13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/143

—

predlagana uredba Sveta in načrti za izvajanje programa Obzorje 2020 morajo biti bolj usmerjeni v vsakdanjo prakso in nanjo bolj vplivati, kar pomeni, da je treba lokalno in regionalno raven spodbuditi k aktivnemu sodelovanju pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

—

struktura programa Obzorje 2020, ki temelji na treh prednostnih nalogah, v evropske raziskave prinaša veliko dodano vrednost;

—

s sredstvi programa Obzorje 2020 bi bilo treba financirati raziskave in razvoj konceptov, metod in drugih oblik intelektualnega kapitala, ki so potrebni za sodelovanje med regijami, mesti, univerzami in podjetji na področju inovacij in vrednotenja znanja;

—

regije in mesta bi morala področje raziskav, razvoja in inovacij vključiti v svoje glavne politične načrte kot njihov bistveni sestavni del. Sredstva za program Obzorje 2020 in kohezijska sredstva bi bilo treba uporabiti za ustvarjanje novih konceptov, orodij in pogojev, s katerimi in v katerih lahko lokalne in regionalne oblasti aktivno spodbujajo inovacije, prevzemajo tveganja in vlagajo v praktično uporabo raziskav, razvoja in inovacij, da se zagotovijo regijam prilagojeni ukrepi;

—

OR predlaga, naj bo strateški cilj programa Obzorje 2020 oblikovati evropsko kulturo odprtih inovacij, in sicer prek namenskih programov in drugih instrumentov. Potreben je obsežen razvoj inovativnih ekosistemov, ključnih omogočitvenih tehnologij, javnega naročanja in raziskovalne infrastrukture;

—

prenova okvirnega programa pomeni poenostavitev programskih postopkov in povečanje učinka raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov, ki jih financira EU;

—

za dosego zastavljenih ciljev je treba spremeniti miselnost. OR poziva pionirske regije, naj oblikujejo evropske konzorcije, ki bodo združevali različne zmogljivosti za ustvarjanje revolucionarnih družbenih inovacij za uporabo po vsej Evropi; Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) lahko tudi na regionalni ravni prinese posebno vrednost.

Poročevalec

Markku MARKKULA (FI/EPP), član mestnega sveta Espooja

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

COM(2011) 809 final

1.

Predlogi Komisije so odlično izhodišče za opredelitev dejavnosti EU na področju raziskav, razvoja in inovacij v naslednjem programskem obdobju 2014–2020. Vse regije in akterji v njih lahko učinkovito uporabljajo znanje in bi si morali za to prizadevati. Zato je izredno pomembno, da se rezultati raziskav, razvoja in inovacij razširjajo in nadgrajujejo v vsej Evropi.

2.

Za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 mora kohezijska politika prispevati h krepitvi nabora znanj in spretnosti ter inovacijskih zmogljivosti na lokalni ravni ter k razvoju instrumentov in sodelovanja, ki spodbujajo sodelovanje med regijami v Evropi. Takšni instrumenti in sodelovanje so potrebni za dosego rezultatov programa Obzorje 2020 na regionalni in lokalni ravni. Vse raziskovalne dejavnosti regij, ki se financirajo iz programa Obzorje, bi morale vključevati razsežnost „svetovne odličnosti“, ki jo omogočajo načela pametne specializacije. Poleg tega se mora tesnejša povezava med programom Obzorje 2020 in strukturnimi skladi ustrezno odražati tudi v operativnih programih in strategijah za raziskave, inovacije in pametno specializacijo.

3.

Predlogi Komisije so v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Cilj ukrepov programa Obzorje 2020 je, da se pri njihovem izvajanju na ravni EU dosežeta čim večja dodana vrednost in učinek. Z dejavnostmi se lahko okrepijo glavna načela raziskav in inovacij ter podprejo raziskovalne dejavnosti držav članic, hkrati pa se prepreči podvajanje. Predvsem je pomembno, da program Obzorje 2020 pomaga doseči kritično maso v ključnih sektorjih ter zajame zelo tvegane in dolgoročne raziskave in razvoj, saj omogoča delitev tveganja, široko področje uporabe in ekonomijo obsega, ki jih drugače ni mogoče uresničiti.

4.

poudarja pomen programa Obzorje 2020. Načrtovani obseg financiranja v višini 80 milijard EUR je popolnoma utemeljen in najnižji možni znesek, ki je potreben glede na pomen tega programa za izvajanje strategije Evropa 2020 in drugih politik Unije, pa tudi za uresničitev in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Ker pa se mora Evropa izkopati iz finančne krize in v svoji svetovni vlogi ustvariti trdno podlago za izbrane prednostne naloge, mora program Obzorje zajemati instrumente, ki so usmerjeni v spreminjanje vsakdanje prakse in zagotavljanje hitrejših družbenih rezultatov v obliki novih delovnih mest, pametne rasti ter kratkoročno in dolgoročno večje blaginje;

5.

pozdravlja cilj programa Obzorje 2020, da se ob upoštevanju potenciala za inovativnost na podlagi raziskav ustvari večje število inovacij. Zato je izjemno pomembno, da regionalni oblikovalci politik, lokalne univerze in raziskovalni inštituti še pred začetkom novega programskega obdobja začnejo dejavno razvijati skupne regionalne strategije za inovacije in pripravljati programe izvajanja, ki bodo s strateškega vidika temeljili na pametni specializaciji in se hkrati financirali iz različnih virov, med drugim tudi iz občinskih proračunov, prispevkov podjetij in številnih finančnih instrumentov EU. Pri tem je pomembno, da se evropski raziskovalni in inovacijski program ter nacionalne in regionalne inovacijske strategije medsebojno dopolnjujejo;

6.

poziva k temu, da se (z vidika vsebine ter usmerjenosti financiranja in instrumentov) oceni učinek načrtov v programu Obzorje 2020, predvsem njihov spodbujevalni učinek, kot sestavnega dela vseh raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Evropi. Proračun za program Obzorje 2020 je ogromen (80 milijard EUR za obdobje 2014–2020). Sredstva za ukrepe Marie Curie pa naj bi se s skoraj milijarde EUR za leto 2013 zmanjšala na samo še 0,7 milijarde EUR v letu 2014. Glede na zasluge tega programa bi morali biti finančni izdatki za te dejavnosti bolj v skladu z izdatki za Evropski raziskovalni svet. Poleg tega program Obzorje 2020 predstavlja le nekaj odstotkov vseh evropskih dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, zato bi morali nosilci odločitev evropski sistem na tem področju obravnavati kot celoto in določiti stroge prednostne naloge za uporabo sredstev programa Obzorje 2020;

7.

poudarja, (1) da je treba storiti pogumne in konkretne korake ter vsem ravnem upravljanja v državah članicah (lokalni, regionalni in osrednji) dodeliti večjo odgovornost, hkrati pa k sodelovanju pritegniti tudi vse druge zainteresirane strani. Pomembno vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri pripravi in izvajanju strategije Evropa 2020 je treba priznati v nacionalnih programih reform, vsi najpomembnejši akterji pa si morajo deliti odgovornost prek teritorialnih paktov o regionalnih raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih dejavnostih;

8.

poziva mesta in regije, naj prevzamejo odločilno vlogo pri ustvarjanju novih oblik partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem ter prebivalstvom (Public-Private-People-Partnerships, PPPP). Pri tem je treba dati večjo vlogo uporabnikom, odprtim inovacijam in uporabi odličnega znanja, da se spodbudijo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki so potrebne za inovativne odgovore na družbene izzive. Če naj bi Evropa, kot je to navedeno v programu Obzorje 2020, postala vodilna v svetovnem merilu pri odpravljanju velikih družbenih izzivov, morajo biti dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij večdisciplinarne, večsektorske, večdimenzionalne in večkulturne, kar pomeni, da morajo v njih sodelovati akterji iz vsakdanjega življenja. Laboratoriji niso več tradicionalne zmogljivosti na univerzah, temveč regionalni inovacijski ekosistemi za hitro preskušanje prototipov mnogih inovacij, usmerjenih v uporabnike, kot so novi izdelki, procesi, strukture in sistemi, ki jih je mogoče spreminjati in nadgrajevati. Brez aktivnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pa teh zmogljivosti ni mogoče vzpostaviti in vzdrževati;

9.

poudarja, da je regionalna komponenta Obzorja 2020 velikega pomena za dosego zaželene sinergije med regionalno in raziskovalno politiko. Zato poziva k temu, da se v programu Obzorje 2020 ohranijo instrumenti in programi, kot sta pobudi Regije znanja in Živi laboratoriji (Living Labs). Ti programi, ki imajo močno regionalno razsežnost in regionalni učinek, v njih pa sodelujejo regionalni akterji, krepijo regionalni inovacijski potencial in niso samo „izmenjava znanja“;

10.

opozarja, da se programa Regije znanja ne sme ukiniti, tudi če se organizirajo podobne dejavnosti, ki se v precejšnjem obsegu financirajo iz skladov kohezijske politike. Ravno nasprotno, program je treba uporabiti kot instrument za razvoj regionalne odličnosti ter bistveno povečati njegov obseg. Lahko je odločilnega pomena pri tem, da se regije spodbudi k prehodu na pametno specializacijo in se jih pri tem podpre. Poleg tega je lahko korak do tesnejšega evropskega sodelovanja in primerjalnega učenja (bench-learning), ki je proces, usmerjen v skupno ustvarjanje sprememb v sistemu na podlagi referenčnih primerjav in skupnega učenja;

11.

predlaga, naj ima program Regije znanja posebno vlogo pri financiranju raziskav o tem, kako regionalne dejavnosti vključiti v različne vodilne pobude za zagotovitev plodnega evropskega sodelovanja. Eden od ciljev programa Regije znanja bi zato moral biti, da se v vsej Evropi in po svetu spodbudi konkurenčnost regionalnih ekosistemov, ki temeljijo na raziskavah, na področjih digitalne agende in tehnologij, ki gospodarno porabljajo vire, s tem pa odprejo nove poslovne priložnosti za vpletena MSP, ki imajo odločilno vlogo pri trženju in uporabi inovativnih dosežkov;

12.

izraža zaskrbljenost, ker niti v večletnem finančnem okviru Evropske unije, predlaganem za obdobje 2014–2020, niti v programu Obzorje 2020 ni omenjena prihodnost programa Pametna energija za Evropo (Intelligent Energy Europe, IEE), ki pa je bil v sedanjem programskem obdobju ključen za inovacije v zvezi z lokalnim upravljanjem, finančnim inženiringom, privabljanjem lokalnih akterjev in državljanov, dolgoročno vizijo in povezovanjem v mreže ter je omogočil uvedbo pobud, kot je Konvencija županov. Zato Odbor poziva k temu, da se v duhu in za nadaljevanje programa Pametna energija za Evropo v programu Obzorje 2020 oblikuje ločena proračunska postavka za netehnološke rešitve.

13.

Za večji učinek evropskih dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij na regionalni ravni je treba obravnavati več vidikov:

14.

poudarja, da se v zvezi z raziskavami, razvojem in inovacijami v regijah povsod po Evropi odpirajo naslednja ključna vprašanja:

15.

poudarja, da struktura programa Obzorje 2020, ki temelji na treh prednostnih nalogah, ustvarja priložnosti za dosego strateških ciljev Evropa 2020. Glede na to, da se program Obzorje 2020 osredotoča na raziskave, razvoj in inovacije na ravni EU, ki naj bi spodbudili te dejavnosti v državah članicah in regijah, bi bilo treba pri ponovni opredelitvi ureditve in postopkov v okviru programa Obzorje 2020 upoštevati naslednja priporočila:

16.

Regije morajo biti bolj pripravljene izkoristiti rezultate raziskav. V ta namen sta potrebna večja osredotočenost in več sredstev. Tako pridobljeno znanje, postopke in orodja bi bilo treba nato uporabiti za spodbuditev uporabe rezultatov raziskav v vsej Evropi. To pa je možno samo z večjimi sinergijami med vsemi instrumenti financiranja, tj. programom Obzorje 2020, kohezijskimi sredstvi ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi viri. Vendar pa skupna uporaba finančnih virov ni dovolj; potrebne so tudi spremembe načina delovanja in upravne prakse. Zlasti je treba povečati regionalno sodelovanje in skupno učenje, kar zadeva učinkovito uporabo strategij RIS3 (nacionalnih oziroma regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo).

17.

Vendar pa je treba zaradi komplementarnosti programa Obzorje 2020 z drugimi programi financiranja EU, vključno s strukturnimi skladi, zagotoviti, da se tudi tiste regije in mesta, ki niso upravičeni do sredstev iz teh skladov, podpirajo pri razvoju modela t. i. „trojne spirale“ (Triple Helix) za inovacije in vrednotenje znanja, ki vključuje lokalne in regionalne oblasti, znanstvena središča in industrijo. V ta namen in glede na pomen programa Obzorje 2020 za celotno EU bi bilo treba v proračunu programa predvideti posebna sredstva za raziskave in razvoj tovrstnih oblik sodelovanja.

18.

Za dosego zastavljenih ciljev je treba spremeniti miselnost. OR poziva pionirske regije, naj oblikujejo evropske konzorcije, ki bodo združevali različne zmogljivosti za ustvarjanje revolucionarnih družbenih inovacij za uporabo po vsej Evropi. Prav tako poziva k večjim zmogljivostim regij in mest za uporabo programa Obzorje 2020 in drugih podobnih pobud. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti polni uporabi digitalizacije in novih ključnih omogočitvenih tehnologij za posodobitev regionalne inovacijske politike. Poleg tega OR spodbuja regije, naj si prizadevajo za odprte inovacije na podlagi vizije v ljudi usmerjenih partnerstev med akterji iz javnega in zasebnega sektorja ter univerzami in drugimi ključnimi znanstvenimi ustanovami.

19.

poudarja, da program Obzorje 2020 dopolnjuje področje raziskav, razvoj in inovacij v državah članicah. Izvajanje tega programa bi moralo predvsem voditi k programom in drugim finančnim instrumentom, ki spodbujajo evropske inovacijske politike, pionirsko vlogo ter sodelovanje podjetij, predvsem MSP. V ta namen je treba spodbuditi prevzemanje tveganja, ki je pogosto povezano z večjimi inovacijami; prav tako poziva k povečanju financiranja za MSP, zlasti za hitro preskušanje prototipov ter trženje in uporabo inovativnih dosežkov;

20.

poziva k spremembi vloge Skupnega raziskovalnega središča, da bi lahko pomagalo pri sprejemanju odločitev na regionalni in lokalni ravni na podlagi najnovejših rezultatov raziskav, razvoja in inovacij. To bi bilo treba izvesti ob tesnem usklajevanju z najnovejšim razvojem glede platforme za pametno specializacijo. Kar zadeva rezultate, bi morali biti – namesto poročil in drugih objav – v središču financiranje preskušanja in hitre izdelave prototipov, uporaba znanja iz raziskav za praktične spremembe v vsej Evropi ter s tem povečanje zmogljivosti za spremembe na regionalni in lokalni ravni;

21.

namenja posebno pozornost vprašanju, kako zagotoviti razvoj in uporabo novih, učinkovitih instrumentov z močno regionalno razsežnostjo. Politične smernice so že vključene v program Obzorje 2020. V posebnem programu za izvajanje programa Obzorje 2020 so izrecno omenjena vprašanja regionalnega pomena in usklajevanje s kohezijskimi sredstvi. Med naloge na prednostnem področju Družbeni izzivi sodi tudi zapolnitev vrzeli med raziskavami in inovacijami v Evropi s povezovanjem odličnih raziskovalnih ustanov in manj razvitih regij, priznavanjem odličnosti v teh regijah in spodbujanjem seznanjanja s politiko na regionalni ravni;

22.

lokalnim in regionalnim oblastem pošilja jasno sporočilo, da bi spodbudil njihovo aktivno vlogo v programu Obzorje 2020. Če želijo ta program čim bolje izkoristiti, morajo razviti sodelovanje med več območji in po vsej Evropi. V ta namen morajo izkoristiti tudi možnosti Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (2). Zlasti morajo biti zmožne oblikovati skupne platforme (kot so forumi za inovacije in testna okolja za sodelovanje s povezovanjem realnega in virtualnega sveta), s katerimi bi spodbujale odprte inovacije in regionalne inovacijske ekosisteme. Dejavno sodelovanje v Evropi bi omogočilo ekonomijo obsega in nastanek večjih trgov za lokalna podjetja ter druge spremembe na lokalni ravni. Pametna specializacija, tj. poglavitno vodilno načelo programa Obzorje 2020 in kohezijske politike, pri vsem tem odpira nove možnosti;

23.

poudarja, da bi moral biti pri izvajanju programa Obzorje 2020 poudarek na sistemski naravi verige raziskav, razvoja in inovacij ter njenih končnih faz – z drugimi besedami, poudarek bi moral biti na dajanju rezultatov raziskav na trg. Porast dejavnosti na področju odprtih inovacij zahteva več raziskovalnih dejavnosti, povezanih z inovativnostjo in inovacijskimi ekosistemi. Zato bi morale biti multidisciplinarne raziskave, razvoj in inovacije osredotočene predvsem na gonila inovativnih sprememb, vključno s predvidevanji, človeškim kapitalom, zmožnostmi za spremembe in merili za oceno inovacij;

24.

predlaga, naj bo strateški cilj programa Obzorje 2020 oblikovati evropsko kulturo odprtih inovacij, in sicer prek namenskih programov in drugih instrumentov, npr. za vključevanje končnih uporabnikov, državljanov in organizacij civilne družbe v razvoj metod in orodij (ki temeljijo na IKT) za odprte inovacije. Ta cilj bi moral zajemati dejavnosti za pridobivanje nadgradljivih izkušenj pri upravljanju odprtih inovacij, metod, orodij in okolja za uporabo. Eksperimentalni pristop je potreben predvsem na področjih, kjer imajo lahko inovacije, povezane z digitalizacijo, ogromen vpliv, kot so npr. pametna mesta in pametna mobilnost.

25.

Poenostavitev upravne prakse je eno od največjih pričakovanj v zvezi s programom Obzorje 2020. Cilj bi morale biti raziskovalne teme ter prožni, pregledni sistemi financiranja, ki so dovolj privlačni, da se bo univerzam, raziskovalnim institutom in podjetjem splačalo poiskati obsežno evropsko sodelovanje ter za ta prizadevanja nameniti precejšnja lastna finančna sredstva. Spremljanje porabe sredstev na podlagi zakonitega knjigovodstva in običajnih revizij vsakega akterja se lahko šteje za dovolj ustrezen nadzorni ukrep. To bi precej zmanjšalo število revizij, ki jih izvedejo EU in uradniki držav članic, in sicer na raven, ki bi bila še nižja od načrtovane.

26.

poziva k poenostavitvi upravljanja in poudarja, da bi morali upravni postopki vedno služiti dejanskim vsebinskim ciljem projektov in jih podpirati. Z uvedbo enotne kontaktne točke („vse na enem mestu“) pri Evropski komisiji bi lahko preprečili razdrobljeno usklajevanje inovativnih projektov. To je zlasti pomembno pri večdisciplinarnih projektih ali projektih, ki se financirajo iz različnih evropskih skladov;

27.

meni, da je treba nujno spremeniti člen 24 predloga uredbe o pravilih za sodelovanje (COM(2011) 810 final), ki obravnava posredne stroške. V skladu s predlaganim modelom (ki temelji na „pavšalni stopnji“) se posredni stroški določijo na podlagi pavšalne stopnje 20 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov. To pa bi pogosto preveč otežilo kritje dejanskih posrednih stroškov. Zato bi bilo treba stopnjo precej zvišati ali pa omogočiti, da se pri posrednih stroških upoštevajo tudi dejanski stroški;

28.

pozdravlja uskladitev programa Obzorje 2020 in kohezijske politike ter povezovanje različnih programov in finančnih instrumentov EU. Vendar pa bi bilo treba načrte v programu Obzorje 2020 še podrobneje opredeliti, da se zagotovijo potrebne spremembe. To pomeni, da bi bilo treba v vsakem programu sprejeti merila, ki zagotavljajo dosego ciljev posameznega programa, hkrati pa temeljijo na splošnem načelu, da mora projekt vsebovati učinkovite ukrepe za prenos rezultatov raziskav v uporabo zunaj projekta. Za večji učinek bi bilo treba zagotoviti prožnejšo uporabo finančnih sredstev med izvajanjem projektom. Pomemben je rezultat in ne upravljanje;

29.

znova izraža podporo pristopu, ki ga je predlagal Evropski parlament in ki temelji na „znanosti in tehnologiji“ ali „znanosti in inovacijah“ ter se opira na trdna znanstvena/tehnična merila kakovosti in izvedljivo prakso upravljanja, priznava pa tudi skupne točke in razlike med znanostjo, tehnološkim razvojem in distribucijo na trgu; (3)

30.

poudarja pomen tesne povezanosti dejavnosti, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020 in s sredstvi iz strukturnih skladov. Kohezijska sredstva bi se morala v novem programskem obdobju uporabljati v namen, na katerega je OR opozoril v svojem mnenju o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov. OR je pozval k uvedbi novih mehanizmov za dodeljevanje sredstev lokalnim in regionalnim oblastem, da bi lahko kupile rezultate uspešnih raziskovalnih projektov in s tem zadostile potrebam po strokovnem znanju za inovativni regionalni razvoj; (4)

31.

predlaga, da se za velik del programov Obzorje 2020 uporabijo naslednji ukrepi (v vsakem programu se poudarijo teme, ki so najpomembnejše za cilje tega programa):

32.

Program Obzorje 2020 mora zagotoviti, da se bodo povsod po Evropi uporabljale napredne metode in postopki za ustanavljanje partnerstev med univerzami in industrijo. Pri tem se je treba osredotočiti zlasti na povečanje možnosti za rezultate, ki bodo omogočili več oblik inovacij na podlagi raziskav, ter na donosnost podjetij, vključno s tistimi v javnem sektorju.

33.

Mednarodno uspešni proizvodi – naj bodo to proizvodi v strogem pomenu besede ali sistemi, storitve oziroma širši okviri delovanja – so rezultat strokovnega znanja svetovne kakovosti, ki temelji na vrednostnih verigah in ekosistemih. Program Obzorje 2020 mora biti zmožen ustvariti pogoje za funkcionalne inovacijske verige. Samo tako se bo mogoče odzvati na velike družbene izzive in na potrebo po industrijski prenovi.

34.

poudarja vlogo ključnih omogočitvenih tehnologij v programu Obzorje 2020. Tehnologij ne bi smeli razvijati zgolj v okviru ločenih znanstvenih in tehnoloških programov; namesto tega bi jih bilo treba že v fazi raziskav in razvoja povezati z industrijskimi vrednostnimi verigami in svetovnimi inovacijskimi vrednostnimi omrežji, pa tudi z razvojem regionalnih ekosistemov in inovacijskih grozdov ter poglobitvijo strokovnega znanja. Na regionalni ravni lahko k temu prispeva razvoj, ki izhaja iz univerz. To je pomembno, saj malim in tudi večjim podjetjem omogoča premagovanje težavnih zgodnjih faz pri razvoju proizvodov;

35.

poziva k temu, da se v celoti izkoristijo potrebe po novih storitvah, proizvodih in tehnologijah v javnem sektorju in da se uporabijo kot spodbuda za povečanje povpraševanja po inovacijah z javnimi naročili. OR je ugotovil, (5) da se v javnih naročilih skriva ogromna kupna moč, ki znaša 17 % BDP v EU 27, in priznal ključno vlogo javnega naročanja kot spodbude za inovacije in očitne gonilne sile za okrepitev (družbenih, okoljskih …) standardov. Ta potencial bi bilo treba izkoristiti na regionalni, nacionalni in evropski ravni upravljanja ter ga podpreti z ustreznimi ukrepi za krepitev zmogljivosti;

36.

znova poudarja svoje prepričanje, da bi Evropski raziskovalni prostor lahko okrepili z vključitvijo raziskovalnih in razvojnih storitev v postopke javnega naročanja ter pri tem opozarja na svoje mnenje o zeleni knjigi o trgu javnih naročil (6) in mnenje o predkomercialnih naročilih; (7) pogoj za omenjeno vključitev je, da storitve pri tem ne bodo izpostavljene konkurenci;

37.

priznava ključno vlogo mest kot okolja za obsežne sistemske inovacije, ki imajo velik potencialni učinek za premagovanje težavnih okoljskih, družbenih in gospodarskih izzivov našega časa. Politika in znanstvene ustanove morajo zagotoviti več podpore za procese sprememb, s katerimi se lahko razvijejo, preskušajo in nadgrajujejo sistemske inovacije v mestnem okolju;

38.

poudarja, da bo le s polnim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti mogoče z regionalno prilagojenimi rešitvami uresničiti cilje strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta, zlasti Unijo inovacij; opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri povezovanju podjetij, univerz, raziskovalnih središč in javnih ustanov (prek „trojne spirale“ (Triple Helix) in podobnih pristopov);

39.

poudarja pomen naložb v vseevropske raziskovalne infrastrukture. Za vključitev lokalnih in regionalnih akterjev v doseganje ciljev strategije Evropa 2020 bi bilo treba inovacijsko razsežnost ustrezno upoštevati pri vseh vidikih Evropskega raziskovalnega prostora, kar pomeni, da bi ga bilo treba preoblikovati v evropski prostor za raziskave in inovacije. Raziskovalne infrastrukture so pomembni viri, ki dopolnjujejo univerzitetne in druge raziskovalne zmogljivosti in opremo. Z njimi poleg tega privabljamo odlične raziskovalce z vsega sveta, zato bi jih bilo treba obravnavati kot skupne platforme za raziskovalce iz različnih strok, pa tudi kot izredno pomembne za sodelovanje med akademiki, strokovnjaki iz zasebnih in javnih panog ter drugimi akterji v družbi.

40.

Komisija poudarja, (8) da imajo kolokacijski centri Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezanosti skupnosti znanj in inovacij (SZI) kot celote, in sicer s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Odličen primer konceptualnega razvoja so regionalne inovacijske in izvedbene skupnosti v okviru SZI za ohranitev podnebja (Climate KIC Regional Innovation and Implementation Communities, RICs). So izviren vseevropski regionalni inovacijski model, ki regije uporablja kot preskuševališča, ki povezujejo razvoj vodstvenih zmogljivosti in regionalnih prednosti za soočanje z globalnimi izzivi.

41.

pozdravlja predloge Komisije za ustanovitev novih skupnosti znanj in inovacij na naslednjih tematskih področjih: v prvi fazi na področjih inovacij za zdravo življenje in aktivno staranje, surovin in hrane prihodnosti, v drugi fazi pa na področjih mobilnosti v mestih, proizvodnje z dodano vrednostjo ter pametnih varnih družb. SZI imajo posebej pomembno vlogo pri spodbujanju in podpori odprtih inovacij z orodji napredne digitalizacije, s čimer pospešujejo inovacije v vsej Evropi;

42.

poziva Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, naj nadaljuje svojo nalogo, ki je odločilnega pomena za aktiven razvoj in spodbujanje širjenja dobrih praks pri vključevanju trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja. EIT bi moral v prihodnje spodbujati uporabnost izkušenj SZI v vseh evropskih regijah in razviti kulturo sodelovanja, ki bi bila lahko za vzor v Evropi in drugod;

43.

podpira načrte EIT za strateški razvoj upravljanja. V uredbi Komisije je še posebej pomemben predlog, (9) da se mora EIT neposredno povezati z nacionalnimi in regionalnimi predstavniki ter drugimi interesnimi skupinami v inovacijski verigi, kar bo ustvarilo koristi na obeh straneh. Da bi bila ta dialog in izmenjava bolj sistematična, je treba organizirati forum zainteresiranih skupin EIT, ki bo združil širšo skupnost teh skupin ob medsektorskih vprašanjih. OR bi moral delovati kot posrednik med forumom in regijami;

44.

predlaga, naj SZI Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo prevzamejo nalogo, da organizirajo menedžerska usposabljanja za najvišje regionalne nosilce odločanja, na katerih bi se naučili izkoristiti priložnosti za uporabo raziskav, razvoja in inovacij ter jih obravnavati kot sestavni del postopka odločanja na lokalni ravni in povezanega primerjalnega učenja evropskih regij. To je izredno pomembno, saj je mreža EIT evropsko gonilo inovacij, ki združuje najpomembnejše akterje s področja izobraževanja in raziskav ter iz podjetij.