EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013C1220(02)

Izjave Komisije (pravila za sodelovanje)

UL C 373, 20.12.2013, p. 16–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 373/16


Izjave Komisije (pravila za sodelovanje)

2013/C 373/03

Izjava o instrumentu Hitra pot do inovacij

„Komisija namerava zagotoviti ustrezno prepoznavnost instrumenta Hitra pot do inovacij v raziskovalni in inovacijski skupnosti z ozaveščanjem in komunikacijskimi dejavnostmi pred pilotnim razpisom leta 2015.

Komisija ne namerava predhodno omejiti trajanja ukrepov v okviru instrumenta Hitra pot do inovacij. Pri oceni vpliva predloga se v zadostni meri upoštevajo dejavniki, kot sta časovna občutljivost in razmere v svetu na področju konkurence, da bi omogočili prožnost glede na posebnosti različnih področij uporabnih raziskav.

Poleg poglobljene ocene, opravljene v okviru vmesne ocene programa Obzorje 2020, se bo izvajalo stalno spremljanje vseh praktičnih vidikov pilotnega instrumenta Hitra pot do inovacij v zvezi s predložitvijo, oceno, izborom in proračunom predlogov v okviru razpisa za ta instrument, in sicer od prvega roka v letu 2015.

Da bi zagotovili učinkovitost pilotnega instrumenta in da bi bila opravljena ustrezna ocena, bo morda treba podpreti do sto projektov.“

Izjava o smernicah za merila za bonus

„Komisija namerava izdati smernice o merilih za izvajanje dodatnega plačila takoj po sprejetju pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov.“

Izjava o členu 42 iz pravil za sodelovanju

„Komisija namerava v modelu sporazuma o donaciji določiti roke za zaščito rezultatov, pri čemer bo upoštevala roke iz sedmega okvirnega programa za raziskave.“

Izjava o neposrednih stroških velikih raziskovalnih infrastruktur

„S to izjavo se Komisija zavezuje pojasniti vprašanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah, s čimer se želi odzvati na zahteve deležnikov.

Smernice glede neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 se bodo uporabljale za stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v skupni vrednosti vsaj 20 milijonov EUR za posameznega upravičenca, izračunane kot seštevek zgodovinskih vrednosti sredstev posamezne raziskovalne infrastrukture, kot so izkazane v zadnji zaključeni bilanci stanja tega upravičenca pred datumom podpisa sporazuma o donaciji ali kot je določeno na podlagi stroškov najema in zakupa raziskovalnih infrastruktur.

Pod tem pragom se smernice za neposredne stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 ne bodo uporabljale. Posamezne stroškovne postavke se lahko prijavijo kot upravičeni neposredni stroški v skladu z veljavnimi določili sporazuma o donaciji.

V splošnem bo kot neposredne stroške mogoče prijaviti vse stroške, ki izpolnjujejo splošna merila za ugotavljanje upravičenosti ter so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa in mu jih je zato mogoče neposredno pripisati.

Pri veliki raziskovalni infrastrukturi, ki se uporablja za projekt, so tipičen primer neposrednih stroškov usredstveni stroški in operativni stroški.

‚Usredstveni stroški‘ so stroški vzpostavitve in/ali prenove velike raziskovalne infrastrukture, pa tudi nekateri stroški posameznega popravila in vzdrževanja velike raziskovalne infrastrukture, njenih delov ali bistvenih sestavnih elementov.

‚Operativni stroški‘ so stroški, ki jih ima upravičenec izrecno zaradi upravljanja velike raziskovalne infrastrukture.

Nekaterih stroškov pa ne bi bilo mogoče prijaviti kot neposrednih stroškov, temveč bi se upoštevali kot povrnjeni prek pavšalne stopnje za posredne stroške, npr. stroške najema, zakupa ali amortizacije upravnih stavb in sedežev.

Če iz dejavnosti, povezanih s projektom, izhaja le del stroškov, je mogoče prijaviti le tisti del, ki se neposredno nanaša na projekt.

Zaradi tega mora sistem merjenja upravičenca zagotavljati natančno količinsko opredelitev dejanske vrednosti stroškov projekta (tj. izkazovati dejansko potrošnjo in/ali porabo, povezano s projektom).To je mogoče zagotoviti, če je merjenje mogoče razbrati z računa dobavitelja.

Običajno je merjenje stroškov povezano s časom, porabljenim za projekt, ki mora biti enak dejanskemu številu ur/dni/mesecev, ko je bila raziskovalna infrastruktura v uporabi za projekt. Skupno število produktivnih ur/dni/mesecev mora biti enako celotnemu potencialu uporabe raziskovalne infrastrukture (polna zmogljivost). Izračun polne zmogljivosti vključuje čas, ko je raziskovalna infrastruktura na voljo za uporabo, vendar se ne uporablja. Izračun polne zmogljivosti pa upošteva tudi dejanske omejitve, kot so delovni čas subjekta ter čas, porabljen za popravila in vzdrževanje (vključno z umerjanjem in testiranjem).

Če je stroške mogoče meriti glede na raziskovalno infrastrukturo, vendar jih zaradi tehničnih omejitev ni mogoče neposredno meriti glede na projekt, je sprejemljiva alternativna možnost merjenje stroškov prek enot dejanske uporabe, ki se nanaša na projekt, kar se dokaže z natančnimi tehničnimi specifikacijami in dejanskimi podatki, določi pa na podlagi analitičnega stroškovnega računovodstva upravičenca.

Stroške in njihovo neposredno merjenje glede na projekt je treba podpreti z ustreznimi dokaznimi listinami, ki zagotavljajo zadostno revizijsko sled.

Upravičenec lahko dokaže neposredno povezavo na podlagi drugih prepričljivih dokazov.

Službe Komisije bodo izdale priporočila za najboljšo prakso neposrednega merjenja in dokazne listine (npr. za usredstvene stroške: računovodski izkazi in politika upravičenca o amortizaciji, ki je del njegovih običajnih računovodskih načel in ki izkazuje izračun potencialne uporabe in dobe koristnosti sredstva, ter dokazi o njegovi dejanski uporabi pri projektu; za operativne stroške: posebni jasno označeni računi, ki se nanašajo na veliko raziskovalno infrastrukturo, pogodbo, trajanje projekta itd.).

Na zahtevo upravičenca z velikimi raziskovalnimi infrastrukturami ter ob upoštevanju razpoložljivih virov in načela stroškovne učinkovitosti je Komisija pripravljena opraviti enostavno in pregledno predhodno oceno metodologije izračunavanja neposrednih stroškov upravičenca, da bi zagotovila pravno varnost. Te predhodne ocene bodo v celoti upoštevane pri naknadnih revizijah.

Poleg tega bo Komisija vzpostavila skupino, ki jo bodo sestavljali predstavniki ustreznih organizacij deležnikov in ki bo ocenila uporabo smernic.

Komisija potrjuje, da bo po sprejetju predpisov o programu Obzorje 2020 nemudoma sprejela smernice za izračunavanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah.“

Izjava o členih 3 in 4

„Komisija namerava v sporazum o donaciji v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov in zaupnostjo vključiti sklic na nacionalno zakonodajo, da bi dosegli ustrezno ravnotežje med različnimi interesi.“

Izjava o členu 28

(možnost 100-odstotne stopnje povračila za neprofitne pravne osebe za ukrepe na področju inovacij)

„Komisija ugotavlja, da lahko tudi neprofitni subjekti izvajajo gospodarske dejavnosti pred komercializacijo, njihovo subvencioniranje pa bi lahko povzročilo izkrivljanje notranjega trga. Komisija bo torej predhodno ocenila, ali so upravičene dejavnosti gospodarske narave, ali se učinkovito preprečuje navzkrižno subvencioniranje in ali ima stopnja financiranja gospodarskih upravičenih dejavnosti negativne učinke, ki jih ni mogoče izravnati s pozitivnimi.“


Top