21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/111

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

(COM(2011) 809 final – 2011/0401 (COD)),

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov (2014–2020)

(COM(2011) 810 final – 2011/0399 (COD)),

predlogu sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

(COM(2011) 811 final – 2011/0402 (CNS))

in predlogu sklepa Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije

(COM(2011) 812 final – 2011/0400 (NLE))

2012/C 181/20

Poročevalec: Gerd WOLF

Svet in Evropski parlament sta 15. decembra oz. 13. decembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 173(3) in členom 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

COM(2011) 809 final – 2011/0401 (COD).

Svet in Evropski parlament sta 19. decembra oz. 13. decembra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 173 in 183 ter drugim odstavkom člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov (2014–2020)

COM(2011) 810 final – 2011/0399 (COD).

Svet je 15. decembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 182(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

COM(2011) 811 final – 2011/0402 (CNS).

Svet je 21. decembra 2011 sklenil, da v skladu s prvim odstavkom člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog sklepa Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije

COM(2011) 812 final – 2011/0400 (NLE).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 122 glasovi za, 3 glasovi proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Povzetek in priporočila

1.1   Odbor pozdravlja in podpira predloge Komisije ter s tem povezan splošni koncept kot bistvene elemente strategije Evropa 2020. Izraža zadovoljstvo zaradi pripravljenosti Komisije, da raziskavam in inovacijam nameni večji poudarek kot doslej, ter v tem vidi jasen napredek, tudi v smislu svojih dosedanjih priporočil. Vendar pa pripominja, da je treba nekatere točke dopolniti, pojasniti in popraviti.

1.2   Še posebej dobrodošli so predlogi za poenostavitev in prožnost. Pri pripravi teh predlogov je treba paziti na čim večjo kontinuiteto in preprečiti, da bi bili znova preveč zapleteni.

1.3   Izjave o nameri, povezane z upravljanjem, je treba čim prej podrobno pojasniti, kar zahteva dogovor z vsemi udeleženci.

1.4   Komisija bi morala že po dveh letih predložiti vmesno poročilo o izkušnjah s programom Horizont 2020, njegovem izvajanju in pripravi.

1.5   Privlačnost poklicnega profila evropskih raziskovalcev bi bilo treba povečati v skladu s sklepi Sveta za konkurenčnost z dne 2. marca 2010 (1), da se odpravijo ali nadomestijo sedanje socialne pomanjkljivosti tega poklica.

1.6   Komisija v nekaterih predloženih dokumentih (okvirni program, pravila za udeležbo, program Euratoma) sedaj prvič predlaga pravno obliko uredbe; v teh dokumentih bi morali ohraniti doslej običajno obliko sklepa, razen če lahko Komisija prepričljivo utemelji takšno odločitev.

1.7   Pozdraviti in podpreti je treba vse dele programa in pravila, še posebej tista, ki spodbujajo socialne inovacije in pionirske raziskave ter koristijo MSP in univerzam.

1.8   Glavni instrument programa Obzorje 2020 morajo ostati pregledni skupni projekti z obvladljivim številom udeležencev.

1.9   Infrastruktura je klasičen primer evropske dodane vrednosti, ki je v skladu z načelom subsidiarnosti, kar je treba bolj upoštevati pri okvirnem dodeljevanju proračunskih sredstev.

1.10   V delu programa Družbeni izzivi je treba veliko več teže nameniti raziskavam in razvoju za trajnostni energetski sistem z nizkimi emisijami CO2.

1.11   Na seznam teh izzivov je treba dodati Inovacijsko sposobnost družbe in podjetij, ki je pomembna tema.

1.12   Ključne tehnologije izboljšujejo konkurenčnost industrije in pomagajo pri soočanju z družbenimi izzivi, zato Odbor izrecno podpira njihovo krepitev.

1.13   Pri tehtanju meril za financiranje raziskav je treba tudi v prihodnje dati prednost odličnosti, saj se je izkazala kot učinkovito merilo. Na področju financiranja inovacij pa ima pomembno vlogo ocena trga, čeprav je to vnaprej zelo težka naloga.

1.14   Opredeliti je treba morebitna nasprotja med cilji raziskovalne politike, ki je usmerjena v znanost, ter industrijske politike in politike konkurence, ki spodbujata inovacije, da se za vsak posamezen primer pripravijo ustrezne rešitve.

1.15   Učinkovito povezovanje raziskovalne politike in politike inovacij zahteva tesno sodelovanje številnih generalnih direktoratov in služb Komisije. Odbor podpira tovrstna prizadevanja. Poleg tega potrebujemo kvalificirane uslužbence, ki že dlje časa dobro poznajo posamezno področje raziskav in se bodo z njim ukvarjali tudi v prihodnje. Komisija bi zato morala razvijati in ohranjati svoje strokovno znanje na področju znanosti in tehnike ter svoje sposobnosti razsojanja.

1.16   Kot je navedeno v predlogu, naj bi bili glavni cilji programa Euratoma jedrska varnost, trajno odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov, razvoj fuzije in mednarodni projekt ITER kot glavna pobuda. Program mora biti strukturiran tako, da ga bodo članice podprle in se zavzele zanj.

1.17   Pripraviti je treba splošno razumljiv pregled instrumentov in strokovnih izrazov iz programa Obzorje 2020, da bo program bolj prijazen za uporabnike. Posebno pozornost je treba nameniti zadostnemu in strokovnemu svetovanju za MSP.

2.   Kratek opis predlogov Komisije

To mnenje obravnava sveženj predlogov, ki jih je Komisija predložila v ločenih dokumentih, in sicer:

1)	predlog okvirnega programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020,

2)	predlog enotnega svežnja pravil za udeležbo in razširjanje rezultatov,

3)	predlog posebnega enotnega programa za izvajanje programa Obzorja 2020 ter

4)	predlog za dele programa Obzorje 2020, ki ustrezajo Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom).

Vsi dokumenti skupaj imajo približno 380 strani. Glavna vsebina dokumentov je povzeta v točkah od 2.1 do 2.4, ki so podlaga za ugotovitve ter priporočila Odbora, navedena v točkah 3 do 7.

2.1   Okvirni program Obzorje 2020

2.1.1   Za razliko od dosedanje prakse Komisija ni predložila 8. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, kot je bilo prvotno pričakovano. Namesto tega je v okvirnem programu Obzorje 2020 v skladu z namerami iz zelene knjige (2) združila dejavnosti, ki se trenutno financirajo iz 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, inovacijskih delov okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Poleg tega Komisija kot pravni instrument predlaga uredbo in ne sklep Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bilo doslej.

2.1.2   Glavni cilji in stebri politike financiranja v okviru programa Obzorja 2020 so:

a)	odlična znanost – predlagani proračun: 27 818 milijonov EUR;

b)	vodilni položaj industrije – predlagani proračun: 20 280 milijonov EUR;

c)	družbeni izzivi – predlagani proračun: 35 888 milijonov EUR.

2.1.3   Nadaljnji cilj je tudi olajšati dostop do okvirnega programa in udeležbo pri njem.

2.1.4   Predlagani skupni proračun za program Obzorje 2020 znaša okroglo 88 milijard EUR, dopolnila pa naj bi ga sredstva iz strukturnih skladov ter programa za izobraževanje.

2.2   Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov

2.2.1   Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov določajo pogoje sodelovanja v okvirnem programu. Zagotavljala naj bi enoten in prožen pravni okvir, poenostavila postopke in veljala za vse dele programa Obzorje 2020. Poleg tega puščajo odprto možnost za spremembe ali izjeme.

2.2.2   Določena je enotna stopnja financiranja, brez razlikovanja med udeleženci. Predlagana je tudi večja uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in lestvic stroškov na enoto, pri čemer se splošno priznavajo običajne računovodske metode prejemnikov finančne pomoči.

2.2.3   Za neposredno upravičene stroške so predvidene naslednje stopnje financiranja:

a)	financiranje v okviru programa Obzorje 2020 lahko znaša do 100 % skupnih neposredno upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja,

b)

financiranje v okviru programa Obzorje 2020 se omeji na največ 70 % skupnih neposredno upravičenih stroškov za: — ukrepe, ki obsegajo predvsem dejavnosti, kot so izdelava prototipov, testiranje, prikazovanje, eksperimentalni razvoj, poskusno izvajanje, replikacija trga; — ukrepe za sofinanciranje programov.

2.2.4   Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje v višini 20 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov; druga možnost je, da delovni program omogoča uveljavljanje pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto.

2.2.5   Pogoji za udeležbo so naslednji:

2.2.5.1

Pri ukrepu sodelujejo vsaj trije pravni subjekti: — vsak od treh pravnih subjektov ima sedež v državi članici ali pridruženi državi; — niti dva od treh pravnih subjektov ne smeta imeti sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi; — vsi trije pravni subjekti so neodvisni drug od drugega v smislu člena 7.

2.2.5.2

Ne glede na to je sodelovanje samo enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi minimalni pogoj v naslednjih primerih: a) pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), b) uporaba instrumenta za mala in srednje velika podjetja, c) ukrepi za sofinanciranje programov, d) posebni primeri, opredeljeni v delovnem programu ali delovnem načrtu, e) usklajevalni in podporni ukrepi ter ukrepi za mobilnost in izobraževanje.

2.2.6   Postopek ocenjevanja

2.2.6.1   Predloženi predlogi se ocenjujejo na podlagi naslednjih meril:

a)	odličnost,

b)

vpliv,

c)	kakovost in učinkovitost izvajanja.

2.2.6.2   Predlogi za pionirske raziskave (ERC) se ocenjujejo zgolj na podlagi merila odličnosti.

2.3   Posebni program

2.3.1   Medtem ko je 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj obsegal več „posebnih programov“ (npr. program za sodelovanje ali zmogljivosti), pa Komisija zdaj predlaga en sam „posebni program“, ki zajema različne cilje in strukture financiranja v okviru posameznih delov programov.

2.3.2   Štiri deli programa so:

I.	„Odlična znanost“, ki vključuje: i. pionirske raziskave (ERC), ii. raziskave prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET – Future and emerging technologies), iii. ukrepe Marie Curie in iv. evropske raziskovalne infrastrukture.

II.

„Vodilni položaj industrije“, ki vključuje: i. informacijske in komunikacijske tehnologije, ii. nanotehnologijo, iii. materiale, iv. biotehnologijo, v. proizvodnjo in predelavo ter vi. vesolje. Sem sodijo še boljši dostop do tveganega financiranja ter večje število inovacij v malih in srednje velikih podjetjih.

III.

„Družbeni izzivi“, ki vključuje: i. zdravje, demografske spremembe in blaginjo, ii. prehransko varnost in varnost hrane, trajnostno kmetijstvo, morske in pomorske raziskave ter biogospodarstvo, iii. zanesljivo, čisto in učinkovito energijo, iv. pametni, zeleni in integrirani prevoz, v. podnebne ukrepe ter učinkovito rabo virov in surovine, vi. vključujoče, inovativne in varne evropske družbe.

IV.

„Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča“(Joint Research Centre – JRC), katerih cilj je izboljšati znanstveno podlago za politične odločitve, pojasniti naravne procese, ki so v ozadju družbenih izzivov, ter preučiti nova področja znanosti in tehnologije. (Jedrski ukrepi Skupnega raziskovalnega središča so obravnavani v delu o Euratomu.)

2.4   Program Euratoma 2014–2018

2.4.1   Program zajema raziskovalne dejavnosti na področju jedrske energije (fuzija in fisija) ter zaščite pred sevanjem. Za razliko od dosedanje prakse se predlaga, da se program sprejme v obliki uredbe in ne sklepa. Program naj bi prispeval k strateškim ciljev programa Obzorje 2020 (točka 2.1.2). V skladu s Pogodbo Euratom je trajanje programa omejeno na pet let, torej se zaključi leta 2018.

2.4.2   Posredni ukrepi programa Euratoma zajemajo:

a)	varno delovanje jedrskih sistemov,

b)	rešitve za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki,

c)	razvoj in vzdrževanje usposobljenosti na jedrskem področju (jedrska fisija),

d)	izboljšanje zaščite pred sevanjem,

e)	razvojne dejavnosti na področju jedrske fuzije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih objektov za preskušanje,

f)	razvoj materialov, tehnologij in zasnov,

g)	spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije,

h)	razpoložljivost in uporabo raziskovalnih infrastruktur.

2.4.3   Pri izvajanju posrednih ukrepov Komisiji pomagajo posvetovalni odbori.

2.4.4   Neposredni ukrepi se nanašajo na program za raziskave in razvoj Skupnega raziskovalnega središča.

2.4.5   Za projekt ITER bo predložen ločen sklep, saj naj bi bilo njegovo financiranje zagotovljeno zunaj večletnega finančnega okvira.

3.   Splošne ugotovitve Odbora

Glede na dolžino štirih dokumentov, ki jih je predložila Komisija, lahko Odbor obravnava le nekatere vidike, ki se mu zdijo pomembni.

3.1   Splošna podpora predlogom

Odbor pozdravlja in podpira predloge Komisije kot bistvene elemente strategije Evropa 2020, ki po njegovem mnenju predstavljajo dober splošni koncept. Ugotavlja, da je bilo upoštevanih mnogo njegovih priporočil (npr. glede poenostavitve (3), zelene knjige (4) in Unije inovacij (5)) iz prejšnjih mnenj, zato opozarja tudi nanje. Vendar pa meni, da je treba nekatere točke dopolniti, pojasniti in popraviti.

3.2   Prednostne naloge, proračun, cilj 3 % in učinek vzvoda

3.2.1   Prihodnji položaj Evrope v svetu je odvisen od raziskav, razvoja in inovacij; ker so torej odločilnega pomena, jim morajo ne le Komisija, temveč tudi države članice nameniti veliko večjo prednost. Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da predlagani proračun za program Obzorje 2020 dejansko odseva pripravljenost Komisije za večji poudarek na raziskavah in inovacijah ter naložbah, ki so v te namene potrebne. To je v skladu s priporočili, ki jih je Odbor podal že večkrat, zato predlog Komisije v celoti podpira. Glede na cilj 3 %, ki je pojasnjen v nadaljevanju, ter glede na visokozastavljene tematske cilje na področju raziskav in inovacij pa predlagani proračun objektivno gledano še vedno ne zadošča, toda Odbor priznava, da gre za izvedljiv kompromis ob upoštevanju siceršnjih omejitev.

3.2.2   Leta 2002 je Svet na zasedanju v Barceloni v okviru Lizbonske strategije, ki je veljala za obdobje do leta 2010, sprejel cilj 3 %, ki se nanaša predvsem za politiko financiranja v državah članicah in industriji. V skladu s tem ciljem naj bi države članice do leta 2010 3 % svojega BDP namenile financiranju raziskav in razvoja; tretjino sredstev naj bi prispeval javni sektor, dve tretjini pa industrija. Ta cilj pa ni bil dosežen niti v evropskem povprečju niti v večini držav članic, zato je bil ponovno vključen v strategijo Evropa 2020.

3.2.3   Politika financiranja, kot jo določa program Obzorja 2020, naj bi zagotovila odločilen učinek vzvoda, tako da bi cilj 3 % dosegli vsaj tokrat. Vendar pa je kljub zgoraj omenjenemu povečanju proračuna mogoče žal upravičeno dvomiti, da bo učinek vzvoda dovolj velik za dosego tega cilja. Skupni proračun Skupnosti znaša približno 1 % BDP držav članic, od tega naj bi bilo za program Obzorja 2020 namenjenih nekaj manj kot 9 %. Kvantitativni učinek vzvoda, izražen v razmerju, je torej še vedno nižji od 1:30! Zato je mogoče v predlaganem proračunu videti zgolj nujni prvi korak v smeri do dejansko potrebnega obsega financiranja; predlagani proračun se torej nikakor ne sme zmanjšati.

3.3   Poenostavitev in kontinuiteta

Odbor še zlasti podpira ukrepe za poenostavitev postopkov (6), h katerim že dolgo poziva. Pri tem gre za težavno iskanje ravnovesja med poenostavitvijo, upravičenostjo posameznih primerov in ravno tako nujno kontinuiteto, zato bodo verjetno potrebne naknadne spremembe, ki pa nikakor ne smejo ponovno voditi v preveč zapletene in dolgotrajne postopke.

3.4   Manevrski prostor in prožnost

Odbor pozdravlja dejstvo, da sta – ob sicer le majhnem številu enostavnih pravil – program in razdeljevanje sredstev strukturirana tako, da omogočata dovolj prožnosti in manevrskega prostora (glej posebni program, naslov I, člen 6 – Proračun). Zato je izredno pomembno, da se pojasnijo s tem povezani prihodnji postopki odločanja, predvsem vloga programskih odborov.

3.5   Upravljanje

Odbor podpira uvodne izjave in namere Komisije, povezane z upravljanjem (glej dokument COM(2011) 809 final, uvodna izjava (21)), predvsem poudarjanje procesov „od spodaj navzgor“. Ravno tako podpira namen, da se pri določanju prednostnih nalog posebnega programa organizira redna izmenjava mnenj s končnimi uporabniki, državljani, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

3.5.1   Vendar Odbor meni, da je treba te zelo splošne izjave Komisije dopolniti z izčrpnimi in natančnimi navodili za dodeljevanje sredstev (tudi proračunskih) in opredelitev tem, ki so potrebna za izvajanje programa in sprejemanje odločitev. „Upravljanje“ je nujno in pomeni, da je treba dovolj jasno ponazoriti, v kakšnem obsegu, prek katerih struktur in na katerih ravneh odločanja (npr. programski odbori) bodo vpleteni akterji ter predstavniki civilne družbe uravnoteženo vključeni v procese in delovne programe. Komisija namreč želi v delovne programe premestiti ne le teme, temveč tudi podrobna pravila za proračun, instrumente in obseg podpore ter po možnosti oddajanje dela (t. i. outsourcing), npr. evropskim tehnološkim platformam, pobudam iz člena 185 ipd.

3.5.2   Ker je Komisija v predlogu poleg tega izrazila namen, da v skladu s členom 55 finančne uredbe v delo vključi tudi izvajalske agencije ali druge zunanje strukture, je treba pojasniti tudi njihovo vlogo, pristojnosti in nadzor.

3.5.3   Odbor priporoča, da se ta vprašanja pojasnijo v postopku posvetovanja z vsemi akterji in predstavijo v spremljevalnem dokumentu ter da se zaprosi tudi za mnenje Odbora. Hkrati opozarja, da med tem procesom – predvsem na ravni delovnih programov – ne smemo, tako rekoč nehote, znova zdrsniti v dosedanjo (prekomerno) regulacijo in zapletenost pravil (glej tudi točko 3.3). Kontinuiteto dosedanjih postopkov je treba pretrgati samo toliko, kolikor je neizogibno za poenostavitev.

3.6   Podvajanje

Nekatere podteme in vprašanja v posameznih delih posebnega programa se lahko podvajajo, kar po eni strani še povečuje prožnost, po drugi pa lahko povzroči premeščanje prednostnih nalog ter slab pregled in težave pri razvrščanju. Tako se lahko npr. odločilna spoznanja in spodbude iz dela programa „odlična znanost“ ali „vodilni položaj industrije“ stekajo v del programa „družbeni izzivi“.

3.7   Vmesno poročilo

Zato Odbor priporoča, da Komisija poleg vmesne ocene, ki naj bi jo pripravila po štirih letih (podobno, kot je to določeno v dokumentu COM(2011) 52 final), že dve leti po začetku programa predloži vmesno poročilo (interim progress report), v katerem bo predstavila ukrepe, ki so bili do tedaj izvedeni, ter svoje izkušnje in izkušnje zainteresiranih akterjev, še zlasti z upravljanjem, na katerega opozarja Odbor v tem mnenju.

3.8   Okvirna dodelitev proračunskih sredstev

Ob upoštevanju omenjenih proračunskih omejitev Odbor pozdravlja predlagano okvirno dodelitev in razdelitev proračunskih sredstev na posamezne dele programa in podteme, še posebej za podporo malim in srednje velikim podjetjem ter obravnavo družbenih problemov in vprašanj; pri tem obstajajo tri izjeme, ki so obravnavane v nadaljevanju (točke 4.3, 4.2.1 in 4.2.2). Vendar pa je treba tudi pojasniti, kakšen pomen naj bi imelo usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov (npr. novi program ERA-Net) v primerjavi z neposrednim financiranjem raziskav.

3.9   Poklic raziskovalca

Komisija v predlogu okvirnega programa v uvodni izjavi (22) navaja: „Obzorje 2020 mora prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji“. Pri tem Odbor pogreša konkretne podatke o ukrepih, ki so bili vmes sprejeti kot odziv na sklepe Sveta za konkurenčnost (7) z dne 2. marca 2010 in zato, da bi se resnično izboljšal nezadovoljiv socialni položaj mladih raziskovalcev (to vprašanje je izčrpno obravnavano v točki 6).

3.10   Uredba ali sklep

Odboru ni jasno, zakaj naj bi načelo subsidiarnosti zahtevalo ali dovoljevalo, da se Komisija odmakne od dosedanje prakse in še v dveh od svojih dokumentov predlaga uredbo in ne sklep; meni tudi, da Komisija ni predložila obrazložitve za takšno odločitev, ki bi jo utemeljila z dosedanjimi izkušnjami. Odbor priporoča ohranitev dosedanje prakse, razen če bo Komisija uspela predložiti razumljivo pravno utemeljitev.

3.11   Usklajeno ukrepanje Komisije

Številni vidiki evropske raziskovalne in inovacijske politike zahtevajo usklajeno in učinkovito ukrepanje ter sodelovanje ne le med Komisijo in državami članicami, temveč tudi med komisarji, generalnimi direkcijami in službami Komisije. To velja za izobraževalno politiko, socialni položaj raziskovalcev, strukturne sklade, kohezijsko politiko, industrijsko politiko, politiko konkurence, energetsko, zdravstveno in okoljsko politiko itd. Odbor spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja na tem področju ter razvije potrebne postopke in instrumente.

3.12   Kvalificirani uradniki

Odbor ponavlja (8) nujno priporočilo, naj v organih za financiranje, predvsem pa v Komisiji (ali v načrtovanih izvajalskih agencijah), sodelujejo znanstveno in strokovno usposobljeni uradniki, ki odlično in že dlje časa poznajo posamezno strokovno področje, njegove posebnosti in „znanstveno skupnost“ ter se bodo s tem področjem ukvarjali tudi v prihodnje. Redno kroženje na delovnih mestih je na področju raziskav in razvoja zelo kontraproduktivno!

3.12.1   Ohranjanje strokovnega znanja in zavzetosti

Odbor poleg tega izraža zaskrbljenost, da bi lahko Komisija s svojo izraženo namero, da naloge in dejavnosti na področju spodbujanja raziskav in inovacij, ki jih je doslej izvajala sama, preda agencijam, izgubila lastno strokovno znanje in sposobnosti razsojanja ter se tudi vsebinsko s temi vprašanji ne bi poistovetila. Slednje pa je nujno, če si želi na politični ravni strokovno, uspešno in zavzeto prizadevati za pomembno področje raziskav, razvoja in inovacij. Poleg tega bi to resno ogrozilo krhek sistem „medsebojnega nadzora in ravnovesja“.

3.13   Nadaljnji ukrepi – strategija Evropa 2020

Po mnenju Odbora je program Obzorje 2020 nujen in odločilen sestavni del strategije Evropa 2020. Vendar ga morajo tako Komisija kot države članice dopolniti z nekaterimi pomembnimi ukrepi. V zvezi s tem Odbor opozarja na svoje pobude glede strategije Evropa 2020. Predvsem je treba v vseh državah članicah oblikovati ali razviti učinkovite in inovacijam prijazne gospodarske (9), socialne in izobraževalne sisteme.

4.   Posebne ugotovitve Odbora

4.1   Družbene in humanistične znanosti, izobraževalna politika in inovacije

Odbor podpira vključitev družbenih in humanističnih raziskav ter inovacij v vsakega od splošnih ciljev programa Obzorje 2020. Meni, da so pri tem navedene teme primerne in pomembne ter podpira pomen, ki ga imajo v programu. Poleg tega priporoča, da se večji poudarek nameni prizadevanjem za učinkovitejši izobraževalni sistem na vseh ravneh. To je odločilna in glavna naloga, če naj bi optimalno spodbujali in izkoriščali specifični potencial nadarjenih posameznikov. Kar zadeva same cilje programa Obzorje 2020, je predvsem nujno na univerzah izobraziti dovolj veliko število kvalificiranih strokovnjakov. Temelje za to pa je treba položiti že v šolah!

4.2   Družbeni izzivi

Odbor se strinja s seznamom družbenih izzivov, vendar priporoča, da se še bolj poudarijo naslednja področja:

4.2.1   Vprašanje energije in podnebja

Kar zadeva določanje prednostnih nalog znotraj dela programa Družbeni izzivi, Odbor priporoča, da se glede na izredno visoko zastavljen cilj (10), da našo oskrbo z energijo do leta 2050 popolnoma spremenimo in se preusmerimo na trajnostne tehnologije z nizkimi emisijami CO2, temu področju nameni veliko več pozornosti tudi z vidika dodeljevanja proračunskih sredstev (11). Zadostne in cenovno dostopne nizkoogljične tehnologije za shranjevanje energije in tehnologije zalogovnikov (t. i. buffer technologies), ki izravnajo neenakomerno ponudbo vetrne in sončne energije, ostajajo nerešen problem, enako pa velja tudi za dolgoročno oskrbo z gorivi za težek tovorni promet ter letalski in ladijski promet. Podrobneje je treba preučiti tudi posledice teh vidikov za gospodarstvo in družbo.

4.2.2   Inovacijska sposobnost družbe in podjetij

Odbor priporoča, da se na seznam izzivov doda Inovacijska sposobnost družbe in podjetij, ki je pomembna tema. (Zakaj GOOGLE ali FACEBOOK nista nastala v Evropi? Zakaj vse države članice nimajo enako učinkovite upravne, gospodarske in družbene strukture?) To vprašanje je v predlogu Komisije sicer zajeto v sklopu cilja Vključujoče, inovativne in varne družbe (glej točko 2.3.2(III)(vi) mnenja), vendar pa po mnenju Odbora njegov velik družbeni in gospodarski pomen s tem ni dovolj poudarjen. Navsezadnje gre za glavno temo Unije inovacij (12) (točko 2.3.2(III)(vi) bi bilo potem treba skrajšati, da bi se glasila tako: Vključujoče in varne družbe).

4.3   Mala in srednje velika podjetja (MSP) ter mikropodjetja kot akterji inovacij

Odbor podpira predlagane izboljšave podpore za MSP. Meni, da so pomemben element splošnega koncepta strategije Evropa 2020 in v zvezi s tem opozarja na svoje mnenje o Uniji inovacij (13). V njem je navedel, da bi bilo treba pri tem „na novo razmisliti o opredelitvi MSP in njihovi umestitvi, saj ravno zaradi novih možnosti povezovanja v mreže z instrumenti IKT postajajo vse pomembnejša tudi mikropodjetja, morda celo podjetja z enim zaposlenim – po potrebi bi bilo treba na novo razmisliti celo o razmejitvi med temi in svobodnimi poklici“. Odbor izraža zadovoljstvo glede informacije Komisije, da je to priporočilo že upoštevala. Hkrati opozarja na točko 7 tega mnenja in poudarja, da je za MSP izredno pomembno, da so dobro in na razumljiv način seznanjena z različnimi instrumenti podpore, ki jih ponuja program Obzorje 2020, ter dostopom do njih. Zaželene bi bile tudi svetovalne službe, kjer bi bilo mogoče osebno povprašati za informacije.

4.4   Univerze

Odbor se strinja z možnostjo 100-odstotnega financiranja celotnih neposredno upravičenih stroškov, ki je navedena v pravilih za udeležbo in razširjanje rezultatov. Meni, da to raziskovalcem oz. skupinam raziskovalcev, ki delajo na univerzah na področjih naravoslovja, inženirstva in humanističnih znanosti, prinaša prednosti. Poleg tega prispeva k uresničevanju cilja, za katerega se je Odbor že večkrat zavzel, namreč v EU ustvariti in ohranjati univerze svetovne kakovosti. Kot navaja tudi poročilo ge. Matias (Evropski parlament, A7-0302/2011), pa je treba te ukrepe dodatno podpreti s sredstvi kohezijske politike, da se vzpostavijo potrebne zmogljivosti v državah članicah, ki doslej še niso bile dovolj vključene v okvirni program. Ne glede na to so za dosego tega cilja potrebni še dodatni ukrepi, ki pa ne sodijo v to mnenje.

4.5   Raziskovalne infrastrukture

Kot je Odbor že večkrat poudaril, so velike infrastrukture odločilni pripomočki in instrumenti za tehnološke in znanstvene raziskave ter vrhunske dosežke, ki drugače sploh niso možni. Zato so zelo privlačne za sodelovanje znotraj Evrope, pa tudi za najboljše inženirje in raziskovalce po svetu, in imajo nanje velik vpliv (14). Možnosti za uporabo, ki jih ponujajo velike infrastrukture, presegajo zmogljivosti in potrebe posameznih držav članic, zato jih države pogosto vzpostavijo in izkoriščajo v partnerstvu.

4.5.1   Načelo subsidiarnosti

Tovrstne infrastrukture so odličen primer financiranja EU po načelu subsidiarnosti. Zato Odbor izraža obžalovanje, da predlagana okvirna porazdelitev proračunskih sredstev ne upošteva izrednega pomena teh infrastruktur, tako s formalnega kot vsebinskega vidika, in predlaga, da se vsako oceno za preostale okvirne proračune (izjema so MSP!) zmanjša za 2 % do 2,5 % in tako pridobljene zneske prenese na postavko za infrastrukturo. To je še toliko bolj potrebno zato, ker naj bi bile v to postavko vključene tudi elektronske infrastrukture, ki so – in bodo v prihodnje še bolj – pomembne.

4.5.2   Operativni stroški

Odbor priporoča, da Komisija pri financiranju projektov prevzame tudi del stroškov delovanja infrastrukture, in jo prosi, naj potrdi, da to v resnici namerava storiti.

4.6   Ključne tehnologije

Kot je Odbor že večkrat poudaril (15), so razvoj, obvladovanje in trženje ključnih tehnologij odločilna horizontalna naloga, ki jo je treba opraviti po eni strani za okrepitev konkurenčnega položaja industrije v EU, po drugi pa za soočenje z družbenimi izzivi, kot sta trajnostna oskrba z energijo ali zdravje. Zato podpira dejstvo, da se temu področju pripisuje ustrezen pomen, zlasti ker je hkrati učinkovita spodbuda za sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in industrijo, torej za javno-zasebna partnerstva. Pri tem je še posebej pomemben element programa FET-Open (odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije).

4.7   Postopek zaračunavanja I

Odbor izraža zadovoljstvo, ker naj bi se priznali postopki zaračunavanja v raziskovalnih ustanovah in podjetjih, ki so v državah članicah običajni (npr. urne postavke v industriji). To mora veljati tudi za stroške, povezane s plačilom davka na dodatno vrednost.

4.8   Postopek zaračunavanja II

Odbor pozdravlja precejšnjo poenostavitev na podlagi pravil za udeležbo, ki določajo 100-/20-odstotno oz. 70-/20-odstotno financiranje (za pojasnitev glej točki 2.2.3 in 2.2.4). Čeprav je to velika upravna olajšava in lahko različnim skupinam upravičencev v primerjavi s sedanjimi stopnjami prinese finančne prednosti, pa lahko pomeni tudi finančno breme. Zato Odbor priporoča, da se najprej zberejo izkušnje, pozneje pa se stopnje financiranja posrednih stroškov, če je to potrebno, nekoliko zvišajo.

4.9   Poseben vidik javnih naročil

Pri gradnji raziskovalne infrastrukture in velikih naprav industrija pogosto dobi nalogo, da razvije in zgradi nove, izredno zapletene in zahtevne komponente. Pri tem gre za oranje ledine na novih tehnoloških področjih, kar je lahko povezano s tipičnimi problemi, ki jih je Odbor opisal v mnenju o prenosu znanja (16). V njem je priporočil, da se „proučijo dosedanje izkušnje pri uporabi obstoječih pravil EU in držav članic o pomočeh, proračunu, naročilih in konkurenci in ugotovi, ali služijo cilju čim boljšega ohranjanja in uporabe spretnosti in strokovnega znanja, ki jih pridobiva industrija pri tovrstnih naročilih, v korist evropske konkurenčnosti in tudi za ustrezna poznejša nadaljevalna naročila, …“.

4.10   Novi pristopi industrijske politike in politike konkurence

Razmisliti je treba o novih pristopih industrijske politike in politike konkurence. Vprašljivo je, ali zamisli Komisije v zvezi s „predkomercialnimi naročili“ (precommercial procurement) predstavljajo ustrezen instrument. Odbor v tem po eni strani vidi nevarnost, da se iz strahu pred možnimi monopoli znanja raje popolnoma opustijo prizadevanja za vodilni položaj industrije in vrhunske rezultate, kar bi bila velika napaka. Po drugi strani pa po mnenju Odbora obstaja tudi nevarnost, da zaradi preveč protekcionističnih ukrepov, ki škodijo raziskavam, ne dobimo najboljšega izdelka, ker je ta na voljo samo zunaj Evrope. Zato Odbor priporoča, da se opredelijo različni cilji in zahteve raziskovalne, inovacijske in industrijske politike, ki si deloma nasprotujejo, ter da se z različnimi akterji o njih razpravlja in se jih pojasni – za posamezne primere so morebiti potrebna celo posebna pravila (glej točko 4.9).

4.11   Ustrezna velikost projektov za zagotovitev njihove učinkovitosti

Težnje k vse večjim konstruktom, kot so npr. skupne tehnološke pobude, skupnost znanja in inovacij (KIC) in zdaj tudi vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), je treba skrbno spremljati, saj njihovo upravljanje in obsežni postopki usklajevanja zahtevajo vse več virov in dela. Ti projekti nikakor ne smejo postati „babilonski stolp“.

4.11.1   Skupni projekti kot glavni instrument

Združevanje virov je lahko pozitivno, vendar od določenega obsega naprej hkrati pomeni, da bodo manjši akterji izrinjeni iz okvirnega programa, saj nimajo drage pravne in upravne podpore, ki je v ta namen potrebna. To velja predvsem za MSP ter skupine raziskovalcev na univerzah. Pregledni skupni projekti z obvladljivim številom udeležencev morajo zato ostati glavni instrument programa Obzorje 2020.

4.12   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

Ker se Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo financira iz proračuna za program Obzorje 2020, je njegova dejavnost po mnenju Odbora ravno tako eden od elementov strategije tega programa. Zato njegova priporočila veljajo tudi za to področje. O tej temi bo sicer Odbor pripravil ločeno mnenje (17).

4.13   Merila za ocenjevanje

V točki 2.2.6 so navedena merila za ocenjevanje (18) oz. izbor, ki jih predlaga Komisija: odličnost, vpliv, kakovost in učinkovitost. Odbor podpira ta merila, vendar pod pogojem, da se izreden pomen odličnosti ne bo zmanjšal, saj je to brez dvoma najpomembnejše merilo za dosego vrhunskih rezultatov. Pri pionirskih raziskavah svari pred precenjevanjem najpogosteje citiranih objav, saj to preveč povečuje pomen nekaterih raziskovalnih področij, ki so že tako ali tako dobro uveljavljena. Odbor ponavlja svoje splošno opozorilo glede formalnih postopkov ocenjevanja.

4.13.1   Ko gre za financiranje inovacij, so pri ocenjevanju seveda pomembni tudi tržni vidiki  (19). Da pa to že samo po sebi nikakor ni lahka naloga, zlasti ko gre za čisto nove pristope, in da ocene niso vedno pravilne, dokazujejo napake v začetnih ocenah, ki so bile storjene npr. pri razvoju osebnih računalnikov (PC).

4.14   Skupno raziskovalno središče

Odbor podpira predloge za neposredno financiranje Skupnega raziskovalnega središča. Hkrati opozarja, da morajo za njegove dejavnosti veljati enaki postopki ocenjevanja kot za druge akterje. Če se tudi Skupno raziskovalno središče poteguje za neposredno financiranje iz posebnega programa, je treba zagotoviti, da bo popolnoma enako obravnavano kot vsi drugi prosilci/akterji, ki ne delujejo v okviru Komisije.

5.   Euratom

5.1   Po mnenju Odbora je predloženi program Euratoma v bistvu – in upravičeno – logično nadaljevanje programa Euratoma za obdobje 2012–2013, ki ga je šele pred kratkim pripravila Komisija in ga je Odbor izčrpno preučil v mnenju (20). Odbor ponavlja in potrjuje svojo takratno glavno ugotovitev, namreč „da je treba ohraniti in razširiti znanje o jedrskih tehnologijah, njihovi uporabi in njihovih posledicah. Okvirni program Euratoma za raziskave in razvoj s svojo usklajevalno funkcijo povezovanja virov in skupnih prizadevanj prinaša bistveno evropsko dodano vrednost“. Odbor znova potrjuje tudi izčrpne ugotovitve in priporočila, ki jih je takrat podal, zato se bo v tem mnenju osredotočil le na nekatere izbrane točke. Glavna naloga so reaktorski sistemi visoke varnosti, ki proizvajajo minimalne količine dolgotrajnih visokoradioaktivnih odpadkov.

5.2   Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija v predlogu programa v glavnem upoštevala njegova priporočila, med katera sodijo:

—	večja varnost reaktorjev, odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov, transmutacija za zmanjšanje dolgotrajne radiotoksičnosti, nadzor cepljivih materialov in zaščita pred sevanjem;

—	posledice „stresnih testov“;

—	delo na področju pridobivanja energije iz jedrske fuzije in veliki mednarodni projekt ITER;

—	izobraževanje strokovnjakov in posredovanje temeljnega znanja v šolah.

5.2.1   Odbor ponavlja (21), da je treba ne glede na odločitve posameznih držav članic za uporabo jedrske energije ali proti njej „nujno v EU aktivno razvijati znanje o varnostnih vprašanjih in temeljnih tehnologijah ter ga dajati na razpolago. Če bi se odpovedali popolnemu znanju, bi bilo to nevarno zatiskanje oči.“ Odbor izraža zaskrbljenost, da bi lahko države članice, ki se odpovedujejo uporabi jedrske energije ali nameravajo to storiti v prihodnje, hkrati s tem tudi prenehale preučevati znanje na tem področju in ga naprej razvijati. To pa je treba na vsak način preprečiti.

5.3   Evropski forum za jedrsko energijo (ENEF)

Pri vprašanjih tehnologije jedrske cepitve Odbor podpira predvsem postopke in priporočila Evropskega foruma za jedrsko energijo. Predstavniki Odbora so v sodelovanju s Komisijo vključeni v delo tega foruma.

5.4   Stresni testi

Odločitev, da se v vseh jedrskih elektrarnah v EU opravijo stresni testi, je bila logična posledica nesreče v reaktorju v elektrarni Fukushima, ki jo je povzročil cunami. Takoj ko bodo na voljo rezultati teh testov, je treba ne le potegniti ustrezne zaključke glede jedrskih elektrarn, ki že delujejo, temveč tudi določiti ustrezne prednostne naloge v programu Euratoma za raziskave, razvoj in predstavitvene dejavnosti.

5.4.1   Pri tem je treba posebno pozornost nameniti morebitnim motnjam, ki v fazi konstrukcije niso bile upoštevane.

5.5   Fuzija

V nekaterih delih javnosti se je razvnela razprava o fuzijskem programu, deloma zato, ker ni mogoče pričakovati, da bo ta program do leta 2050 (časovni okvir za energetski načrt) zagotovil kakršen koli omembe vreden prispevek k nizkoogljični oskrbi z energijo, in deloma zato, ker so stroški izgradnje projekta ITER (ki naj bi jih v skladu s predlogom Komisije pokrili zunaj okvirnega programa) bistveno višji, kot je bilo prvotno ocenjeno.

5.5.1   Energetski načrt za leto 2050

Odbor bo pripravil posebno mnenje o energetskem načrtu za leto 2050 (22). Na tem mestu želi zgolj poudariti, da ukrepi, ki jih bo EU izvedla do leta 2050, zaradi svetovnega demografskega razvoja in naraščajočih potreb po energiji povsod po svetu nikakor ne bodo mogli trajnostno odpraviti svetovnih energetskih problemov. Glede na to je fuzijska energija edina doslej še ne uporabljena oz. razpoložljiva ali znana možnost v paleti možnih tehnologij za uspešno izvedbo te ogromne naloge.

5.5.2   ITER I

Čeprav pod okrilje programa Euratoma sodijo zgolj (evropska) znanstveno-tehnična pripravljalna dela za projekt ITER – stroški same izgradnje tega projekta naj bi se pokrili drugače (23) – pa je upravičeno ITER obravnavati kot najvidnejši projekt svetovnih raziskav fuzijske energije in tudi evropskega fuzijskega programa. Pri zasnovi projekta ITER so sicer možne in potrebne izboljšave in alternative, vendar gre kljub temu za odločilen in v svetovnem merilu edinstven razvojni korak v smeri prihodnjega izkoriščanja fuzijske energije. Reaktor ITER naj bi prvič na svetu – s pozitivno energetsko bilanco – proizvedel termično fuzijsko moč 500 megavatov (24).

5.5.3   ITER II

ITER je hkrati priložnost za preskušanje mednarodnega sodelovanja pomembnih industrijskih držav v doslej edinstvenem obsegu. Partnerske države pri projektu so Kitajska, Evropska unija, Indija, Japonska, Koreja, Rusija in Združene države Amerike. Njihov interes za sodelovanje pri razvoju odločilnih novih tehnologij priča o velikih pričakovanjih glede še enega koristnega vira energije brez emisij CO2. Dejstvo, da gre za novo in zapleteno sodelovanje, pa je hkrati eden od razlogov, zakaj je bilo treba spremeniti prvotno domnevo, da se bodo stroški za posamezne partnerje znižali, če se bo povečalo skupno število vseh partnerjev. Velika vrednost tega partnerstva ni v prvi vrsti v prihranku pri stroških, temveč v pridobivanju strokovnega znanja, zamisli in odličnih strokovnjakov. Podobno kot mednarodne vesoljske postaje prispeva k razumevanju in miru med narodi, česar se ne sme podcenjevati (projekt ITER so prvotno predlagali in začeli Gorbačov, Mitterand in Reagan). Po mnenju Odbora načrt Komisije, da se evropski delež stroškov izgradnje projekta ITER ne pokrije s sredstvi iz proračuna EU, nikakor ne sme ovirati nadaljevanje projekta.

5.5.4   Sodelovanje držav članic – pridružitveni sporazumi

V pred kratkim pripravljenem mnenju o programu Euratoma (25) je Odbor opozoril na odločilen pomen t. i. „pridružitev“, ki so podlaga in vir zamisli za fuzijski program ter temelj za vključevanje držav članic. Odbor ponovno poudarja ugotovitve iz tega mnenja ter opozarja, da se te pomembne podpore ne sme ogroziti ali dopustiti, da ponikne. Poleg tega so pridružitve preskušen instrument, da se zagotovi „skupno načrtovanje raziskovalnih programov“ (26), ki si ga želi Komisija. Tudi če bo spremenjena organizacijska struktura evropskega fuzijskega programa, morajo biti še naprej na voljo učinkoviti instrumenti za skupno načrtovanje programov, da se na ravni EU zagotovi usklajevanje in smiselno vključevanje programov sodelujočih laboratorijev v državah članicah. To bo ohranilo dosedanjo vodilno vlogo EU na tem raziskovalnem področju in še naprej zagotavljalo potrebno podporo držav članic.

6.   Evropski raziskovalni prostor – enotni trg za raziskovalce

6.1   Komisija predvideva, da bo Evropski raziskovalni prostor do leta 2014 dokončan. Odbor meni, da je to sicer zaželeno, vendar dvomi, da bo lahko uresničeno. V ta namen bi morala biti izpolnjena merila enotnega trga, npr. obstajati bi moral evropski patent Skupnosti ali enotni trg za raziskovalce (27).

6.2   Ob upoštevanju sklepa Sveta (28) z dne 2. marca 2010 je treba po mnenju Odbora nujno ukrepati, da se izboljša nezadovoljiv socialni položaj mladih raziskovalcev, ki delajo v javnih raziskovalnih ustanovah ali na univerzah. Njihov položaj je popolnoma v nasprotju s ciljem zagotoviti, da bo poklic raziskovalca še posebno privlačen ali pa vsaj ne bo manj privlačen kot primerljivi poklici.

6.3   Odbor priznava, da so znanstvene organizacije nekaterih držav članic na tem področju že dosegle izboljšanje in nadaljujejo prizadevanja na tem področju. Ravno tako priznava, da se tudi Komisija trudi izboljšati položaj, tudi s programoma Marie Curie in Erasmus.

6.4   Jedro problema so plačni in socialni sistemi v javnem sektorju držav članic, ki določajo plačilo in povračilo stroškov za raziskovalce, ki delajo v javnih raziskovalnih ustanovah ali na univerzah. Sistemi običajno temeljijo na zasnovi neprekinjene poklicne poti posameznika pri istem delodajalcu, za kar raziskovalce nato tudi nagradijo. Toda ravno zato ne izpolnjujejo posebnih potreb na področju znanosti in raziskav.

6.5   Razlog za to je, da ne upoštevajo in ne nagradijo izredno zahtevnega in zamudnega izbirnega postopka, vključno z doktoratom (pridobitev doktorskega naslova), ki so ga morali mladi znanstveniki že predhodno uspešno prebroditi, pa tudi ne dejstva, da njihova poklicna pot vsaj na začetku pač ni neprekinjena, temveč jo sestavljajo zaposlitve za določen čas, ki pogosto ne dajejo nobenih možnosti za podaljšanje ali poznejšo zaposlitev za nedoločen čas. Stalna skrb za poklicno prihodnost, ki je zelo upravičena, in s tem povezana obremenitev negativno vplivata ne le na delavce na področju znanosti in raziskav, temveč tudi na njihove zasebne partnerske odnose in odločitev o ustvarjanju družine.

6.6   To bistveno višje socialno tveganje pa ni izravnano z ustrezno višjim dohodkom in tudi ne večjo socialno varnostjo. Ravno tako se bolj malo upošteva, da je za uspešno kariero na področju znanosti potrebna minimalna mera mobilnosti – ravno nasprotno, mobilnost v teh sistemih večinoma celo velja za pomanjkljivost.

6.7   Plačni sistemi držav članic medsebojno niso usklajeni; „socialne koristi“, ki jih raziskovalec pridobi z delom v tujini, skoraj niso prenosljive, kar še toliko bolj zavira mobilnost med državami članicami.

6.8   Zato bi bilo treba plačne in socialne sisteme držav članic prilagoditi posebnim pogojem, ki morajo veljati za raziskovalce. Ker pa bi bilo ta cilj mogoče doseči le z zelo dolgotrajnim procesom, Odbor opozarja na zgoraj navedeni sklep Sveta in priporoča, da Komisija še okrepi svoja dosedanja prizadevanja, da bi skupaj z državami članicami oblikovala poseben sklad (ki bi se financiral iz socialnega sklada) za poplačilo zgoraj opisanih težav mladih raziskovalcev z ustreznimi dodatnimi storitvami. Te bi morale upoštevati višje socialno tveganje, ki je povezano z vrsto pogodb za določen čas, in „socialne koristi“, ki se zaradi mobilnosti (zlasti med državami) zmanjšajo ali izgubijo.

7.   Prijaznost do uporabnika in informacije – kratek vodnik – svetovalne službe

7.1   Odbor ponavlja nujen poziv Komisiji, naj glede na množico instrumentov financiranja, procesov, omrežij in strokovnih izrazov (kot so projekti, KIC, tehnološke platforme, partnerstva za inovacije, vodilne pobude, ERA-Nets, skupno načrtovanje programov, Erasmus, Marie Curie, COST, EUREKA ipd.) pripravi razumljiv pregled na tem področjem s kratkimi opisi, ki bo na voljo tudi na internetu in bo jasno predstavil glavne značilnosti posameznih instrumentov, njihove zahteve in cilje ipd. To bi bil pomemben prispevek k poenostavitvi in preglednosti, ki bi lahko optimalno dopolnil sicer zelo dobro delujoč portal CORDIS.

7.2   Pri tem Odbor meni, da se je treba omejiti na bistvo in se odpovedati reklami ali obrazložitvam. Za Odbor bi pomenilo veliko olajšavo, če bi bili tudi obravnavani dokumenti manj filozofski in bi namesto tega povzemali najpomembnejše.

7.3   Odbor priporoča, da se objavi različica dokumenta, ki bo namenjena posebej MSP in prilagojena njihovim posebnim potrebam ter znanju. Poleg tega je treba zagotoviti kompetentne svetovalne točke, npr. tako, da se regionalne organizacije (npr. industrijske in trgovinske zbornice) usposobijo na seminarjih, da bodo nato lahko delovale kot informacijski uradi.

---

(1)  Sklepi Sveta o mobilnosti in poklicnih možnostih raziskovalcev, 2 999. zasedanje Sveta za konkurenčnost, Bruselj, 1. in 2. marec 2010.

(2)  COM(2011) 48 final, UL C 318, 29.10.2011, str. 121.

(3)  Glej predvsem UL C 48, 15.2.2011, str. 129.

(4)  COM(2011) 48 final in UL C 318, 29.10.2011, str. 121.

(5)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39.

(6)  Glej opombo pod črto 3.

(7)  Sklepi Sveta o mobilnosti in poklicnih možnostih raziskovalcev, 2 999. Zasedanje Sveta za konkurenčnost, Bruselj, 1. in 2. marec 2010.

(8)  UL C 44, 16.2.2008, str. 1.

(9)  Glej npr. http://www.worldbank.org/.

(10)  COM(2011) 885 final.

(11)  UL C 21, 21.1.2011, str. 49.

(12)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39.

(13)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39.

(14)  UL C 182, 4.8.2009, str. 40.

(15)  UL C 48, 15.2.2011, str. 112.

(16)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8, točka 1.8 in poglavje 5.

(17)  COM(2011) 822 final – mnenje EESO o EIT – strateškem programu, (Glej stran 122 tega Uradnega lista).

(18)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39, predvsem točka 4.2.

(19)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39, predvsem točka 3.7.2.

(20)  COM(2011) 71 final, COM(2011) 72 final, COM(2011) 73 final, COM(2011) 74 final in UL C 318, 29.10.2011, str. 127.

(21)  UL C 318, 29.10.2011, str. 127, točka 3.4.

(22)  Glej opombo pod črto 10.

(23)  Glej tudi COM(2011) 931 final. Odbor bo o tem dokumentu pripravil ločeno mnenje.

(24)  Glej http://www.iter.org/.

(25)  UL C 318, 29.10.2011, str. 127, točka 4.5.1

(26)  COM(2008) 468 final in UL C 228, 22.9.2009, str. 56.

(27)  Glej UL C 44, 16.2.2008, str. 1, točka 1.3.

(28)  Glej opombo pod črto 1.

---