Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije

(COM(2011) 789 final – 2011/0372 (COD))

2012/C 181/30

Poročevalec: g. ADAMS

Evropska komisija je 23. novembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije

COM(2011) 789 final – 2011/0372 (COD).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 14. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 151 glasovi za, 3 glasovi proti in 16 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Odbor priznava in podpira potrebo po natančnih in celovitih podatkih, da se Uniji in državam članicam pomaga pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb ter pri izvajanju svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. Ta uredba bo okrepila navedeni proces.

1.2   EESO želi poleg podrobnih priporočil iz točke 4 poudariti, da je potrebna sorazmernost v procesu zbiranja podatkov in da se je treba še naprej osredotočati na uporabo izidov za doseganje ciljev podnebne politike ter nadaljevati z izobraževanjem javnosti o energiji.

2.   Uvod

2.1   Ta nova uredba je instrument, ki je pravna podlaga za izvajanje revidiranih nacionalnih obveznosti glede spremljanja iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, sprejetega leta 2009, ter za zagotovitev pravočasnega in natančnega spremljanja napredka pri izvajanju navedenih in mednarodnih obveznosti. Čeprav EU neposredno proizvede približno 11 % svetovnih emisij CO2, se lahko njena strateška zavezanost in ukrepi na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in učinkovite rabe virov obravnavajo kot pozitiven in bistven prispevek k mednarodnim mehanizmom za izvajanje. Cilj je, da se povečanje povprečne globalne temperature ohrani na manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi (cilji za leto 2020 so 20-odstotno zmanjšanje emisij CO2, 20-odstotno povečanje deleža obnovljive energije in 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti v primerjavi z ravnmi iz leta 1990).

2.2   Zaradi sprememb v svetovnem energetskem ravnovesju prihaja do vse hitrejših podnebnih sprememb. Toplogredni plini v zemeljski atmosferi s svojo zmožnostjo absorbiranja in ponovnega oddajanja infrardečega sevanja v veliki meri vplivajo na temperature. Po vodnih hlapih je glavni toplogredni plin ogljikov dioksid (CO2), pomemben delež pa imata tudi metan in ozon.

2.3   V zadnjih 250 letih se je z zgorevanjem fosilnih goriv prispevalo k povečanju CO2 v atmosferi z 280 ppm (delcev na milijon) na 390 ppm. Čeprav so naravni viri CO2 veliko večji od virov, ki jih je ustvaril človek, so bili ti naravni viri prej uravnoteženi s ponori ogljika, kot je na primer fotosinteza CO2, ki jo zagotavljajo rastline in plankton. Povečanje antropogenih emisij toplogrednih plinov je skupaj s krčenjem gozdov uničilo to ravnovesje.

2.4   Obstajajo prepričljivi znanstveni dokazi za podnebne spremembe, ki so že imele precejšen negativen gospodarski, socialni in okoljski vpliv. Napovedi na podlagi nekaterih modelov kažejo na hude posledice v prihodnosti, in sicer dvig morske gladine, dezertifikacijo, izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne motnje. Načeloma velja, da je preprečevanje boljše (in cenejše) od ublažitve ali prilaganja. Vendar pa so zahteve po gospodarski rasti, neenakosti v svetovnem razvoju, nadaljnja odvisnost od fosilnih goriv kot glavnega svetovnega vira energije ter neizogibno večanje svetovnega prebivalstva prispevali k temu, da do sedaj ni bilo doseženo politično soglasje o načinu izvajanja učinkovitega mehanizma za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov.

2.5   Na vrhu o okolju v Riu leta 1992 je bila pripravljena mednarodna pogodba, in sicer Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), namen katere je stabilizirati koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Leta 1993 je EU v odziv na to pogodbo (1) oblikovala mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov v ozračju. Leta 1997 si je Kjotski protokol k UNFCCC prizadeval zajeti emisije toplogrednih plinov na način, ki odraža razlike med državami v finančnih sredstvih in zmožnostih za zmanjšanje. EU je nato leta 2004 posodobila mehanizem spremljanja toplogrednih plinov (2) in oblikovala vrsto strategij za gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (3), zadnja med njimi je Energetski načrt za leto 2050 (4). Napredek pri ključnih mednarodnih pogodbah je še naprej počasen, vendar bo ta uredba Evropski uniji zagotovila potreben okvir za spremljanje nacionalnih in mednarodnih zavez ter zavez EU.

3.   Povzetek predloga Komisije

3.1   Cilj uredbe je Uniji in državam članicam pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb ter pri izvajanju svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. Izboljšala bo več vidikov podatkov, o katerih se poroča, in zagotovila izpolnjevanje mednarodnih obveznosti spremljanja in poročanja, vključno s poročanjem o finančni in tehnični podpori državam v razvoju. Olajšala bo tudi razvoj novih instrumentov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi zagotovila pravno podlago za izvajanje prihodnjih zahtev za poročanje in smernic.

3.2   Uredba ureja zahteve za poročanje v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter zajema emisije sedmih toplogrednih plinov iz vseh sektorjev (energetika, industrijski procesi, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), odpadki, kmetijstvo itd.). V okviru konferenc UNFCCC leta 2009 in 2010 je bil dosežen dogovor o izboljšanem poročanju, da bi EU med drugim lahko izpolnila svoje obveznosti o zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam v razvoju.

3.3   Z novo uredbo se bodo izpolnjevale zahteve za spremljanje in poročanje iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj in revidirane direktive EU o sistemu trgovanja z emisijami z oblikovanjem cikla preverjanja in skladnosti v okviru odločbe o porazdelitvi prizadevanj, ki bo vseboval zahteve za poročanje o uporabi prihodkov z dražb pravic do emisij ogljikovega dioksida, kakor je navedeno v revidirani direktivi EU o sistemu trgovanja z emisijami. Da bi zadostili potrebam prihodnje zakonodaje EU in mednarodne zakonodaje, se bo s tem okrepil tudi trenutni okvir za spremljanje in poročanje, in sicer z oblikovanjem osnove za spremljanje emisij iz pomorskega prometa in poročanje o njih, spremljanje vplivov letalskega prometa na podnebje, ki niso povezani s CO2, LULUCF in ukrepov za prilagajanje.

3.4   Uredba na splošno izboljšuje poročanje EU o finančni in tehnološki podpori državam v razvoj, skladnost poročanja v skladu z drugimi pravnimi instrumenti EU, ki obravnavajo onesnaževala zraka, in sicer z upoštevanjem preteklih izkušenj iz prejšnjega izvajanja, pa tudi poročanje o dejanskih emisijah, napovedi, politike in ukrepe.

3.5   Nova uredba zagotavlja tudi podlago za poročanje o prihodkih z dražb v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami in s tem zagotavlja preglednost in spremljanje nameravane uporabe vsaj polovice letnega prihodka z dražb za ukrepe za boj proti podnebnim spremembam v EU in tretjih državah.

3.6   S pospešitvijo in večjo učinkovitostjo letnega pregleda ter z možnostjo letne določitve skladnosti držav članic z njihovimi cilji prispeva k cilju 20-odstotnega zmanjšanja emisij. Zahteva posebno poročanje o politikah in ukrepih, ki jih države članice izvajajo v sektorju sistema trgovanja z emisijami in zunaj njega, ter predstavlja podlago za poročanje o emisijah iz pomorskega prometa in vplivih letalskega prometa na podnebje, ki niso povezani s CO2, s čimer utira pot izvajanju učinkovitih ukrepov v teh sektorjih.

3.7   Revidirana različica, ki nadomešča prejšnjo zakonodajo, od MSP ali industrije ne zahteva dodatnega zbiranja podatkov in se uporablja za poročanje na ravni nacionalnih oblasti. Zato podjetjem ne nalaga nobenih dodatnih obveznosti.

4.   Splošne in posebne ugotovitve

4.1   Odbor se strinja s Komisijo, da je natančno in celovito spremljanje emisij in poročanje o njih ter drugih podnebnih spremembah nujno za učinkovito izvajanje mednarodnih obveznosti v okviru UNFCCC in krepitev vzajemnega zaupanja med državami po vsem svetu, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

4.2   V Evropski uniji je Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje že dolgo pristojna za zbiranje informacij o spremljanju iz držav članic in njihovo posredovanje UNFCCC kot del pregleda EU evropskih emisij ter za pripravo informacij, potrebnih za spremljanje skladnosti s sporazumi EU o delitvi bremena v zvezi z zahtevami glede podnebnih sprememb. Zato je ključnega pomena, da ima Komisija pooblastila, na podlagi katerih od držav članic zahteva potrebne informacije, preveri njihovo točnost, pravočasnost in skladnost ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti v primerih, ko je poročanje neustrezno.

4.3   Različne zahteve po poročanju so sčasoma postale razdrobljene in se deloma prekrivajo, imajo nekatere pomanjkljivosti in so nedosledne. Pred kratkim so bile svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo dodane nove zahteve, in najverjetneje bodo kmalu dodane tudi druge, kot je poročanje o emisijah iz pomorskega prometa. Zlasti je pomembno, da se zagotovi natančno in pravočasno spremljanje in poročanje o napredku glede 20-odstotnega zmanjšanja emisij CO2, dogovorjenega za leto 2020.

4.4   Odbor se strinja s Komisijo, da je zdaj pravi trenutek za združitev vseh zahtev v eno novo uredbo. Ta bo razširila področje uporabe na nekaterih pomembnih področjih in obenem poenostavila ureditev glede splošne skladnosti z združitvijo vseh zahtev v en sistem spremljanja in poročanja, ki zajema vse trenutne in v tem trenutku pričakovane zahteve za spremljanje in poročanje.

4.5   Odbor pozdravlja oblikovanje sistemov poročanja (pod pogojem, da so sorazmerni in koristni) na osnovi nacionalnih sistemov evidenc in sistemov evidenc EU (člena 5 in 6), ki bodo omogočali letno ocenjevanje napredka v primerjavi s splošnim ciljem iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe za leto 2020 in strategijami za razvoj z nizkimi emisijami ogljika iz člena 4. To je najboljši način proaktivnega zbiranja informacij, zbranih za spremljanje napredka, po potrebi tudi za njegovo oživitev, tako da lahko zagotovimo doseganje ključnega srednjeročnega cilja.

4.6   Uredba določa celovito spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov ter ponorih iz vseh sektorjev v Evropski uniji, kar je eden od bistvenih elementov, da se dobi točna ocena splošnega vpliva Evrope na raven globalnih emisij. Odbor podpira predlagano razširitev področja uporabe, tako da se vključijo emisije iz pomorskega prometa (člen 10) in vse druge oblike emisij, ki še niso vključene v zahteve za spremljanje in poročanje. Odbor je že prej izrazil (5) zaskrbljenost zaradi predloga v uvodni izjavi (10), da se določeni leti izvzamejo iz obveznosti poročanja o emisijah iz letalskega prometa, ker se takšna vrzel lahko včasih izkoristi; Odbor meni, da bi bilo treba to redno spremljati.

4.7   Poleg spremljanja emisij toplogrednih plinov je pomembno tudi spremljanje in poročanje o obsegu ukrepov in naložb za zmanjšanje ali omejitev emisij in njihovih vplivov ter trenutnih prizadevanjih in naložbah za prilagoditev posledicam podnebnih sprememb, ki se že dogajajo. Potrebne so informacije o prizadevanjih javnega in zasebnega sektorja in Odbor v celoti podpira predloge iz členov 13–16 uredbe v zvezi s temi vidiki. Vendar pa je člen 16 nekoliko nenatančen glede informacij, ki jih je treba predložiti v zvezi s prilagoditvenimi ukrepi, in Odbor meni, da je treba ta člen nadalje razviti. Upoštevati je treba ustrezne sorazmerne koristi in se izogibati podvajanju prizadevanj.

4.8   Odbor meni, da so potrebna prizadevanja tudi pri spremljanju in poročanju v zvezi z ogljičnim odtisom Unije ali njenim vplivom na druge predele sveta prek naložb in trgovanja z njimi. Člen 17 ureja poročanje o razvojni pomoči in prenosu tehnologije, vendar ne zajema vpliva trgovine ali zasebnih finančnih tokov. Odbor se zaveda, da morajo za emisije iz drugih držav (razvitih držav in držav v razvoju) v okviru UNFCCC odgovarjati te države same in da bodo razvite države, vključno z EU, v okviru sporazumov iz leta 2010 in 2011 pomagale pri prizadevanjih za izboljšanje sistemov evidenc in spremljanja v državah v razvoju. To je sicer koristen razvoj dogodkov, vendar sam po sebi ne bo odgovoril na vprašanja o ogljičnem odtisu EU v preostalem delu sveta. Odbor poziva Komisijo, naj v večji meri upošteva te vidike.

4.9   Odbor Komisijo in države članice tudi spodbuja, da naredijo vse potrebno za vključitev finančne in tehnološke podpore, ki je zagotovljena poleg uradne razvojne pomoči (URP), v finančno in tehnološko poročanje. Na ta način se bo pridobila celovitejša slika področja uporabe in obsega pomoči, zagotovljene s strani EU državam v razvoju, ter izboljšalo oblikovanje politik in prispevalo k prednostni obravnavi intervencij pri izvajanju.

4.10   Natančnost in skladnost poročanja sta na tem področju zlasti pomembna zaradi odločilnega pomena, ki ga ima za svet učinkovita obravnava podnebnih sprememb, in da se zagotovi, da vsaka država pri tem pošteno prispeva svoj del. Pravočasnost je pomembna tudi zato, da se lahko vsakršna odstopanja od načrtov in zavez hitro opredelijo ter se nemudoma sprejmejo popravni ukrepi. Odbor podpira večjo disciplino in postopke pregleda v zvezi s temi vidiki, ki se odražajo v novi uredbi.

4.11   Večina členov državam članicam nalaga obveznost, da Komisiji predložijo specifične informacije. Odbor se zaveda, da obstajajo tesne delovne vezi med Komisijo, državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, ter da je bila večina zahtev določenih v sodelovanju med Komisijo, državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, ki je pristojna za večino zbiranja podatkov in kontrolo kakovosti. Odbor odločno podpira pristop sodelovanja, s katerim se najverjetneje lahko zagotovi največji pretok pravočasnih in točnih informacij ter odpravijo težave.

4.12   Odbor opozarja, da bodo morda še primeri, ko posamezne države podatkov ali poročil ne bodo poslale pravočasno. Podpira določbe, na podlagi katerih se lahko v takšnih primerih pripravijo ocene manjkajočih informacij (člen 9), in možnost, da Komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev v primeru vztrajne in namerne neskladnosti.

4.13   Odbor pozdravlja izrecno priznavanje vloge Evropske agencije za okolje v členu 25 ter zagotovilo Komisije, da se bo redno spremljanje tudi v prihodnje izvajalo v povezavi z izvrstnimi profesionalnimi mrežami in mrežami sodelovanja, ki jih je Evropska agencija za okolje ustvarila v Evropi. Evropska agencija za okolje ima profesionalna znanja in spretnosti ter mreže za to nalogo, njena neodvisna poročila o okoljskih informacijah in trendih pa so v svetu cenjena in veljajo za verodostojna. Odbor meni, da bi Evropska agencija za okolje morala imeti vodilno vlogo pri izvajanju te uredbe in bolj kot se Evropska agencija za okolje lahko uporabi kot organ, ki objavi ali preveri zbrane informacije, bolj bo uredba videti neodvisna in verodostojna.

4.14   Evropska agencija za okolje je tudi v najboljšem položaju, da neuradno razširi enake ali podobne metode spremljanja in poročanja na nekatere neposredne sosede Unije, ki že redno sodelujejo z Evropsko agencijo za okolje in imajo od tega jasne prednosti. Navsezadnje bi moral biti cilj v Evropi oblikovati ureditev spremljanja, ki je lahko na splošno prepoznavna kot model ali standard za izvajanje po vsem svetu.

4.15   Krepitev zmogljivosti: uspešen sistem spremljanja in poročanja v Evropi je odvisen od obstoja usposobljenih in profesionalnih ekip v vsaki državi članici, ki pravočasno zbirajo najpomembnejše podatke na natančen in objektiven način. Odbor pozdravlja namero Komisije in Evropske agencije za okolje, da se podpre in ohrani zmogljivost držav članic na tem področju z dejavnostmi znotraj mrež sodelovanja in enakovrednih skupin ter podpre ustrezno usposabljanje. Morda bi bilo koristno, da se za te naloge predvidijo posebna proračunska sredstva.

4.16   Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da želi Komisija s to uredbo zagotoviti precejšen napredek glede obsega in kakovosti informacij na tem področju ob skromnih dodatnih skupnih stroških, saj se pričakujejo prihranki zaradi racionalizacije zahtev. Glede na ključni pomen vprašanja podnebnih sprememb v Evropi in svetu, je jasno, da je treba spremljanje in poročanje nujno opraviti temeljito in zanesljivo, kot to določa uredba. Vendar pa je enako pomembno, da se v tem trenutku vse dodatne obremenitve v največji možni meri omejijo. Odbor zato z zadovoljstvom ugotavlja, da podjetjem s to uredbo ne bodo naložena dodatna bremena.

4.17   Odbor si na splošno prizadeva, da se podatki za posamezne države (glej člen 2) delijo znotraj ustreznih generalnih direktoratov v Komisiji in enotah Evropske službe za zunanje delovanje. S tem se bo spodbudila širša uporaba koristnih informacij s strani tistih, ki določajo sektorske in druge prednostne naloge v ustreznih generalnih direktoratih oziroma enotah.

4.18   Poleg zagotavljanja zbranih podatkov za nacionalno in mednarodno spremljanje napredka v zvezi z zavezami na področju podnebja, je izredno pomembno še naprej razvijati razčlenjene podatke, tako da lahko prispevek posameznikov in različnih organizacij k izzivu podnebnih sprememb in njegovim rešitvam ocenijo in spremljajo tako posamezniki kot organizacije same ter drugi. Močno je zaželeno, da so že vzpostavljeni lokalni ali individualni sistemi merjenja in spremljanja skladni z nacionalnimi in mednarodnimi sistemi merjenja in spremljanja, tako da se podatki lahko nemudoma zberejo in razčlenijo, prispevek različnih politik in ukrepov različnih akterjev pa se lahko primerja in oceni. Čeprav to ni prvotni namen predloga uredbe, je zelo pomembno, da se ta zahteva v celoti upošteva pri oblikovanju nacionalnih in evropskih sistemov spremljanja, da bo mogoče oblikovati povsem skladen sistem spremljanja na vseh ravneh.

4.19   Odbor poleg tega predlaga, da se v ta pomemben ukrep zbiranja in spremljanja podatkov vključijo tudi državljani, in sicer prek informacijskega in izobraževalnega gradiva ter s tem povezanih praktičnih akcijskih programov. Izkoristiti je treba vsako priložnost za povečanje ozaveščenosti državljanov in jim razložiti socialni vpliv politike o podnebnih spremembah ter ta vpliv spremljati. Odbor bo imel na tem področju še naprej aktivno vlogo.

(1)  Sklep Sveta 93/389/EGS z dne 24. junija 1993.

(2)  Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004.

(3)  COM(2011) 112.

(4)  COM(2011) 885/2.

(5)  UL C 175 z dne 27.7.2007, str. 47.