13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/96

—

pozdravlja posebno uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju (ETS), saj lahko pomembno prispeva k cilju teritorialne kohezije, pozdravlja pa tudi povečanje zneska proračunskih sredstev, dodeljenih za ETS; nadalje poziva, naj se sredstva dodeljujejo po programih sodelovanja in ne po državah članicah;

—

meni, da ETS zaradi njegove večstranske narave ni mogoče upravljati s pogodbami o partnerstvu, zato ga je treba izrecno izključiti iz področja njihove uporabe;

—

obžaluje, da nova uredba ni prilagojena majhnim projektom, in Evropsko komisijo poziva, naj odobri izjeme za majhne čezmejne programe in dejavnosti, zlasti tiste, za katere se dodeli manj kot 35 000 EUR;

—

meni, da tematske osredotočenosti ni mogoče avtomatsko uporabiti za ETS, in izraža zaskrbljenost, da v primeru, če bi bilo evropsko teritorialno sodelovanje strogo osredotočeno na glavne prednostne naloge strategije Evropa 2020, ne bi bilo mogoče uresničiti njegove posebne in edinstvene vloge; zato priporoča, da se število tematskih ciljev poveča s štiri na pet in se razširi seznam prednostnih naložb, ter poziva, naj se med tematske cilje vključijo teme, kot so turizem, podnebju prijazen pomorski promet, kultura ali poledice demografskih sprememb;

—

meni, da mora OR imeti aktivno vlogo pri spodbujanju ETS ter ugotavljanju in odpravi ovir za njegovo izvajanje;

—

poziva, naj se za najbolj oddaljene regije določi stopnja sofinanciranja v višini 85 %, kot je navedeno v obstoječi splošni uredbi št. 1083/2006;

—

se strinja, da se glede stopenj sofinanciranja in denarne podpore odobri izjema za najbolj oddaljene regije, in poziva, naj se določijo posebni pogoji za območja, ki so bila do 30. aprila 2004 ali do 31. decembra 2006 na zunanjih mejah Skupnosti;

—

poziva k okrepitvi mehanizmov za usklajevanje vseh skladov in programov teritorialnega sodelovanja; poudarja tudi, da je treba ETS bolje uskladiti z zunanjimi finančnimi programi EU ter pojasniti pravila glede sodelovanja tretjih držav v programih ETS;

—

poudarja bistveno vlogo EZTS za krepitev teritorialnega sodelovanja in države članice poziva, naj odpravijo ovire, ki odvračajo od ustanavljanja ali izvajanja EZTS.

Poročevalec

Petr OSVALD (CZ/PES), član mestnega sveta Plzna

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

COM(2011) 611 final - 2011/0273 (COD)

1.

pozdravlja posebno uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju (ETS), ki bo upoštevala posebne namene in vidike ter položaj teritorialnega sodelovanja kot drugega cilja kohezijske politike. Ta posebna uredba izpostavlja prispevek ETS k spodbujanju doseganja novega cilja iz Pogodbe, tj. teritorialne kohezije, ter na splošno k uresničevanju ciljev kohezijske politike; hkrati povečuje tudi pomen čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega vidika ETS;

2.

se strinja, da je vloga evropskega teritorialnega sodelovanja še toliko bolj pomembna, ker problemi, s katerimi se soočajo države članice in njihove regije, čedalje pogosteje presegajo nacionalne in regionalne meje, zaradi česar so potrebni skupni ukrepi za sodelovanje na ustrezni teritorialni ravni, in da lahko ETS s svojimi značilnostmi pomembno prispeva k podpori novega cilja Pogodbe, tj. teritorialne kohezije;

3.

načeloma podpira predlog Komisije, da se teritorialno sodelovanje uskladi s strategijo Evropa 2020, vendar je treba pri tem ohraniti dovolj prožnosti, ki omogoča ustrezen odziv na potrebe na lokalni ravni; zato se strinja z ohranitvijo treh vidikov ETS (čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje) v vseh regijah Evrope. Čezmejno sodelovanje pri projektih in strukturah že dejansko prispeva k evropskemu povezovanju. Odbor tudi pozitivno ocenjuje večjo udeležbo tretjih držav;

4.

meni, da bi tudi čezmejno sodelovanje moralo še naprej imeti pomembno vlogo v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, zato načeloma podpira predlog razdelitve sredstev med različne vrste ETS;

5.

ugotavlja, da je uredba predvsem glede majhnih programov čezmejnega sodelovanja preveč zahtevna, kompleksna in podrobna, kar bi utegnilo ovirati izvajanje majhnih dejavnosti, ki so sicer zelo učinkovite. Zato Evropsko komisijo poziva, naj preuči, ali je uporaba vseh določb obravnavane uredbe tudi za te programe resnično nujna. Če želimo doseči čim večjo učinkovitost, za majhne programe in dejavnosti ne morejo veljati iste zahteve kot za programe in dejavnosti velikega obsega;

6.

podpira obstoječi način opredeljevanja regij za potrebe čezmejnega sodelovanja; poziva k razširitvi klasifikacije območij, ki so zajeta v čezmejno sodelovanje (vidik A), tako da bodo lahko v področje uporabe programa vključeni tudi funkcionalni čezmejni stiki. Tudi povezana odločitev o vključitvi funkcionalno ustreznih regij, ki so posebnega pomena za dosego cilja, ne bi smela biti sprejeta šele v postopku odobritve programa. Podpira tudi večje možnosti za izvedbo večstranskih projektov na območjih, kjer se ne bodo izvajali večstranski programi sodelovanja;

7.

poudarja bistveno vlogo ETS pri razvoju nadnacionalnega sodelovanja, zlasti pri spodbujanju celovitega teritorialnega razvoja na ravni zaokroženih območij, in podpori projektov priprave makroregionalnih strategij; se strinja s tem, da se uveljavljena nadnacionalna področja sodelovanja (vidik B) načeloma ohranijo in da makrostrategije EU ne vodijo k novim področjem sodelovanja ali njihovi izključitvi iz nadnacionalnega sodelovanja. Poleg tega načeloma pozdravlja dejstvo, da se podpora razvoju in izvajanju makroregionalnih strategij zagotavlja v okviru nadnacionalnega sodelovanja;

8.

izpostavlja potencial medregionalnega sodelovanja, zlasti zaradi njegovega učinka vzvoda pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov, in meni, da je podpora medregionalnemu sodelovanju (vidik C) odličen instrument za spodbujanje izmenjave izkušenj in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti na področju kohezijske politike; poziva k temu, da se rezultati izmenjave izkušenj bolj kot doslej uporabijo za lokalne in regionalne strategije razvoja (izkoristek).

9.

vendarle ugotavlja, da bi moralo evropsko teritorialno sodelovanje predvsem:

kakor je navedeno v obrazložitvenem memorandumu predloga obravnavane uredbe;

10.

meni, da bi moralo zato evropsko teritorialno sodelovanje prispevati k temu, da se na evropski ravni spodbudi občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti, odpravijo predsodki in razvijejo zadevne regije. Odbor v skladu s tem meni, da tematske osredotočenosti ni mogoče avtomatsko uporabiti za evropsko teritorialno sodelovanje ter da je treba upoštevati doseženo raven in potencial različnih regij, ne pa si prizadevati za uporabo univerzalnega pristopa (angl. one size fits all) ali z drugimi besedami imeti istih prednostnih nalog za vse. Nasprotno, prizadevati si je treba za krajevno pogojeni pristop (angl. place based approach). Odbor regij izraža zaskrbljenost, da v primeru, če bi bilo evropsko teritorialno sodelovanje in zlasti čezmejno sodelovanje strogo osredotočeno na glavne prednostne naloge strategije Evropa 2020 in na tematske cilje, s tem sodelovanjem ne bi bilo mogoče uresničiti njegove posebne in edinstvene vloge ter bi postalo zgolj različica osnovne kohezijske politike, pri kateri se nepovratna sredstva razdeljujejo na drugačen način;

11.

poziva k temu, da se demografske spremembe in njihove posledice za storitve splošnega pomena ter trajnostni regionalni razvoj vključijo v ETS kot samostojna področja. Prednost bi bilo treba nameniti novim oblikam partnerstva med mesti in podeželjem kot temelju teritorialne kohezije na regionalni ravni (v skladu s teritorialno agendo 2020). Poleg tega manjkajo pomembne teme, kot so turizem, podnebju prijazen pomorski promet in kultura;

12.

meni, da je pri čezmejnem sodelovanju bistveno opredeliti razvojni potencial vseh čezmejnih območij glede na raven, ki jo zadevne regije trenutno dosegajo. Evropsko teritorialno sodelovanje in zlasti čezmejno sodelovanje ne bi smelo biti prednostno usmerjeno k izvajanju strategije Evropa 2020, temveč bi moralo biti namenjeno predvsem vzpostavitvi pogojev za njeno čim širšo in s tem vseevropsko udejanjenje. Zato bi sploh pri programih čezmejnega sodelovanja morala obstajati možnost izbire več tematskih ciljev, ki pa ne bi smeli biti omejeni z usmeritvami, ki bi bile zanje predhodno določene;

13.

ugotavlja, da je mogoče trajno teritorialno kohezijo doseči le, če nam uspe pritegniti ljudi in regije ter jih vključiti v sodelovanje. Zato je treba omogočiti, da se bodo s programi ETS še naprej podpirali tudi ukrepi na področju civilne družbe in kulture (npr. konkretni projekti izmenjav). Sedanji programi vsebujejo že zelo uspešne primere. Zato Odbor poziva k ustrezni dopolnitvi tematskih ciljev;

14.

pozdravlja predlog Komisije, da se pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovi kontinuiteta; vendar izraža kritiko, ker naj bi bila dodatna prednostna naložba v okviru nadnacionalnega sodelovanja zgolj razvoj in izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene. Glede na številne izzive, s katerimi se danes soočajo regije, in pomanjkljivosti tudi druge regije, območja in funkcionalna območja potrebujejo ustrezne prednostne naložbe;

15.

se strinja, da bi moral biti cilj medregionalnega sodelovanja povečanje učinkovitosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave izkušenj med regijami in izkoriščanjem rezultatov te izmenjave v okviru cilja naložbe v rast in nova delovna mesta. Odbor meni, da mora biti ta izmenjava izkušenj široko zastavljena in se ne sme uporabljati zgolj kot dopolnitev 7. okvirnega programa;

16.

meni, da mora imeti Odbor regij aktivno vlogo pri spodbujanju ETS ter ugotavljanju in odpravi ovir za njegovo izvajanje, in sicer tako, da bo čim več sinergij z drugimi področji kohezijske politike.

17.

pozdravlja predlog za povečanje sredstev, predvidenih za evropsko teritorialno sodelovanje;

18.

meni, da ni smotrno, če je stopnja sofinanciranja, ki je za operativne programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje, kakor je določen v splošni uredbi, predlagana v višini 75 %, nižja od stopnje sofinanciranja, ki je v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta predvidena za manj razvite regije. Zaradi nižje stopnje sofinanciranja bi utegnili programi evropskega teritorialnega sodelovanja v manj razvitih regijah za te regije postati nezanimivi. Odbor meni, da ta razlika ni upravičena, in poziva k temu, da se stopnja sofinanciranja za oba cilja določi pri 85 %; poleg tega meni, da ni upravičeno, da bi se za dodatno pomoč medregionalnemu sodelovanju v najbolj oddaljenih regijah uporabljala stopnja sofinanciranja v višini 50 %, in poziva k temu, da se določi pri 85 %;

19.

poudarja, da sofinanciranja ne zagotavljajo vedno zgolj programski partnerji, države članice ali drugi javni organi, temveč tudi prejemniki. Zato ni mogoče na splošno od sodelujočih držav članic zahtevati, da se zavežejo k zagotovitvi sofinanciranja, potrebnega za izvajanje posameznih programov sodelovanja. Zato bi bilo treba v predlogu Komisije to izjavo o zavezi črtati;

20.

meni, da morajo zaradi ohranjanja kakovosti sodelovanja še naprej veljati sedanji pogoji, ki se uporabljajo za stopnje sofinanciranja in so določeni v členu 53(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (splošna uredba), in sicer: „3. Za operativne programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR. 4. Za prispevek iz skladov na ravni razvojne prioritete ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa“;

21.

meni, da določitev najvišje stopnje sofinanciranja za vsako razvojno prioriteto, kakor je predvideno v splošni uredbi, ni primerna. V okviru različnih razvojnih prioritet bi morala obstajati možnost diferenciacije zneskov sofinanciranja, s čimer bi spodbudili upravičence k uresničevanju določenih strateških prednostnih nalog. V vsakem programu bi bilo treba stopnjo sofinanciranja določiti za vsak ukrep posebej glede na njegovo vrsto, pri čemer pa vsi ukrepi ne bi smeli biti upravičeni do najvišje stopnje pomoči;

22.

se strinja, naj se za programe sodelovanja, v katere so vključene najbolj oddaljene regije, nameni najmanj 150 % podpore, ki so je iz ESRR prejeli v obdobju 2007–2013, in naj se poleg tega sodelovanju najbolj oddaljenih regij nameni 50 milijonov EUR iz sredstev za medregionalno sodelovanje;

23.

poziva, naj se določijo posebni pogoji za območja, ki so bila do 30. aprila 2004 ali do 31. decembra 2006 na zunanjih mejah Skupnosti in so na ta dan prenehala biti taka, kakor v skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (splošna uredba) velja za sedanje programsko obdobje. Sedem let pomoči ne bi mogli šteti kot dovolj dolgo obdobje, v katerem bi bilo mogoče rešiti probleme, s katerimi se soočajo ta območja. Odbor opozarja, da povečanje pomoči za območja na nekdanjih mejah EU ustreza ne le cilju izboljšanja gospodarske ravni teh regij, temveč ima prav tako velik vpliv na oblikovanje evropske identitete in medsebojne povezanosti, pa tudi na odpravo predsodkov.

24.

izraža kritiko, ker zahteve iz člena 7(2)(a) v primerjavi s sedanjim obdobjem financiranja ustvarjajo precejšnje dodatno breme pri programiranju brez opazne dodane vrednosti;

25.

opozarja, da ETS zaradi njegove večstranske narave ni mogoče upravljati s pogodbami o partnerstvu. Zato ga je treba izrecno izključiti iz področja njegove uporabe;

26.

meni, da je zelo pomembno, da se pripravi direktiva o konkretni uporabi pravil o državni pomoči pri programih ETS, in poziva k temu, da se k možnim upravičencem do ukrepov čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja prištejejo tudi zasebni akterji, predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP), če s tem soglašajo vse države članice, ki jih program zadeva;

27.

poziva k temu, da se pri opredelitvi ciljnih skupin za programe ETS bolj upoštevajo po Evropi zelo različne upravne strukture na regionalni in lokalni ravni. Cilj mora biti večje upoštevanje različnih organizacijskih oblik javnih akterjev v regijah držav članic. Pred vsem se ne sme zgoditi, da bi bili javni organi izključeni iz sodelovanja pri programu zaradi zasebno-pravne organizacijske strukture.

28.

ugotavlja, da so obveznosti poročanja povečane, tako glede obsega kot pogostosti poročil, in poziva k omejitvi teh obveznosti na minimum. Zato zavrača skrajšanje roka za letno poročilo o izvajanju s 30. junija, kot je veljalo doslej, na 30. april naslednjega leta. Usklajevanje z več partnerji v več jezikih pri programih pomeni več dela in torej zahteva več časa;

29.

pozdravlja določitev skupnih kazalnikov realizacije in rezultatov, ki bodo omogočili učinkovitejše uresničevanje ciljev in večjo osredotočenost na učinek ter horizontalno oceno izvajanja programov. Vendar kazalniki, predlagani v prilogi k uredbi o ETS, veliko premalo upoštevajo specifične zahteve ETS in ne dajejo dovolj možnosti za opis ali merjenje kakovosti ETS. Zato Odbor poziva k reviziji seznama kazalnikov, ki morajo biti takšni, da bodo omogočili ustrezno ponazoritev posebnih dosežkov ETS;

30.

načeloma pozdravlja omejitev zneska za tehnično pomoč na 6 % skupnega zneska, ki mora hkrati znašati najmanj 1,5 milijona EUR. Vendar pa meni, da je obvezen prehod na sisteme elektronske izmenjave podatkov pri izmenjavi vseh informacij v okviru tehnične pomoči do 31. decembra 2014 problematičen.

31.

se zavzema za načelno ohranitev upravnih struktur za izvajanje operativnih programov, ki so se uveljavile v obdobju financiranja 2007–2013, za njihovo kontinuiteto ter jasnejšo razdelitev nalog in pristojnosti različnih organov v okviru izvajanja programa;

32.

pozdravlja možnost združitve nalog upravnega in revizijskega organa (člen 113 uredbe o splošnih določbah), vendar se ne strinja s tem, da bi bila ta združitev pri ETS obvezna (člen 22 uredbe o ETS), in izrecno nasprotuje predvideni akreditaciji upravnih in nadzornih organov.

33.

pozdravlja prizadevanja za boljše usklajevanje med programi evropskega teritorialnega sodelovanja in drugimi instrumenti kohezijske politike; v skladu s tem je treba povečati donosnost financiranja projektov sodelovanja s strani EU z razširjanjem rezultatov teh projektov, pri čemer si je treba prizadevati za multiplikacijo njihovih učinkov in preprečevati podvajanje ukrepov, ki so bili že izvedeni in preverjeni;

34.

kljub temu ugotavlja, da je za vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje usklajenosti skladov in drugih instrumentov treba doseči usklajevanje teh skladov in instrumentov na ravni EU in pri izvajanju v različnih državah članicah. Vzpostaviti je treba enake in usklajene postopke, pa tudi enako upravljanje, nadzor spremljanja, uveljavljanje stroškov, načine predstavljanja kazalnikov itd. Zelo koristno bi bilo tudi zagotoviti usklajevanje med različnimi državami, saj število držav, ki sodelujejo v programih evropskega regionalnega sodelovanja, nenehno narašča. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti še usklajevanju z zunanjimi finančnimi instrumenti. Odbor poziva Komisijo, naj pripravi metodologijo za usklajevanje programov;

35.

ugotavlja, da predlog uredbe o Socialnem skladu (COM(2011) 607 final) v členu 10 obravnava nadnacionalno sodelovanje in se nanaša na isto časovno obdobje kot uredba o ETS, le da ne vsebuje nikakršne povezave z njo. Vendar Odbor meni, da je najbolj pomembno prav usklajevanje med evropskim teritorialnim sodelovanjem, financiranim iz ESRR, in sodelovanjem, financiranim iz ESS, saj je mogoče z ustreznim združevanjem dejavnosti obeh skladov doseči potrebne sinergije. Pričakujemo lahko, da bodo dejavnosti, ki se na splošno izvajajo v okviru ESS, zlasti v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, izjemno učinkovite, saj je mogoče ugotoviti, da je v čezmejnih območjih sosednjih držav stanje na trgu dela, na področju socialnih problemov itd. podobno. Tematske dejavnosti ESS so zelo pomemben del vseh programov evropskega teritorialnega sodelovanja, zato Odbor Komisijo poziva, naj usklajevanju teh dejavnosti nameni ustrezno pozornost. Če za intenzivnejše usklajevanje ne bo poskrbljeno, bi bilo treba vsaj omogočiti, da se v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja iz ESRR financirajo tematske dejavnosti, ki izhajajo iz ESS;

36.

meni, da bi bilo nov instrument za povezovanje Evrope zelo primerno uskladiti s programi evropskega teritorialnega sodelovanja, saj bi morali biti v tem novem instrumentu upoštevani čezmejni in mednarodni odnosi.

37.

meni, da je zelo pomembno zagotoviti usklajenost programov evropskega teritorialnega sodelovanja in instrumentov finančne pomoči tretjim državam. V te programe bi bilo treba neposredno vključiti sistem, s katerim bi se ti instrumenti usklajevali z različnimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja, da ne bi bilo nobenih ovir za sodelovanje subjektov iz tretjih držav v skupnih projektih. Ta sistem bi moral med drugim omogočiti zagotavljanje skladnosti postopkov, upravičenosti stroškov itd. med programi ETS v državah članicah ter predpristopnimi in sosedskimi programi. Prav tako bi moral poskrbeti, da tretje države za programe, ki sodijo v okvir ETS, zagotovijo dostop, upravljanje in dodelitev zadostnih sredstev iz predpristopnih in sosedskih programov;

38.

se po eni strani strinja, da je treba razjasniti veljavna pravila finančnega upravljanja, načrtovanja, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki se nanašajo na sodelovanje tretjih držav v programih nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, po drugi strani pa se tudi strinja, da bi morala biti ta pravila določena v ustreznih programih sodelovanja oziroma v ustreznem finančnem sporazumu med Komisijo, posamezno tretjo državo in državo članico, v kateri ima sedež organ, ki upravlja ustrezen program sodelovanja. Vendar Odbor opozarja na potrebo po prizadevanju, da se v primeru problemov ali nedejavnosti tretje države nadnacionalni in medregionalni programi ne znajdejo v takšnem zaostanku, da bi bila ogrožena celotna izvedba teh programov.

39.

poudarja vlogo EZTS kot bistvenega instrumenta za krepitev teritorialnega sodelovanja. Zato tudi ponavlja svoj poziv, da se spremenjena uredba o EZTS, ki za proračun Evropske unije nima posebnih posledic, nemudoma sprejme brez čakanja na sprejetje celotnega zakonodajnega svežnja o kohezijski politiki po letu 2013. Nadalje poziva države članice, naj odpravijo vse upravne ovire, ki v primerjavi z drugimi pravnimi instrumenti bodisi odvračajo od ustanavljanja EZTS bodisi diskriminirajo to možnost, zlasti na področju davkov in zaposlovanja osebja;

40.

ugotavlja, da bi bilo treba države članice brez dvoma spodbujati, naj vlogo organa upravljanja zaupajo EZTS, vendar pa bi morala Evropska komisija predlagati standardne mehanizme za pojasnitev določb člena 25(3) predloga uredbe, saj ta člen državam članicam, na katerih ozemlju je EZTS registriran ali iz katerih je glavni upravičenec, nalaga obveznost, da povrnejo zneske, ki so jih upravičenci iz drugih držav neupravičeno izplačali. Zaradi te obveznosti, naložene državam članicam, na katerih ozemlju je EZTS registriran ali iz katerih je glavni upravičenec, bi lahko zmožnost teh držav, da na EZTS prenesejo svoje pravice upravljanja, močno omejila, saj naj bi jamčile za nekaj, nad čemer dejansko nimajo nadzora. Po mnenju Odbora je zato treba potrditi, da lahko organ iz države članice, v kateri je EZTS registriran, na organ v državi članici, iz katere je upravičenec, ki so mu bila neupravičeno izplačana sredstva, prenese pooblastila za povračilo teh sredstev. Vendar pa je treba uveljaviti pogoje, veljavne v tekočem programskem obdobju, kadar je odgovornost na strani države članice, iz katere je upravičenec, ki mora vrniti neupravičeno prejeta sredstva.

41.

pozdravlja uvedbo pavšalnih zneskov na zaposlenega, saj gre za izredno dober ukrep, ki za upravičence pomeni precejšnjo poenostavitev. Višina pavšalnih zneskov na zaposlenega bi morala biti enaka v vseh državah, v katerih se izvaja dejavnost, saj gre za isto delo. Potrebna bi bila še usklajena metodologija za nadzor in upravičenost izdatkov; vendar zavrača omejitev pavšalnega zneska za zaposlene na največ 15 % vseh stroškov, saj je teritorialno sodelovanje že po naravi zelo kadrovsko intenzivno in navedeni odstotek za stroške osebja je daleč pod sedanjim povprečjem;

42.

meni, da čeprav so zanj varstvo okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, spodbujanje enakih možnosti, boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, spodbujanje enakosti moških in žensk itd. izjemno pomembni, ni zaželeno, da se za vsak program zahteva opis njihovega upoštevanja. Tovrstne določbe lahko močno zapletejo in zavrejo zlasti izvajanje majhnih programov čezmejnega sodelovanja. Zato Odbor priporoča, da se te določbe ne bi sistematično uporabljale, temveč le takrat, ko je to smiselno in ustrezno zaradi prednostnih nalog in s tem povezanih dejavnosti. Dejansko bi lahko bilo v primeru dejavnosti, ki se v ničemer ne nanašajo na tovrstno problematiko, utemeljevanje uporabe teh določb s tem, da so obvezne, absurdno in nelogično;

43.

ocenjuje, da je pomembno, da upravičenci sodelujejo pri pripravi, izvajanju, zagotavljanju človeških virov in financiranju dejavnosti. Vendar pa se predvsem v primeru manjših projektov, tj. projektov, za katere se iz ESRR dodeli manj kot 35 000 EUR, zaradi obveznosti izpolnjevanja štirih meril sodelovanja lahko otežita njihova priprava in izvedba; zato meni, da ni primerno zahtevati, da morajo ti projekti izpolnjevati ta pogoj; predlaga, naj za te manjše projekte še naprej velja obveznost izpolnjevanja vsaj dveh od štirih meril.

44.

zaradi poudarka na usklajevanju, učinkovitosti, odpravljanju razlik in vključevanju predlaga, da se v novem programskem obdobju začnejo izvajati nove pobude, namenjene spodbujanju čezmejnega usklajevanja tematskih strategij in razvoja (prometa, energetike, trgov dela, varstva okolja, znanosti in raziskav itd.) ter oblikovanja celostnih pristopov. Tako bi se na čezmejni ravni pokazali vrzeli, razvojni potencial in celostne rešitve. Da bi lahko poiskali rešitve za tako jasno opredeljeno problematiko in izkoristili odkrit razvojni potencial, bi bilo treba angažirati tako javne kot zasebne subjekte in finančna sredstva iz različnih virov. Za dobro delovanje tega instrumenta se zdi močno zaželeno izkoristiti potencial EZTS in evroregij. Tej pobudi bi bilo treba v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja nameniti zadostna finančna sredstva, da bi lahko zagotovili njeno učinkovitost.