EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AE0489

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011) 665 final – 2011/0302 (COD))

UL C 143, 22.5.2012, p. 116–119 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

22.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/116


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

(COM(2011) 665 final – 2011/0302 (COD))

2012/C 143/23

Poročevalec: g. HENCKS

Svet in Evropski parlament sta 17. novembra oziroma 13. decembra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 172 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

COM(2011) 665 final – 2011/0302 (COD).

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. februarja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 478. plenarnem zasedanju 22. in 23. februarja 2012 (seja z dne 22. februarja) s 132 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi.

To mnenje sodi v sveženj petih mnenj EESO o instrumentu za povezovanje Evrope (CEF, Connecting Europe Facility) in njegovih smernicah, ki jih je Evropska komisija objavila oktobra 2011. Sveženj zajema mnenja TEN/468 o instrumentu za povezovanje Evrope (poročevalec g. HENCKS), TEN/469 o smernicah za telekomunikacijska omrežja (poročevalec g. LONGO), TEN/470 o smernicah za energetsko infrastrukturo (poročevalec g. BIERMANN), TEN/471 o smernicah za prometno omrežje (poročevalec g. BACK) in TEN/472 o pobudi za projektne obveznice (poročevalec g. DUTTINE).

1.   Sklepi

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja z načrtom Evropske komisije, da 50 milijard EUR v prihodnjem večletnem proračunu za obdobje 2014–2020 nameni izboljšanju povezanosti prometnih, energetskih in digitalnih komunikacijskih omrežij v EU, odobrava pa tudi načelo evropskih obveznic za infrastrukturne projekte, t. i. projektnih obveznic EU, ki naj bi ustvarile multiplikacijski učinek z mobilizacijo javnega in zasebnega kapitala, potrebnega za pokritje potreb po naložbah, ki se ocenjujejo na 1 000 milijard EUR.

1.2

Usmerjene naložbe v ključno infrastrukturo bodo prispevale k ponovnemu zagonu trgovine, rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v času, ko Evropa to najbolj potrebuje.

1.3

Ker je klasično financiranje naložb z javnimi sredstvi v času trenutne krize vse težje, bodo nove vrste finančnih instrumentov v EU, ki se bodo uporabljale v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, čeprav z določenimi pridržki (glej mnenje TEN/472), še ena inovativna rešitev za pridobivanje kapitala pokojninskih skladov, zavarovalnic in drugih akterjev na finančnem trgu, ki želijo vlagati v dolgoročne projekte.

1.4

Čeprav EESO odobrava namen Komisije, da najde inovativne rešitve za mobilizacijo čim več zasebnih prihrankov, pa ocenjuje, da te rešitve ne bi smele biti usmerjene samo v velike vlagatelje, temveč bi morale biti oblikovane tako, da bodo pritegnile tudi male varčevalce.

1.5

Dovolj obsežne naložbe v infrastrukturna omrežja, ki so prilagojena, sodobna, prožna, trajnostna in dostopna (zlasti za invalide), niso pomembne samo s finančnega vidika, temveč tudi z vidika socialne in teritorialne kohezije, okolja in zanesljivosti oskrbe.

1.6

Zastavljene cilje na področju povezovanja infrastrukturnih omrežij bo mogoče doseči le z združevanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih in zasebnih finančnih sredstev s sredstvi EU.

1.7

To pomeni, da mora Komisija projekte za sofinanciranje izbirati ne le na podlagi njihove visoke evropske dodane vrednosti, temveč tudi glede na nacionalne ali regionalne potrebe po razvoju infrastrukture.

1.8

Infrastrukturne naložbe so pomembne tudi z vidika evropske in nacionalne varnosti, ki ga je treba upoštevati pri pripravi projektov in uvedbi postopkov odobritve. Dejansko je to predpogoj za resnično popolno vključitev še vedno obstoječih "otokov" v EU.

1.9

EU mora zato državam članicam še naprej redno namenjati ustrezen obseg sredstev iz evropskih strukturnih skladov za boj proti socialnim in geografskim razlikam pri dostopu do nacionalnih infrastrukturnih omrežij.

1.10

EESO podpira predlog centraliziranega upravljanja projektov za povezovanje vseevropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. Z izkoriščanjem sinergij med temi tremi področji in izboljšanjem pravil za delovanje, predvsem poenostavitvijo postopkov za odobravanje projektov skupnega interesa, ki bo skrajšala čas njihove izvedbe, se bodo znižali stroški projektov in povečala njihova učinkovitost.

1.11

EESO poziva države članice, naj podprejo pobude Komisije na tem področju, povečajo ozaveščenost na trgih kapitala in med drugimi vlagatelji ter jih spodbudijo k aktivnemu sodelovanju za uspeh tega pristopa.

2.   Uvod

2.1

Komisija je v predlogu za naslednji finančni okvir (2014–2020) navedla konkretne ukrepe za spodbujanje povezane infrastrukture v EU na področju prometa, energije in digitalnih komunikacij.

2.2

Čeprav so usmerjene naložbe v infrastrukturo pomemben dejavnik za okrevanje v času gospodarske krize in odločilne za gospodarsko prihodnost Evrope, so se izdatki na tem področju v zadnjem desetletju v Evropi na splošno zmanjšali.

2.3

Komisija zaradi razvoja omenjene infrastrukture in uresničevanja prednostnih nalog za rast v okviru nove strategije za enotni trg predlaga oblikovanje novega instrumenta, ki ga je poimenovala "instrument za povezovanje Evrope".

2.4

Samo po sebi je razumljivo, in EESO je to poudaril že v številnih mnenjih, da so najsodobnejša, pametna, trajnostna in povsem povezana omrežja cest, železnic, celinskih plovnih in zračnih poti, multimodalnega prevoza, električnega toka, naftovodov in plinovodov ter širokopasovnih elektronskih komunikacij ključnega pomena za povezano gospodarsko območje. Manjkajoči odseki in ozka grla v povezavah med evropskimi omrežji zelo zavirajo dokončno vzpostavitev notranjega trga, povzročajo razkorake med regijami in, zlasti na področju energetike, prispevajo k odvisnosti Evrope od tretjih držav.

2.5

Usmerjene naložbe v ključno infrastrukturo bodo pripomogle k ponovnemu zagonu trgovine, rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v času, ko Evropa to najbolj potrebuje.

2.6

Vendar pa so naložbe v izgradnjo velikih infrastrukturnih omrežij že same po sebi dolgoročni projekti, za katere so potrebna ogromna vlaganja, njihov ekonomski donos pa je povezan z velikimi tveganji (prenizka ocena stroškov, previsoka ocena obsega prometa in tveganja, povezana z zapletenostjo sistema financiranja), zlasti v fazi izgradnje in na začetku obratovanja teh omrežij.

2.7

Ker samo iz javnih proračunov na nacionalni, lokalni ali evropski ravni ne bo mogoče financirati teh projektov, Komisija predlaga nov proračunski instrument, namreč instrument za povezovanje, ter spremenjene smernice za promet, energetiko ter informacijske in telekomunikacijske tehnologije, da bi pritegnila druga zasebna in javna sredstva, hkrati pa infrastrukturnim projektom podelila verodostojnost in zmanjšala njihov profil tveganja za zasebne vlagatelje.

2.8

V ta namen je Komisija oblikovala vrsto predlogov v naslednjih dokumentih:

predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (mnenje EESO: TEN/468);

predlog uredbe o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (mnenje EESO: TEN/472);

predlog uredbe o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (mnenje EESO: TEN/471);

predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (mnenje EESO: TEN/470);

predlog uredbe o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja (mnenje EESO: TEN/469).

3.   Vsebina sporočila o povezani evropski infrastrukturi in predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

3.1

Za pospešitev naložb v vseevropska prometna, energetska in digitalna komunikacijska omrežja ter mobilizacijo potrebnih finančnih sredstev tako iz zasebnega kot javnega sektorja Komisija za obdobje 2014–2020 predlaga, da se:

za potrebe naložb v povezovanje evropskih omrežij predvidijo sredstva v višini +/– 1 000 milijard EUR, ki se razporedijo tako:

Energetika

Elektrika

140 milijard EUR

Plin

70 milijard EUR

CO2

2,5 milijarde EUR

Nafta

pro memoria

Promet

(cestni, železniški, pomorski, celinske plovne in zračne poti)

 

500 milijard EUR,

od tega 250 milijard za osrednje omrežje;

potrebe po finančnih sredstvih različnih načinov prevoza bodo porazdeljene glede na odobrene projekte

Širokopasovne komunikacije

 

270 milijard EUR

za naložbene projekte za povezovanje vseevropskih omrežij da na voljo 50 milijard EUR, in sicer 40 milijard iz proračuna EU in 10 milijard, ki so v kohezijskem skladu namenjene za prometno infrastrukturo. Ta sredstva se porazdelijo tako:

Energetika

9,1 milijarde EUR

Promet

31,7 milijarde EUR

Telekomunikacije/digitalna omrežja

9,2 milijarde EUR

vseevropski povezovalni projekti skupnega interesa, ki jih izbere Komisija (na predlog držav članic), sofinancirajo v višini med 20 in 75 % upravičenih stroškov, v izjemnih primerih celo v višini 80 ali 100 % stroškov;

z uvedbo evropskih projektnih obveznic za infrastrukturne projekte povečajo možnosti za pridobitev finančnih sredstev zasebnega sektorja in tako zmanjša tveganje za tretje vlagatelje. Tako se bo proračun EU uporabil za zagotavljanje sredstev Evropski investicijski banki (EIB), s katerimi bo delno krila tveganje, ki ga prevzame s sofinanciranjem upravičenih projektov. Proračun EU bo torej neke vrste jamstvo za to, da bo EIB financirala ustrezne projekte, vendar pa bo EIB morala prevzeti preostalo tveganje.

V pilotni fazi (2012–2013) s petimi do desetimi projekti naj bi sredstva v višini največ 230 milijonov EUR, ki jih je EU na tak način prenesla na EIB in ki se v celoti financirajo s prerazporeditvijo neporabljenih sredstev iz obstoječih naložbenih programov, po ocenah Komisije pritegnila druge vlagatelje, ki bi lahko prispevali do 4,6 milijarde EUR;

čim bolj poveča sinergija med programi v energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT, da se zagotovijo usklajena strategija in izbiranje projektov v Komisiji na podlagi jasnih in usklajenih meril, po drugi strani pa tudi spremljanje in nadzor, kar bi prispevalo k usmerjeni in učinkoviti uporabi finančnih sredstev EU;

uvedejo ukrepi za poenostavitev obstoječih pravil, zlasti uskladitev kazalnikov s cilji strategije Evropa 2020, skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj, centralizirano upravljanje vseh treba sektorjev, morebitna ustanovitev izvršne agencije, skupna merila za dodeljevanje, skupni letni programi dela, ustanovitev odbora za usklajevanje instrumenta in pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO odobrava pobude Komisije za spodbuditev in uskladitev naložb v strateške projekte z evropsko dodano vrednostjo ter predlog, da se za obdobje 2014–2020 uporabijo druge rešitve namesto klasičnega financiranja s subvencijami.

4.2

EESO se strinja s predlogom za skupni mehanizem financiranja in centralnega upravljanja ter skupne programe dela za projekte povezovanja vseevropskih prometnih, energetskih in digitalnih infrastrukturnih omrežij, ki bi jih neposredno upravljala Komisija, po možnosti ob pomoči izvršne agencije. Z izkoriščanjem sinergij med temi tremi področji in izboljšanjem pravil za delovanje, predvsem poenostavitvijo postopkov za odobravanje projektov skupnega interesa, ki bo skrajšala čas njihove izvedbe, se bodo znižali stroški projektov in povečala njihova učinkovitost.

4.3

Zato EESO podpira predlog, da se da prednost projektom z evropsko dodano vrednostjo, ki jih Evropa potrebuje za povezavo vseevropskih omrežij z infrastrukturnimi omrežji držav članic. Želi pa poudariti, da mora EU zaradi socialne in teritorialne kohezije državam članicam še naprej redno namenjati ustrezen obseg sredstev iz evropskih strukturnih skladov za boj proti socialnim in geografskim razlikam pri dostopu do nacionalnih infrastrukturnih omrežij in za zagotovitev varne oskrbe.

4.4

EESO ugotavlja, da infrastrukturna omrežja, ki so prilagojena, sodobna, prožna, trajnostna in dostopna (zlasti za invalide), niso pomembna samo s finančnega vidika. Te naložbe so nujno potrebne tudi z vidikov socialne in teritorialne kohezije ter varstva okolja, ki jih mora Komisija upoštevati pri izbiri projektov za sofinanciranje.

4.5

Infrastrukturne naložbe so pomembne tudi z vidika evropske in nacionalne varnosti, ki ga je treba upoštevati pri pripravi projektov in uvedbi postopkov odobritve. Dejansko je to predpogoj za resnično popolno vključitev še vedno obstoječih "otokov" v EU.

4.6

Čeprav je finančni prispevek EU v višini 50 milijard EUR nedvomno velik, pa predstavlja le majhen delež potreb po naložbah, ki jih je opredelila Komisija.

4.7

V vsakem primeru morajo največji delež finančnih sredstev zagotoviti države članice in zasebni vlagatelji, saj finančni prispevek EU služi le kot "začetni kapital", ki naj bi države članice in trg spodbudil k nadaljnjim naložbam.

4.8

Vendar pa zaradi proračunskih težav in potrebne fiskalne konsolidacije večina držav članic razmišlja o zmanjšanju ali prekinitvi svojih naložbenih programov, kar bo zagotovo negativno vplivalo na pritok sredstev od zasebnih vlagateljev.

4.9

Zastavljene cilje na področju infrastrukturnih omrežij bo mogoče doseči le z združevanjem nacionalnih, lokalnih in zasebnih finančnih sredstev s sredstvi EU.

4.10

Naložbe v infrastrukturo morajo olajšati prehod na nizkoogljično gospodarstvo in družbo.

4.11

V skladu z zavezo Komisije, da cilje strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami, vključi v vse programe EU in jim nameni najmanj 20 % proračuna EU, EESO odobrava pristop Komisije, da se proračun EU uporabi za naložbe in tako ustvari multiplikacijski učinek, ki lahko pritegne zasebni kapital. Ker je treba zmanjšati regulativno tveganje in stroške kapitala za tretje vlagatelje, ki iščejo dolgoročne naložbene možnosti, in ker je klasično financiranje naložb z javnimi sredstvi v času trenutne krize vse težje, je uporaba nove vrste finančnega instrumenta v EU v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, čeprav z določenimi pridržki (glej mnenje TEN/472), še ena inovativna rešitev za pridobivanje kapitala pokojninskih skladov, zavarovalnic in drugih akterjev na finančnem trgu, ki želijo vlagati v dolgoročne projekte.

4.12

Čeprav EESO odobrava namen Komisije, da najde inovativne rešitve za mobilizacijo čim več zasebnih prihrankov, pa ocenjuje, da te rešitve ne bi smele biti usmerjene samo v velike vlagatelje, temveč bi morale biti oblikovane tako, da bodo pritegnile tudi male varčevalce.

4.13

Ker ni na voljo nobene druge smiselne rešitve, EESO obžaluje pridržke nekaterih držav članic do obveznic za infrastrukturne projekte, ki jim nekatere celo nasprotujejo, in upa, da bo v pilotni fazi, ki je načrtovana za obdobje 2012–2013 in ji je namenjenih 230 milijonov EUR trenutnega proračuna EU, mogoče spodbuditi kapitalske trge, pokojninske sklade, zavarovalnice ipd. k dolgoročnim naložbam in dokazati utemeljenost predlaganih ukrepov.

V Bruslju, 22. februarja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


Top