izvoznega nadomestila.

(13)

V skladu s členom 42(2)(e) Uredbe (ES) št. 952/2006 je primerno določiti obdobje veljavnosti izvoznih dovoljenj.

(14)

Da bi bile količine, dodeljene v skladu s to uredbo, res izvožene, mora biti varščina, ki jo je treba položiti ob prošnji za izvozno dovoljenje, dovolj visoka, da se prepreči vsakršno tveganje, da bi bile količine porabljene za drug namen.

(15)

Da bi se ustrezno upravljale količine sladkorja v skladiščih intervencijskih agencij, je treba sprejeti določbo, da morajo države članice Komisiji sporočiti dejansko prodano in izvoženo količino.

(16)

Drugi odstavek člena 59 Uredbe (ES) št. 952/2006 določa, da se Uredba Komisije (ES) št. 1262/2001 (6) še naprej uporablja za sladkor, odkupljen v intervencijo pred 10. februarjem 2006. Vendar je za nadaljnjo prodajo intervencijskega sladkorja to razlikovanje nepotrebno in bi njegovo izvajanje državam članicam povzročilo upravne težave. Zato je primerno, da se Uredba (ES) št. 1262/2001 ne uporablja za nadaljnjo prodajo intervencijskega sladkorja v skladu s to uredbo.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

tretje države: Andora, Lihtenštajn, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Kosovo v skladu z Resolucijo VS ZN 1244/99;

(b)

na ozemlje držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar.

—

29. oktobra 2008,

—

12. in 26. novembra 2008,

—

3. in 17. decembra 2008,

—

7. in 28. januarja 2009,

—

11. in 25. februarja 2009,

—

11. in 25. marca 2009,

—

15. in 29. aprila 2009,

—

13. in 27. maja 2009,

—

10. in 24. junija 2009,

—

1. in 15. julija 2009,

—

5. in 26. avgusta 2009,

—

9. in 23. septembra 2009.

(a)

z razdelitvijo med zadevne ponudnike sorazmerno s skupnimi količinami v vsaki od ponudb ali

(b)

s porazdelitvijo med zadevne ponudnike glede na največjo količino, določeno za vsakega od njih ali

(c)

z žrebom.

(a)

izvod prevozne listine;

(b)

potrdilo o raztovoru proizvoda, ki ga izdajo uradni organi zadevne tretje države, uradni organi države članice s sedežem v namembni državi ali mednarodna nadzorna agencija, odobrena v skladu s členi 16a do 16f Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (9), ki potrjuje, da je bil proizvod odposlan iz kraja raztovarjanja ali vsaj, da po podatkih organov ali agencije, ki izdaja to potrdilo, proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

(c)

bančno potrdilo, ki so ga izdali potrjeni posredniki s sedežem v Skupnosti, ki potrjuje, da je bilo plačilo, ki ustreza zadevnemu izvozu, nakazano na račun izvoznika, ki je odprt pri njih, ali dokazila o plačilu.