EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012AR1663
Opinion of the Committee of the Regions on ‘The award of concessions contracts’
Mnenje Odbora regij – Podeljevanje koncesijskih pogodb
Mnenje Odbora regij – Podeljevanje koncesijskih pogodb
UL C 277, 13.9.2012, p. 74–95
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
13.9.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 277/74 |
Mnenje Odbora regij – Podeljevanje koncesijskih pogodb
2012/C 277/09
ODBOR REGIJ
|
— |
ugotavlja, da so veljavna pravila o koncesijah sestavljena iz sodne prakse in nacionalnih predpisov. Glede na to, da lahko nekatere koncesije vplivajo na notranji trg, je priporočljivo pojasniti ta pravila ter spodbujati enotno razlago in pristop. Odbor zato meni, da so predpisi na tem področju upravičeni; |
|
— |
zato je po njegovem mnenju pomembno, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, vključno z omejenimi operativnimi licencami, bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. To velja tudi za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene; |
|
— |
priporoča, da se postopki podeljevanja koncesij dodatno pojasnijo. Treba bi bilo vzpostaviti ravnovesje med temi pojasnili, npr. o načinu objave in rokih, na eni strani ter svobodo pri odločanju javnih organov naročnikov, npr. o merilih, ki jih želijo uporabiti, na drugi strani. Takšna jasnost javnim organom naročnikom nudi oporo in zagotavlja enotno uporabo teh predpisov v državah članicah. Z omogočanjem svobodnega odločanja se upošteva znanje, ki ga imajo javni organi naročniki o svojih koncesijah, in prizna avtonomija držav članic. Javni organi naročniki morajo imeti široko diskrecijsko pravico, da se lahko odločijo za socialna in trajnostna merila; |
|
— |
meni, da mora biti ta predlog v skladu z načelom subsidiarnosti: lokalne in regionalne oblasti bi morale še naprej imeti možnost odločanja o tem, ali bodo same izvajale gradnje in opravljale storitve ali jih bodo oddale v podizvajanje tretjim osebam. Če se lokalne in regionalne oblasti odločijo za podizvajanje, bi morale imeti možnost, da same določijo ustrezen pravni instrument: licenco, javno naročilo ali koncesijo. |
|
Poročevalec |
Henk KOOL (NL/PES), mestni svetnik, član izvršilnega sveta mesta Haag |
|
Referenčni dokument |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb COM(2011) 897 final |
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
|
1. |
ugotavlja, da za koncesije ni enotnega pravnega okvira. Koncesije za javne gradnje urejajo evropske direktive o javnih naročilih. Nasprotno pa je zakonodaja o koncesijah za storitve izvzeta iz evropskih direktiv o javnih naročilih in zanjo veljajo načela Pogodbe EU. Ta načela so bila nadalje razvita v sodni praksi Sodišča Evropske unije; |
|
2. |
ugotavlja, da so države članice pri podeljevanju koncesij zavezane k spoštovanju načel Pogodbe o delovanju Evropske unije (enaka obravnava, nediskriminacija, preglednost in sorazmernost), vendar si jih razlagajo različno. Namen predloga direktive o koncesijah je združiti pravila o koncesijah za gradnje in pravila o koncesijah za storitve v en sam regulativni okvir, da bi imeli na ravni EU eno samo direktivo za podeljevanje koncesij. Zlasti glede na gospodarske izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, je nadaljnji razvoj notranjega trga za Evropsko komisijo zelo pomemben, pod pogojem, da pravila EU o koncesijah javnim organom naročnikom nudijo dovolj manevrskega prostora pri izvajanju; |
|
3. |
ugotavlja, da je pravna podlaga za vzpostavitev pravnega okvira za koncesije določena v členih 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju EU. Ti členi urejajo delovanje notranjega trga. V zvezi s tem opozarja, da je treba koncesije za storitve vedno upoštevati tudi pri zagotavljanju storitev splošnega (gospodarskega) pomena. Predlog direktive v tem pogledu ne upošteva dovolj novosti Lizbonske pogodbe, zato Odbor poziva, da se za te storitve predvidijo širša izvzetja iz področja uporabe direktive; |
|
4. |
meni, da mora biti ta predlog v skladu z načelom subsidiarnosti: lokalne in regionalne oblasti bi morale še naprej imeti možnost odločanja o tem, ali bodo same izvajale gradnje in opravljale storitve ali jih bodo oddale v podizvajanje tretjim osebam. Če se lokalne in regionalne oblasti odločijo za podizvajanje, bi morale imeti možnost, da same določijo ustrezen pravni instrument: licenco, javno naročilo ali koncesijo; |
|
5. |
ugotavlja, da so koncesije po svoji naravi bolj zapletene in se sklenejo za daljše obdobje. Odbor je že v preteklosti priporočil, da bi morali biti predpisi o koncesijskih pogodbah prožni in enostavni (CdR 21/2010) ter da je treba preprečiti pravne nejasnosti; |
ZATO
|
6. |
meni, da bi bilo treba v členu 1 te direktive ali vsaj v uvodnih izjavah pojasniti, da prenos nalog in pristojnosti z enega na drug državni organ ni predmet te direktive. Poleg tega ne bi smeli biti vključeni sektorji, ki so že zajeti s sektorskimi ureditvami prava Evropske unije ali pa na podlagi odločitev zakonodajalca Unije namerno niso bili urejeni; |
|
7. |
priznava, da koncesije nad določeno vrednostjo vplivajo na notranji trg, zato bi lahko zanje veljala zakonodaja EU; |
|
8. |
ugotavlja, da so veljavna pravila o koncesijah sestavljena iz sodne prakse in nacionalnih predpisov. Glede na to, da lahko nekatere koncesije vplivajo na notranji trg, je priporočljivo pojasniti ta pravila ter spodbujati enotno razlago in pristop. Odbor zato meni, da so predpisi na tem področju upravičeni; |
|
9. |
vendar pa ugotavlja, da se koncesije v različnih državah zelo različno izvajajo. To je deloma povezano z drugimi nacionalnimi instrumenti, ki jih uporabljajo države članice za urejanje ali dodeljevanje zadevnih dejavnosti. Direktiva ima lahko torej za države članice različne posledice. Komisija bi morala zato jasno povedati in opredeliti, katere vrste pogodb je treba razumeti kot „koncesije“ in katere vrste pogodbenih razmerij sodijo v področje uporabe direktive; |
|
10. |
zato je po njegovem mnenju pomembno, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, vključno z omejenimi operativnimi licencami, bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. To velja tudi za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene; |
|
11. |
izraža zaskrbljenost, da uvedba obveznih javnih naročil za uporabo tovrstnih nacionalnih instrumentov preveč posega v nacionalno avtonomijo držav članic. Odbor zato izraža zadovoljstvo, da Evropska komisija v preambuli navaja, da se takšni državni akti ne smejo šteti za koncesije, vendar bi bilo treba po njegovem mnenju v ta namen v enem od členov direktive predvideti izrecno izjemo; |
|
12. |
meni, da se mora direktiva nanašati na koncesije, ki vplivajo na notranji trg. Za koncesije, ki zaradi svoje majhne vrednosti ne vplivajo na notranji trg, bi moralo biti mogoče, da se podelijo neposredno brez predhodnega razpisa; |
|
13. |
meni, da je to razlikovanje zelo pomembno za MSP. Javni organi naročniki imajo s tem možnost, da izvajajo politiko koncesij, ki je prijazna do MSP; |
|
14. |
izraža zaskrbljenost zaradi zapletenosti prepisov na tem področju. Javnim organom naročnikom se zdijo sedanje direktive o javnih naročilih po nepotrebnem zapletene. Obstaja bojazen, da bo tudi ta direktiva o koncesijah prerasla v kompleksno zadevo. Odbor meni, da koncesij ni mogoče enačiti s pravili v evropskih direktivah o javnih naročilih, in zato poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo ostala direktiva, kot tudi vsa morebitna nadaljnja z njo povezana sporočila, enostavna; |
|
15. |
priporoča, da se postopki podeljevanja koncesij dodatno pojasnijo. Treba bi bilo vzpostaviti ravnovesje med temi pojasnili, npr. o načinu objave in rokih, na eni strani ter svobodo pri odločanju javnih organov naročnikov, npr. o merilih, ki jih želijo uporabiti, na drugi strani. Takšna jasnost javnim organom naročnikom nudi oporo in zagotavlja enotno uporabo teh predpisov v državah članicah. Z omogočanjem svobodnega odločanja se upošteva znanje, ki ga imajo javni organi naročniki o svojih koncesijah, in prizna avtonomija držav članic. Javni organi naročniki morajo imeti široko diskrecijsko pravico, da se lahko odločijo za socialna in trajnostna merila. |
II. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Nekatere določbe o usklajevanju je treba uvesti tudi za podeljevanje koncesij za gradnje in storitve v vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju, saj lahko nacionalni organi vplivajo na vedênje gospodarskih subjektov v teh sektorjih ter povzročijo zaprtje trgov tako, da države članice podelijo posebne ali izključne pravice do oskrbovanja, zagotavljanja ali upravljanja omrežij za zadevne storitve. |
Obrazložitev
Ti sektorji so že zajeti v posebni zakonodaji.
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 6
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali storitev, ki so predmet pogodbe. Za izvajanje takih gradenj ali storitev veljajo posebne zavezujoče pravno izvršljive obveznosti, ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik. Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi država ali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne smejo šteti za koncesije. Enako velja za nekatere sporazume opravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa posebnih gradenj ali storitev. |
Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali storitev, ki so predmet pogodbe. a izvajanje takih gradenj ali storitev veljajo posebne , ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik . Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi državaali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti , ne smejo šteti za koncesije. Enako velja za nekatere sporazume o pravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa posebnih gradenj ali storitev. |
Obrazložitev
Pojasniti je treba ločnico med licencami, omejenimi licencami, pri katerih javni organ naročnik podeli pravico do izvajanja dejavnosti, in koncesijami.
Licenca omogoča, da se uvedejo določene zahteve glede načina izvajanja dejavnosti. Vendar obstajajo tudi licence, s katerimi se omejijo same dejavnosti. Pri tem gre za operativne licence ali omejene licence. Najpogosteje so razlogi za takšne licence javni red, javno zdravje in/ali varnost. Primer so denimo operativne licence za prostitucijo, gostinstvo in igralnice.
Koncesijska pogodba ima s to vrsto operativnih licenc nekatere skupne točke. Glavna razlika je v tem, da je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti v bistvenem interesu javnega organa naročnika. Zato je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti pravno izvršljiva. Če je izvedba dejavnosti, na katero se nanaša pravica do izvajanja, pravno izvršljiva, je dopustna „odplačna pogodba“. To merilo se uporablja tudi pri opredelitvi javnih naročil.
Pomembno je, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, operativne licence in omejene licence bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. Ni zaželeno, da za podeljevanje takšnih licenc velja zahteva po preglednosti oziroma obveznost javnega razpisa. Nacionalna in podnacionalna zakonodaja morata biti podlaga, v skladu s katero se določi, komu se dodeli licenca. Iz uvodne izjave 6 preambule je razvidno, da se Evropska komisija strinja s tem stališčem.
Čeprav se opredelitev koncesije nanaša na obliko pogodbe, so ta merila razložena na funkcionalen način. Zaradi tega se lahko zgodi, da se licenca še vedno obravnava kot koncesija. Zato je treba v preambuli in opredelitvi koncesij pojasniti razlikovanje med (operativno) licenco in koncesijo.
Koncesije morajo biti jasno opredeljene, kar zadeva državne naloge, kot je izdajanje dovoljenj in licenc.
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktivene predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (1), Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2), Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (3), Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4) ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70 (5). Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene. |
Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktivene predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (1), Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2), Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (3), Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4) ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70 (5). Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene. |
Obrazložitev
Namen amandmaja je povsem nedvoumno obnoviti temeljni pojem, ki je že bil uporabljen v Direktivi 2004/17/ES o javnih naročilih v določenih sektorjih. Kot navaja uvodna izjava 25 Direktive 2004/17/ES, „se ne morejo šteti za posebne ali izključne tiste pravice, ki jih država članica prizna v kakršni koli obliki, vključno s podelitvijo koncesije, omejenemu številu podjetij po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije, in ki omogočajo, da vsaka zainteresirana stranka, ki izpolnjuje ta merila, uživa te pravice“. Tega pojma ne bi smeli omejiti z naštevanjem aktov Evropske unije, kar se zdi strogo določeno in zato daje vtis, da izključuje zakonodajne ali normativne akte posameznih držav članic, ki pa izpolnjujejo ista merila objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 10
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj se razume pod pojmom enotnega naročila, pri čemer je treba upoštevati skupno vrednost vseh sklenjenih koncesij za to javno naročilo glede na mejne vrednosti iz te direktive ter javno naročilo objaviti kot celoto, če je mogoče po sklopih. Koncept enotnega javnega naročila obsega vse blago, gradnje in storitve, ki so potrebne za izvedbo določenegaprojekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika, dejstvo, da imajo različni deli naročila enak gospodarski in tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani. |
Obrazložitev
Priprava in izvajanje koncesije lahko traja več let. Javni organ naročnik mora pogosto med pripravo zbrati številna zunanja mnenja. V skladu z opredelitvijo je treba ta mnenja upoštevati pri ocenjevanju vrednosti koncesije. Kar pa ni logično. Naročila, ki so drugačne narave ali so oddana drugi stranki, se ne bi smela upoštevati pri ocenjevanju vrednosti koncesije. Če imajo ta naročila določeno vrednost, jih je treba oddati na podlagi direktive o javnih naročilih in v skladu z njo.
To je tudi v skladu s prejšnjimi mnenji Odbora o tem, da se naročila ne bi smela po nepotrebnem povezovati.
Glej predlog spremembe 14.
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 11
|
Osnutek mnenja |
Amandma |
|
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah. |
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah. |
Obrazložitev
Stališče Evropskega parlamenta v zvezi z vodnim sektorjem je razvidno iz resolucij z dne 14. januarja 2004, 10. marca 2004 in 31. maja 2006. V skladu z njimi si Evropski parlament ne prizadeva za liberalizacijo vodnega sektorja, temveč za njegovo posodobitev, pri katerem bi morala biti ekonomska načela skladna s standardi kakovosti in varstva okolja ter z zahtevano učinkovitostjo. Zato ne bi smelo biti nobenih dodatnih pravil s horizontalno ureditvijo.
Predlog spremembe 6
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 13
|
Osnutek mnenja |
Amandma |
||
|
|
|
Obrazložitev
Načina sodelovanja lokalnih javnih organov (pogodbeno ali institucionalno združevanje pristojnosti) ne more določati zakonodaja o notranjem trgu.
Predlog spremembe 7
Uvodna izjava 20
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, je pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. Zato je treba to direktivo uporabljati za številne storitve (kot so gostinske storitve in storitve oskrbe z vodo), ki imajo potencial za čezmejno trgovino . |
Obrazložitev
Temeljno razlikovanje med prednostnimi in neprednostnimi storitvami in s tem prednost, ki ga pravo za področje oddaje javnih naročil namenja tako imenovanim storitvam „B“, je treba ohraniti. Socialne in zdravstvene storitve imajo za enotni trg le neznaten pomen in se praviloma zagotavljajo lokalno. Voda je življenjsko nujna dobrina. Zato je treba v vodnem sektorju ravnati posebno občutljivo ter upoštevati okoljske in higienske vidike. V skladu s členom 17 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu bi morale biti storitve v vodnem sektorju izvzete iz področja uporabe direktive o koncesijah.
Predlog spremembe 8
Uvodna izjava 22
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licencoziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. |
Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licencoziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. |
Obrazložitev
Odbor predlaga črtanje tega dela besedila.
Obstaja omejeno število operativnih licenc, ki urejajo določene dejavnosti, za katere ni priporočljivo objaviti javnega razpisa. Gre za dejavnosti, ki se ne izvajajo za zadevni javni organ ali za namene javnega interesa, temveč so po mnenju tega organa potencialno škodljive, zato jih je treba urejati. Primer je licenca za prostitucijo. Dejstvo, da je določena vrsta operativne licence številčno omejena, zato ne bi smelo samodejno pomeniti potrebe po preglednem postopku oddaje javnega naročila.
Glej tudi predlog spremembe 4.
Predlog spremembe 9
Uvodna izjava 25
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana morajo biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku pa ne smejo zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
Obrazložitev
Glej tudi predloga sprememb 23 in 28.
Predlog spremembe 10
Člen 1, novi odstavek 3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 1 Vsebina in področje uporabe |
Člen 1 Vsebina in področje uporabe |
|
[…] |
[…] |
|
|
|
Obrazložitev
Odbor meni, da se mora ta direktiva nanašati le na koncesije, ki vplivajo na notranji trg. Pri koncesijah, katerih vrednost ne presega evropskega praga, ne gre za „čezmejni interes“, zato ne vplivajo na notranji trg. S tem dodanim besedilom se zagotovi diskrecijska pravica javnega organa naročnika.
Predlog spremembe 11
Člen 2(1), točka 7
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 2 Opredelitve |
Člen 2 Opredelitve |
||||
|
1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
||||
|
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Pojasniti je treba ločnico med licencami, omejenimi licencami, pri katerih javni organ naročnik podeli pravico do izvajanja dejavnosti, in koncesijami.
Licenca omogoča, da se uvedejo določene zahteve glede načina izvajanja dejavnosti. Vendar obstajajo tudi licence, s katerimi se omejijo same dejavnosti. Pri tem gre za operativne licence ali omejene licence. Najpogosteje so razlogi za takšne licence javni red, javno zdravje in/ali varnost. Primer so denimo operativne licence za prostitucijo, gostinstvo in igralnice.
Koncesijska pogodba ima s to vrsto operativnih licenc nekatere skupne točke. Glavna razlika je v tem, da je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti v bistvenem interesu javnega organa naročnika. Zato je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti pravno izvršljiva. Če je izvedba dejavnosti, na katero se nanaša pravica do izvajanja, pravno izvršljiva, je dopustna „odplačna pogodba“. To merilo se uporablja tudi pri opredelitvi javnih naročil.
Pomembno je, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, operativne licence in omejene licence bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. Ni zaželeno, da za podeljevanje takšnih licenc velja zahteva po preglednosti oziroma obveznost javnega razpisa. Nacionalna in podnacionalna zakonodaja morata biti podlaga, v skladu s katero se določi, komu se dodeli licenca. Iz uvodne izjave 6 preambule je razvidno, da se Evropska komisija strinja s tem stališčem.
Čeprav se opredelitev koncesije nanaša na obliko pogodbe, so ta merila razložena na funkcionalen način. Zato se lahko zgodi, da se licenca še vedno obravnava kot koncesija. Zato je treba v preambuli in opredelitvi koncesij pojasniti razlikovanje med (operativno) licenco in koncesijo.
Predlog spremembe 12
Člen 2(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 2 Opredelitve 2. Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije. |
Člen 2 Opredelitve 2. Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije. |
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Izraz „bistveno“ v povezavi z operativnim tveganjem je treba črtati. Razlikovanje oziroma opredeljevanje večjega operativnega tveganja v zvezi z javnim naročilom povzroča na lokalni ravni v praksi praviloma velike težave. Opredelitev „bistvenega operativnega tveganja“ v predlogu direktive daleč presega sodno prakso Sodišča EU, ki glede gospodarskega tveganja ne postavlja posebno velikih zahtev. Celo v zvezi z obveznostjo priključka in uporabe na področju vodne oskrbe (točke 72–76 zadeve C-206/08, združenje za vodo in odpadne vode (WAZV) Gotha, 10. september 2009) izhaja iz domneve, da gre za koncesijo za storitev, ki ne sodi v področje uporabe zakonodaje o javnih naročilih.
Predlog spremembe 13
Člen 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 5 Mejne vrednosti |
Člen 5 Mejne vrednosti |
||||
|
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: |
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|||||
|
|
|
||||
|
|
|
||||
|
2. Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. |
2. Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. |
||||
|
|
Obrazložitev
Koncesije so lahko dolgotrajne, saj mora biti zadevnemu gospodarskemu subjektu omogočeno, da se mu naložba povrne. Pri dolgoročnih koncesijah je prag v višini 5 000 000 EUR za celotno vrednost koncesije prenizek. Letni znesek, ki ga gospodarski subjekt zasluži s koncesijo, pa ni tako visok, da bi lahko vplival na notranji trg. Zaradi tega je priporočljivo to razlikovanje.
Predlog spremembe 14
Člen 6(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 6 Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij |
Člen 6 Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij |
|
2. Ocenjena vrednost koncesije se izračuna kot vrednost celotne gradnje in storitev, tudi če so bili nabavljeni v okviru različnih pogodb, če so pogodbe del enega samega projekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika ali naročnika, in dejstvo, da imajo različni deli koncesije enak gospodarski in tehnični namen ali so drugače medsebojno logično povezani. |
2. Ocenjena vrednost koncesije se izračuna . |
|
Če javni organ naročnik ali naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije. |
Če javni organ naročnik ali naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije. |
Obrazložitev
Glej predlog spremembe 8.
Predlog spremembe 15
Člen 8(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 8 Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in naročniki |
Člen 8 Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in naročniki |
||||
|
5. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za: |
5. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
||||
|
|
|
||||
|
Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja. |
Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja. |
Obrazložitev
Uskladitev s predlogom spremembe 5 v zvezi z uvodno izjavo 11.
Predlog spremembe 16
Člen 15(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
||||
|
1. Koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
1. Koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Šteje se, da javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. |
Šteje se, da javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. |
Predlog spremembe 17
Člen 15(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 15 Odnosi med javnimi organi 2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni sektor ni udeležen. |
Člen 15 Odnosi med javnimi organi 2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svoj obvladujoč ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni sektor ni udeležen. |
Obrazložitev
Navedba bi morala veljati samo za „operativno“ ali „aktivno“ udeležbo zasebnega kapitala v odvisni pravni osebi, prek katere je mogoče vplivati na odločitve vodstva odvisne pravne osebe. To bi omogočilo čisto kapitalsko udeležbo v pravni osebi (npr. tihe deleže), ne da bi bila pri tem kršena izjema, ki velja za interno razporeditev in horizontalno javno-javno sodelovanje. Takega mnenja je tudi Evropska komisija v sporočilu z dne 5. februarja 2008 o institucionaliziranih javno-zasebnih partnerstvih. Čista kapitalska vlaganja je treba omogočiti zato, da bodo ozemeljske skupnosti lahko zagotavljale ponudbo storitev po primerni ceni za državljane.
Predlog spremembe 18
Člen 15(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
||||
|
3. Javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
3. Javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Uskladitev s predlogom spremembe 16 v zvezi s členom 15(1).
Predlog spremembe 19
Člen 15(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
||||
|
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1 odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1 odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Koncesijske pogodbe med javnimi organi naročniki bi morale biti (v skladu z odgovorno uporabo davkoplačevalskega denarja) v celoti izvzete iz pravil javnega naročanja ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v točkah (c) do vključno (e).
Poleg tega morajo imeti javni organi naročniki možnost, da sodelujejo na področjih, ki niso neposredno povezana z javnimi storitvami. To vključuje npr. sodelovanje pri dejavnostih, ki lajšajo in podpirajo njihovo delovanje, kot so IKT, stanovanja, nakupi in gostinstvo.
Takšno sodelovanje med javnimi organi naročniki ne temelji vedno na enakovrednem partnerstvu. Včasih večji javni organ izvaja dejavnosti v imenu manjših organov. Zato je priporočljivo, da lahko javni organ naročnik izvede koncesijsko pogodbo za drugega naročnika. To je v interesu dobrega upravljanja z javnimi sredstvi.
Sodišče Evropske unije ni določilo, da smejo udeleženi javni organi naročniki največ 10 % prihodka ustvariti na odprtem trgu; odstotek prihodka mora biti namesto tega odvisen od vrste dejavnosti in drugih ustreznih dejavnikov. Pomembno je, da vsaka oblika zasebne udeležbe še ne bo samodejno pomenila, da odstopanje ni mogoče. Izključiti ga je treba samo v primeru aktivne zasebne udeležbe, tj. če je delničar zasebno podjetje, ki posluje na trgu.
Predlog spremembe 20
Člen 15(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
Člen 15 Odnosi med javnimi organi |
|
5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. |
|
|
Izjeme iz tega člena se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba koncesije odpreti konkurenci z rednimi postopki podeljevanja koncesij. |
Obrazložitev
Glede na predvideno poenostavitev in racionalizacijo koncesijske zakonodaje bi bilo treba preprečiti prekomerne obrazložitve v pravnih besedilih, ki ne prispevajo k večji pravni varnosti in tudi presegajo sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe 21
Člen 26(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 26 Obvestila o koncesijah |
Člen 26 Obvestila o koncesijah |
|
[…] |
[…] |
|
3. Javni organi naročniki in naročniki, ki želijo podeliti koncesijo za socialne in druge posebne storitve, lahko svoje namere v zvezi z načrtovano koncesijo sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila takoj, ko je mogoče, po začetku proračunskega leta. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XIII. |
|
Obrazložitev
Socialne storitve imajo za notranji trg le majhen pomen, ali pa sploh nobenega, in se praviloma izvajajo lokalno. S tega vidika pomenijo zahteve za posredovanje informacij nesorazmerno obremenitev za naročnika. Glede na to, da je namen reforme poenostavitev podeljevanja koncesij, pa prav na tem področju ne sme biti zaostrovanja predpisov.
Predlog spremembe 22
Člen 35
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
Člen 35 Postopkovna jamstva |
Člen 35 Postopkovna jamstva |
||||||||
|
1. Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Opis, merila za podelitev in minimalni pogoji se med pogajanji ne spremenijo. |
1. Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|
||||||||
|
|
. |
Obrazložitev
Lahko se zgodi, da mora javni organ naročnik zaradi vprašanj in pripomb, ki jih v okviru postopka podajo ponudniki, koncesijo spremeniti ali prilagoditi. S pogajanjem ali dialogom poskuša javni organ naročnik bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje. Zato je treba omogočiti, da se minimalni pogoji in merila za podelitev delno spremenijo in dopolnijo ob upoštevanju novih spoznanj, pridobljenih v pogajanjih ali z dialogom. V nasprotnem primeru lahko ta razpisni postopek postane nesmiseln.
V primeru bistvenih sprememb naročila je treba v skladu s sedanjimi pravili postopek začasno ustaviti in razpis ponoviti. Odbor zato priporoča, da se opredeli preprost način za spremembo koncesij s strani javnega organa naročnika, kot je denimo uradni popravek s kratkim podaljšanjem roka za oddajo ponudb.
Predlog spremembe 23
Člen 36(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 36 Izbor in kvalitativna ocena kandidatov |
Člen 36 Izbor in kvalitativna ocena kandidatov |
||||
|
1. Javni organi naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: |
1. Javni organi naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Javni organi naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. Vse zahteve morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom koncesije ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence. |
Javni organi naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. ahteve morajo upošteva potreb po zagotovitvi resnične konkurence. |
||||
|
Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom koncesije. |
Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom koncesije. |
Obrazložitev
Glej tudi predloga sprememb 2 in 28.
Predlog spremembe 24
Člen 36(7)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 36 Izbor in kvalitativna ocena kandidatov 7. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
Člen 36 Izbor in kvalitativna ocena kandidato 7. lahko določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Odbor meni, da je to v pristojnosti javnih organov naročnikov.
Predlog spremembe 25
Člen 38, nov odstavek 3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 38 Roki za predložitev vlog za koncesijo |
Člen 38 Roki za predložitev vlog za koncesijo |
|
[…] |
[…] |
|
|
|
Obrazložitev
Za nekatere koncesije ni veliko interesa. Če interes izrazi le ena stranka, ni treba izvesti celotnega postopka. Poleg tega bi v takšni situaciji odprta pogajanja javnemu organu naročniku zagotovila ugodnejše rezultate.
Predlog spremembe 26
Člen 39(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 39 Merila za podelitev koncesije |
Člen 39 Merila za podelitev koncesije |
|
2. Merila za podelitev so povezana s predmetom koncesije in javnemu organu naročniku ali naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. |
|
|
Ta merila morajo zagotoviti učinkovito konkurenco ter jih morajo dopolnjevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki in naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za podelitev koncesije. |
Obrazložitev
Določba ni potrebna. Ne prinaša nobene dodane vrednosti in z ozirom na nameravano poenostavitev bi jo bilo treba črtati. Poleg tega je že vsebovana v splošnih načelih primarne zakonodaje.
Predlog spremembe 27
Člen 39(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 39 Merila za podelitev koncesije 4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
Člen 39 Merila za podelitev koncesije 4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
Obrazložitev
Odbor meni, da bi bilo treba ohraniti merilo najnižje cene. V sedanji obliki to ni jasno izraženo. Tudi v primeru merila „najnižje cene“ lahko igra svojo vlogo kakovost, in sicer v obliki minimalnih pogojev. Javni organi naročniki morajo imeti pri tem možnost lastne izbire. Pogosto si morajo prizadevati tudi za varčevanje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri merila za podelitev koncesije.
Predlog spremembe 28
Člen 39(4)(a)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Člen 39 Merila za podelitev koncesije |
Člen 39 Merila za podelitev koncesije |
||||
|
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Nekateri javni organi naročniki želijo imeti možnost, da za svoja javna naročila in koncesije določijo socialna merila. Ta socialna merila se sedaj večinoma ne morejo upoštevati pri ocenjevanju ponudb, saj niso dovolj neposredno povezana z javnim naročilom. Zaradi tega je bilo sklicevanje na ta merila dodano v direktivo o javnih naročilih. Odbor priporoča, da se možnost določitve socialnih meril izrecno navede tudi v direktivi o koncesijah. S tem bo javnim organom naročnikom, ki to želijo, zagotovljena možnost, da določijo socialna merila. Na socialne vidike se sicer sklicuje uvodna izjava 29 v preambuli, vendar pa jih zadevni člen ne navaja.
Glej tudi predloga sprememb 2 in 25.
Predlog spremembe 29
Člen 40(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 40 Stroški življenjskega cikla |
Člen 40 Stroški življenjskega cikla |
|
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za podelitev koncesije iz člena 39(4). |
|
|
Seznam takih zakonodajnih in izvedbenih aktov je določen v Prilogi II. Komisija je v skladu s členom 46 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne. |
Obrazložitev
Pozdravljamo dejstvo, da Komisija spodbuja javne organe naročnike, naj pri podeljevanju koncesij upoštevajo tudi stroške v življenjskem ciklu. Predlagana zahteva pa je kljub temu pretirana, saj se sklicuje na prihodnjo in za zdaj še ne določeno metodologijo obračunavanja. Zaradi nepredvidljivosti je tako treba zavrniti opredelitev zakonske zahteve za upoštevanje še neobstoječih metod.
Predlog spremembe 30
Člen 42(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Člen 42 Sprememba koncesij v času njihove veljavnosti 4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. |
Člen 42 Sprememba koncesij v času njihove veljavnosti 4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. |
Obrazložitev
Odbor priporoča, da se za dovoljene spremembe določi višji odstotek. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da koncesije običajno trajajo dlje od javnih naročil.
Predlog spremembe 31
Priloga III, odstavek 3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
PRILOGA III DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI, KAKOR JE NAVEDENO V ČLENU 4 Določbe te direktive, ki urejajo koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, veljajo za naslednje dejavnosti: |
PRILOGA III DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI, KAKOR JE NAVEDENO V ČLENU 4 Določbe te direktive, ki urejajo koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, veljajo za naslednje dejavnosti: |
||||
|
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije, ki jih podelijo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od zgoraj navedenih dejavnosti in ki so povezani z eno od naslednjih dejavnosti: |
|||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Dobava pitne vode omrežjem, ki zagotavljajo javne storitve, s strani naročnikov iz pododstavka 1 odstavka 1 in odstavka 2 člena 4 se ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu pododstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
|||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Uskladitev s predlogi sprememb 1, 5 in 15.
Predlog spremembe 32
Priloga IV, naslov
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Obrazložitev
Odbor priporoča, da postopki ostanejo prožni, zato svetuje, da se predvidi tudi možnost, da se namesto objave obsežnega obvestila zadevni podatki navedejo v dokumentaciji v zvezi s koncesijo. Izkušnje kažejo, da je treba ta vprašanja pojasniti, kar je bolje storiti v priloženi dokumentaciji v zvezi s koncesijo. Pri tem je zagotovljena preglednost, saj se ta dokumentacija pošlje vnaprej vsem zainteresiranim strankam.
V Bruslju, 19. julija 2012
Predsednica Odbora regij
Mercedes BRESSO
(1) UL L 204, 21.7.1998, str. 1.
(2) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.
(3) UL L 15, 21.1.1998, str. 14.
(4) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.
(5) UL L 315, 3.12.2007, str. 1.
(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti.
(7) UL L 293, 31.10.2008, str. 3.