31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 77/115

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o upoštevanju potreb starejših

(2009/C 77/26)

Evropska komisija je 18. februarja 2008 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednji temi:

Upoštevanje potreb starejših.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela na tem področju, je mnenje sprejela 11. septembra 2008. Poročevalka je bila ga. HEINISCH.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 447. plenarnem zasedanju 17. in 18. septembra 2008 (seja dne 18. septembra) s 106 glasovi za, 32 glasovi proti in 20 vzdržanimi glasovi.

1.   Povzetek in priporočila

1.1   Obrazložitev

1.1.1

Za demografske spremembe po vsej Evropi je značilen hitro rastoč delež starejšega prebivalstva, medtem ko se skupno število prebivalstva zmanjšuje (1). Svet je že večkrat zavzel stališče o staranju. Proces poteka v posameznih regijah različno, zato je to za Evropsko unijo velik družbeni izziv (2). Komisija bo do konca leta 2008 sprejela sporočilo s predlogi, kako bi lahko ob podpori strukturnih skladov čim bolj upoštevali potrebe starejših.

1.1.2

V tem mnenju želimo posebej poudariti priznanje in spoštovanje starejših ljudi, preprečevanje njihove diskriminacije in zagotavljanje njihovega dostojanstva. Treba je upoštevati, da starejši glede svojih zmožnosti, finančne varnosti, zdravja in socialnih potreb niso homogena skupina, zato bi politika in ponudniki storitev morali upoštevati, da enotna rešitev, ki bi ustrezala vsem, ali ločevanje na podlagi starosti nista primerna.

1.1.3

Zato to mnenje obravnava celoten niz vprašanj, s katerimi se soočajo posamezniki od formalne upokojitve do visoke starosti. To se seveda nanaša – ne da bi to kjerkoli v mnenju izrecno omenjali – na moške in ženske, starejše invalide in starejše priseljence.

1.1.4

Mnenje ne proučuje potreb „starejših delojemalcev“ in „nesamostojnih, nege potrebnih starejših oseb“, kajti o tem je bilo pripravljenih že veliko predlogov (3). Vendar pa EESO želi poudariti pomen pristopa k starajoči se družbi, ki temelji na „življenjskem ciklu“, da bi tako preprečili diskriminacijo in stereotipne predstave. Ravno tako poudarja potrebo po celostnih medgeneracijskih politikah.

1.1.5

Da bi bili starejši lahko še naprej udeleženi v družbi in živeli dostojno življenje, je bistvenega pomena, da imajo finančno varnost in možnosti za koristne dejavnosti, kot so vseživljenjsko učenje, plačano in prostovoljno delo ter uporaba novih tehnologij. Te možnosti jim morajo biti na voljo na prostovoljni osnovi. Poleg tega morajo biti na voljo cenovno dostopne in dosegljive storitve na področju prevoza, energije, stanovanj in zdravstvenega varstva.

1.2   Priporočila

1.2.1

Da bi vse večjemu številu starejših ljudi v mestih in na podeželju zagotovili sprejemljive življenjske pogoje in dostop do dela tudi v teh novih okoliščinah, Odbor predlaga naslednje ukrepe: — redna nacionalna in regionalna poročila o stanju; — zbiranje in razširjanje primerov najboljše prakse držav članic; — spodbujanje nove podobe starejših, ki priznava njihove življenjske dosežke (vključno priseljencev) in njihovo dostojanstvo v politiki, gospodarstvu in družbi; — medijske kampanje za aktivno staranje ; — ukrepe je treba sprejeti zlasti v zvezi s storitvami splošnega pomena, infrastrukturo, oskrbo z blagom in storitvami, financiranjem, stanovanji, zdravstvenimi storitvami, ureditvijo zadnjega življenjskega obdobja ter udeležbo v družbenem življenju. Ciljna skupina: države članice, Evropski parlament, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor. — ustanovitev dodatne skupine strokovnjakov za področje Staranje v okviru skupine strokovnjakov za vprašanja demografije (4) pri Evropski komisiji; — ustanovitev Evropske zveze za Aktivno življenje v starosti po vzoru Evropske zveze za družine  (5), ki med drugim organizira evropske delavnice in konference; — ustanovitev Evropskega centra za raziskave staranja za pripravo, sintezo in izmenjavo znanja ter ugotavljanje nadaljnjih potreb po raziskavah in ustrezni podpori zanje; — vključitev interdisciplinarne teme Starost z lastnim proračunom v 8. okvirni program za raziskave; — vzpostavitev evropskega internetnega portala z informacijami za javnost, ki jih o ukrepih v zvezi s staranjem objavljajo vsi generalni direktorati; — vzpostavitev lokalnih, regionalnih in nacionalnih internetnih portalov v povezavi z evropskim internetnim portalom; — podporo demografskega sklada  (6) v okviru strukturnih skladov za finančno uravnoteženje v regijah, ki se aktivno spopadajo z demografskimi spremembami (npr. aktivna družinska politika); — vključitev novih prednostnih nalog v program vseživljenjskega učenja za izobraževanje svetovalcev na prehodu iz enega življenjskega obdobja v drugo. Ciljna skupina: predsedstva Sveta EU, Evropski parlament, Evropska komisija.

1.2.2

Za dosego tega je potreben pristop za trajnostno upravljanje, ki lahko prispeva k uresničevanju lizbonske strategije za gospodarsko rast in delovna mesta.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

To raziskovalno mnenje je usmerjeno v ukrepe, ki so na tem področju potrebni v evropskih regijah. V vseh državah je treba prerazporediti obstoječa sredstva (7), kar bo povečalo obremenitve državljanov v mestih in na podeželju. Hkrati bo treba precej prilagoditi komunalne infrastrukture (8). Potrebni so zlasti inovativni in povezani koncepti, da se bodo regije in občine lahko prilagodile demografskim spremembam.

3.   Področja, kjer so potrebni ukrepi

Za varno, zdravo in aktivno življenje v starosti mora biti izpolnjenih več osnovnih pogojev, ki se nanašajo na naslednja področja:

3.1   Storitve splošnega pomena

3.1.1

Storitve splošnega pomena so osnovni pogoj za spoštovanje človekovega dostojanstva in zagotavljajo pravico posameznika do obsežnega varstva temeljnih pravic. Prispevajo k dejanskemu uresničevanju državljanskih pravic. Storitve splošnega pomena se, med drugim, konkretno nanašajo na prostorsko načrtovanje in okolje (9), zlasti lokalno infrastrukturo. Zaradi vedno manjšega števila prebivalstva, zlasti na podeželju (10), pomembne storitve v prihodnje ne bodo več na voljo ali cenovno ne bodo več dostopne, v celoti bodo ukinjene ali pa ne bodo ustrezale spremenjenim potrebam. Pri tem gre v glavnem za zagotavljanje osnovnih storitev in njihovo dostopnost za celotno prebivalstvo ob upoštevanju posebnih potreb starejših in pomoči potrebnih oseb. Gre za: — oskrbo z energijo, posebej z elektriko, plinom in ogrevanjem; — oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja; — varnost in čistost javnih prostorov; — javno upravo in javne storitve.

3.1.2   Prometna infrastruktura ter zagotavljanje blaga in storitev za vsakdanje potrebe

Neodvisnost in mobilnost sta bistvena pogoja za kakovostno življenje in delo v starosti (11)  (12). Zato je potrebno naslednje:

—

lahek in neoviran dostop do trgovin z izdelki za vsakdanje potrebe ter dostopnost pomembnih objektov, kot so pošta, banka, lekarna, pokopališče, javne stavbe in ustanove, zlasti kjer občine ponujajo dejavnosti vključevanja v družbeno življenje, npr. v organih in pisarnah javnih oblasti, posvetovalnicah itd.;

—	razpoložljivost, dostopnost in cenovna dostopnost javnih prevoznih sredstev;

—	možnost prevoza, posebej v redko poseljenih regijah;

—	razpoložljivost in dostopnost javnih površin (pešpoti, možnosti za sedenje, javna razsvetljava, prometna varnost itd.).

3.1.3   Stanovanja

Trenutna stanovanjska ponudba ne ustreza potrebam starajočega se prebivalstva v Evropi, zlasti glede nadaljevanja samostojnega življenja na lastnem domu. Zasnova in standardi novih stanovanj morajo upoštevati izgubo fizičnih, čutilnih in mentalnih zmožnosti ter uporabiti energetsko in tehnološko napredne sisteme (npr. sistem Podpora iz okolja pri samostojnem življenju – Ambient Assisted Living) in tako še naprej omogočiti samostojnost. Takšen pristop bi bil koristen tudi z medgeneracijskega stališča.

Organi, ki so v državah članicah pristojni za uresničevanje stanovanjskih potreb, bi morali zagotoviti storitve za pomoč pri prilagajanju sedanjih stanovanj ter spodbujanju novih konceptov pri načrtovanju stanovanj in skupnem bivanju, vključno z ustreznimi finančnimi in zakonodajnimi ukrepi.

3.1.4   Zdravstvene storitve

Z vedno daljšo življenjsko dobo bo zanesljivost, bližina in primernost zdravstvene oskrbe za starejše ljudi vedno pomembnejša (13). Takšna oskrba je resno ogrožena v redko poseljenih podeželskih in/ali oddaljenih regijah zaradi dodatnega zmanjševanja števila prebivalcev in dejstva, da so tudi zdravniki, ki so še dejavni, vedno starejši. Nujno je treba nadalje razviti obsežno medicinsko oskrbo z dobro regionalno pokritostjo. Sem sodijo (vključno z varstvom pravic starejših pacientov) (14):

—	medicinska, zlasti geriatrična oskrba in rehabilitacija, ki jo zagotavljajo zdravniki in ponudniki storitev, usposobljeni za področje gerontologije in geriatrije;

—	ambulantne storitve nege ter enostavna pomoč v okviru storitev na domu;

—	paliativna nega in psihološka pomoč družinam;

—	svetovanje in obveščanje o pravicah bolnikov in možnostih podpore;

—	storitve svetovanja in obveščanja ter sredstva in pobude za preprečevanje (poučevanje o zdravi prehrani, fizični dejavnosti, izogibanju padcem, zdravem življenjskem slogu, v povezavi s posebnimi premijami);

—	tehnični pripomočki in sistemi za podporo, ki ne nadomeščajo pomoči ljudi (glej točko Dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij);

—	spodbujanje oz. vzpostavljanje formalnih in neformalnih sistemov socialne podpore, vključno s posvetovalnimi uradi za državljane, skupinami za samopomoč in skupinami za svojce, ki nudijo pomoč starejšim družinskim članom, ter sosedsko pomočjo.

Za takšne možnosti podpore v različnih državah članicah že obstajajo preizkušeni modeli (15).

3.2   Ukrepi v izrednih razmerah in za dostojanstven konec življenja

3.2.1   Izredne razmere

Za primere izrednih razmer, kot so poplave, dolgotrajna obdobja vročine ali katastrofe, je treba sprejeti ukrepe za pravočasno pomoč starejšim, ki si ne morejo pomagati sami.

3.2.2   Konec življenja

Vprašanje konca življenja je sporno in je v posameznih državah članicah različno urejeno (aktivna in pasivna evtanazija). V zvezi s tem je treba zagotoviti pravno varnost, da se lahko želja starejših ljudi npr. glede uporabe sredstev za podaljševanje življenja upošteva tudi v primeru slabših miselnih sposobnosti. Izrecna želja pacientov je lahko ena od rešitev, vendar je treba zaščititi posebej ranljive osebe. Pri tem imajo pomembno vlogo paliativna medicina in hospici. Skratka, dostojanstvo mora biti do zadnjega vodilno načelo.

V Evropski uniji, v kateri je več kot 25 % prebivalstva starega 60 let in več, je potrebna vzpostavitev okvira, ki bi države članice spodbudil k temu, da bi v svoji zakonodaji uvedli ukrepe, ki bi ustvarili pravno varnost, potrebno za mirno pripravo na konec življenja.

EESO bi zato želel med državami članicami spodbuditi razpravo o morebitni pripravi okvira za vprašanja v zvezi s koncem življenja, ki bi lahko vodil v pripravo zakonodajnih ukrepov v državah članicah.

3.3   Vključevanje v družbo in sodelovanje v njej

Vključevanje v družbo in sodelovanje v njej sta osnovni človeški potrebi, ki vplivata na različne vidike življenja starejših. Najpomembnejši so družinski in prijateljski odnosi, plačano in prostovoljno delo ter delo, ki ima nek smisel, kakor tudi vseživljenjsko izobraževanje ter kulturno in družbeno udejstvovanje.

3.3.1   Vključevanje v družbo prek družinskih in prijateljskih odnosov

Socialno okolje starejših ljudi se dramatično spreminja (16). Število starejših ljudi, ki živijo sami, narašča. V velikih mestih znaša njihov delež včasih že 50 % gospodinjstev. Zato so potrebni socialni in/ali organizacijski ukrepi ter tehnične inovacije, ki:

—	podpirajo družinske in nedružinske mreže z ustreznimi ukrepi, ki izboljšajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja tistih, ki negujejo starejše (17);

—	pri tem se EESO seznanja s sedanjim delom na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki ga opravljajo tako Komisija, v okviru prenovljene socialne agende, kot evropski socialni partnerji;

—	prispevajo k medgeneracijskim dejavnostim (18);

—	na splošno spodbujajo pobude posameznikov in državljansko zavzetost ter

—	spodbujajo gradnjo hiš, v katerih bi sobivalo več generacij.

3.3.2   Vključevanje in sodelovanje prek smiselnega udejstvovanja

Vključevanje v družbo in sodelovanje v njej omogoča tako ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo kot s prostovoljnim delom. Da bi starejšim omogočili čim daljšo družbeno aktivno dobo, je treba ukrepati na obeh področjih.

3.3.2.1   Sodelovanje prek pridobitne dejavnosti

Da se lahko omogoči družbeno vključevanje z delom tistim starejšim (ciljna skupina glej točko 1.1.3), ki si to želijo po upokojitvi (iz finančnih razlogov ali zaradi poklicne samouresničitve), bi lahko razmislili o naslednjih spremembah:

—

v skladu z direktivo o enakosti na področju zaposlovanja (19) je treba prožneje oblikovati prehod iz delovne v pokojninsko dobo. Pri tem je treba ustrezno prilagoditi pokojninske in davčne sisteme v okviru koncepta zaposlovanja, ki vključuje vse odrasle generacije (20), ter spoštovati načelo enakega plačila. Starostna meja bi morala v državah članicah načeloma pomeniti zgolj pravico do zaključka poklicnega življenja, ne pa prepoved prostovoljne zaposlitve v prihodnje;

—	delovna mesta in delovno okolje morajo biti prilagojena starejšim, kar vključuje tudi manjšo fizično zahtevnost dela, izboljšanje zdravja in varnosti ter delovnega časa in organizacije dela;

—	uporaba in po potrebi prilagoditev tehnike, ki podpira delovne postopke;

—	odprava možnih ovir in spodbujanje novih vrst pogodb, ki zagotavljajo pravno varnost, posebej v obdobju prehoda v pokojninsko dobo, da ne bi nastale nove negotove življenjske razmere;

—	sprememba podjetniške kulture v korist celostne strategije zaposlovanja, ki bo usmerjeno spodbujala sposobnosti posameznikov, ne glede na njihovo starost (21).

3.3.2.2   Sodelovanje prek prostovoljne dejavnosti in smiselnega udejstvovanja

Da bi izkoristili potencial starejših in jih hkrati zaposlili s smiselnimi nalogami, ki ustrezajo njihovim raznovrstnim sposobnostim, so potrebni naslednji ukrepi:

—	zbiranje in varovanje znanja, pridobljenega z izkušnjami, vključno s socialnim vedenjem ter posebnimi obrtniškimi spretnostmi in umetniškimi sposobnostmi;

—	spodbujanje inovativnih oblik prenosa znanja, vključno s pomočjo drugim generacijam (22);

—	prožne možnosti glede upokojitve oz. kombinacije poklicnega in prostovoljnega dela brez finančnih izgub in na prostovoljni osnovi;

—	podpiranje prostovoljnih dejavnosti (23) z dodatnim izobraževanjem in vključevanjem v lokalne in nadregionalne projekte;

—	odpiranje ustanov za intenzivnejše sodelovanje starejših v prostovoljnem delu, ne da bi s tem nadomeščali plačana delovna mesta.

3.4   Izobraževanje in sodelovanje v družbi

Ključni pogoj za sodelovanje v družbi in aktivno življenje starostnikov sta njihovo izobraževanje ali vseživljenjsko učenje in vključevanje v dejavnosti, prilagojene njihovim potrebam. Poleg tega je treba na lokalni, regionalni in nadregionalni ravni zagotoviti naslednje:

—	vseživljenjsko izobraževanje, da bi ohranili sposobnosti starejših delavcev. V tem smislu je treba spodbujati tudi podjetja, da omogočijo in podprejo ustrezne ukrepe. Hkrati je treba oblikovati spodbude (npr. davčne);

—	splošno ponudbo vseživljenjskega izobraževanja (24) na vseh ravneh (od osnovnega do univerzitetnega izobraževanja);

—	preverjanje in zagotavljanje kakovosti ponudbe izobraževanja;

—	priznavanje diplom (25), znanja in sposobnosti po vsej EU, pridobljenih v višji starosti, da se omogoči čezmejna mobilnost (26) in ovrednotenje znanja, pridobljenega po neformalni poti;

—	ponudbe izobraževanja za pripravo na upokojitev;

—	izobraževanje svetovalcev, ki starejšim pomagajo pri prehodu v novo življenjsko obdobje (27);

—	medgeneracijsko učenje namesto učenja, deljenega po starostnih skupinah (vzajemno dajanje in sprejemanje);

—	možnosti izobraževanja za medgeneracijske dejavnosti (npr. storitve starih staršev);

—	ponudbe izobraževanja o temeljnih finančnih in pravnih vprašanjih (28) (za varovanje interesov starejših, posebej tudi pri nakupovanju po internetu);

—	ponudbe izobraževanja o novih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah;

—	dosegljivost in dostopnost možnosti informiranja (časopisi, radio, televizija, internet);

—	razne možnosti rekreacije za različne sposobnosti in interese;

—	dejavnosti za prosti čas in turistične (29) dejavnosti, ob upoštevanju posebnih kulturnih potreb (30).

3.5   Starejši kot potrošniki

Starejši imajo različne potrebe, tako po oskrbi z vsakodnevnim blagom (glej točko 3.1.2) kot z dolgotrajnim potrošniškim blagom ter tehničnimi pripomočki in sistemi pomoči (glej točko 3.6), kakor tudi po vsakovrstnih storitvah, kar bi moralo odpreti nove možnosti zaposlovanja za mlade.

Za to je potrebno:

—	splošno oblikovanje proizvodov po načelih univerzalnega dizajna (Universal Design) ali dizajna za vse (Design for All) (31), vključno z berljivimi in razumljivimi informacijami o proizvodih;

—	preprečevanje diskriminacije na podlagi starosti in invalidnosti pri dostopu do storitev, zlasti finančnih (32);

—	uveljavljanje potrošniških pravic tudi pri starejših;

—

profil upokojenih migrantov se je z leti spremenil. Mnogi imajo v tem obdobju na voljo manj sredstev ter potrebujejo zdravstvene storitve in nego, ki jih sedanji zdravstveni in socialni sistemi skoraj ne omogočajo. Upokojeni migranti se znajdejo v praznini glede pravic na nacionalni ravni, saj jih ne pokriva več politika domače države, pa tudi ne država gostiteljica. Da bi dosegli spremembe, sta v vsej EU potrebna večje upoštevanje in širša razprava o tem vprašanju; v ta namen je primerna evropska raven, ki je za državljane tudi prednost.

3.6   Dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij

Na področju bivanja, zdravja, družbenega vključevanja in izobraževanja ter za dostop do elektronske javne uprave je uporaba novih tehnologij v vedno večji meri pogoj za samostojno in aktivno življenje v starosti. To velja za storitve splošnega pomena za starejše in za dodatne dejavnosti gospodarskega razvoja na regionalni in nadregionalni ravni (33). V zvezi s tem so bistveni:

—	zgodnji razvoj programske opreme, čim bolj prijazne za uporabnika, in strojne opreme, ki tudi neizkušenim (ali ne več navajenim) uporabnikom omogoča optimalno uporabo;

—

razpoložljivost in dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s sistemi Ambient Assisted Living (podpora iz okolja pri samostojnem življenju) ter tehnologijami za e-učenje, e-zdravje, e-oskrbo in e-rehabilitacijo. Tehnologije so lahko v podporo, vendar ne nadomeščajo osebnega stika (34);

—	poenostavitev dostopa in uporaba ustreznih tehničnih naprav in mrež zaradi vedno večje kompleksnosti sistemov in prilagoditev posebnim potrebam starejših (npr. težave z vidom, tipalno zaznavo);

—	upoštevanje potreb starejših uporabnikov ter ukrepi za povečanje njihove motiviranosti za uporabo takšnih orodij;

—	vključitev vseh udeležencev ter upoštevanje etničnih in pravnih vidikov, zlasti pri uporabi elektronskih nadzornih sistemov v primeru demence;

—	spremljevalni ukrepi, kot so celovito svetovanje, storitve nameščanja in vzdrževanja ter socialne službe;

—	upoštevanje sprememb na podlagi družbenega razvoja ter novih izkušenj in interesov prihodnjih generacij starejših.

3.7   Finančna varnost

Države članice je treba spodbujati k ustvarjanju pogojev za življenjsko varnost in torej dostojanstvo starejših, ne glede na to, ali ti prispevajo k družbenemu življenju ali ne, in za celotno obdobje po upokojitvi.

Zaradi strukturnih sprememb, sedanjih reform pokojninskih in socialnih sistemov ter naraščajočih življenjskih stroškov ob hkratnem upadanju kupne moči se veča delež ljudi, ki jih v starosti ogroža revščina. Zlasti stare ženske in delavci, ki so bili daljša obdobja brezposelni, v nekaterih državah članicah živijo v revščini.

Za ohranjanje trajnosti sistemov socialnega varstva morajo države članice spodbujati osebe, ki so poklicno še aktivne, da uporabijo kolektivno ali individualno pokojninsko ureditev in skrbijo za plačilno sposobnost zasebnih akterjev na tem področju. Poleg tega morajo vsem zagotavljati najmanjši dohodek, ki bo vsem starejšim omogočal dostojno življenje, ne glede na nepredvidene težave v življenju.

4.   Posebne ugotovitve in priporočila

Za oblikovanje trdne osnove za potrebne strategije prestrukturiranja in inovacij Odbor predlaga ukrepe na ravni držav članic in na evropski ravni:

4.1   Ukrepi na ravni držav članic

4.1.1   Priprava nacionalnih in regionalnih poročil o stanju

Najprej je potrebna natančna analiza regionalnega stanja. Odbor poziva Komisijo k redni pripravi ustreznih poročil o stanju za posamezne države članice EU, vključno s podatki o možnostih za dejavnost starejših.

4.1.2   Priprava in širjenje informativnega materiala

Po mnenju Odbora je bistveno, da se ustrezne informacije, zbirke znanja in izkušenj, vključno z dosedanjimi rezultati raziskav, ter novo pridobljena spoznanja strokovnih organov dajo na razpolago zainteresirani javnosti in starejšim. Zlasti je treba izboljšati posredovanje rezultatov znanstvenih raziskav politikom in uporabnikom (starejšim in njihovim zastopnikom).

4.1.3   Obravnavanje in primerjava dosedanjih izkušenj v državah članicah

Odbor poziva, naj se zberejo in primerjajo izkušnje, ki so se obnesle v posameznih regijah, da bi ocenili, kako jih je mogoče povezati z drugimi področji in prenesti v druge regije. Cilj tega je oblikovanje seznama primerov najboljše prakse, ki bo na razpolago javnosti (35).

4.1.4   Spodbujanje nove podobe starejših

V starajoči se družbi ljudje ne smejo biti več obravnavani kot „nedejavni“, takoj ko prenehajo delati. V zvezi s tem je treba spremeniti način razmišljanja na vseh ravneh (politika, gospodarstvo, družba). Države in regije so v še posebej primernem položaju, da vodijo redne kampanje za spodbujanje aktivnega staranja.

4.1.5

Odbor predlaga evropsko medijsko kampanjo, ki bi prispevala k oblikovanju podobe starosti, ki priznava življenjske dosežke starejših (vključno s starejšimi priseljenci) v korist družbe in njihovo dostojanstvo.

4.2   Ukrepi na evropski ravni

4.2.1

Ustanovitev dopolnilne skupine strokovnjakov za temo Staranje v okviru skupine strokovnjakov za vprašanja demografije pri Evropski komisiji.

4.2.2

Ustanovitev Evropske zveze za Aktivno življenje v starosti po vzoru Evropske zveze za družine  (36) s ciljem, da se z izmenjavo izkušenj med državami članicami oblikujejo pobude za aktivno staranje in spodbudi sodelovanje ter vzajemno učenje v Evropski uniji. Ta zveza bi bila najprimernejša za organizacijo konferenc in delavnic.

4.2.3   Ustanovitev Evropskega centra za raziskave staranja

Na podlagi poročil o stanju in izkušnjah bo jasno, katere vsebinske vidike in regionalne posebnosti je treba še dodatno raziskati (37). Prav tako je treba združiti rezultate dosedanjih okvirnih programov za raziskave in statistične podatke, jih bolj razširjati ter vključevati v politiko in prakso (38). Za povezovanje, vključevanje in dodatno izboljšanje statističnih in drugih pomembnih informacij bi bil – po vzoru ameriškega inštituta za staranje (National Institute on Ageing) – posebej primeren Evropski center za raziskave staranja.

4.2.4   Organizacija interdisciplinarne osredotočenosti na temo Starost z lastnim proračunom v 8. okvirnem programu za raziskave

Uvedba interdisciplinarne osredotočenosti na temo Starost z lastnim proračunom v 8. okvirnem programu za raziskave bi zagotovila povezanost raziskovalnih dejavnosti.

4.2.5   Vzpostavitev skupnega evropskega spletnega portala

Na takšnem portalu bi morale biti javnosti – zlasti starejšim – na razpolago informacije vseh generalnih direktoratov o ukrepih v zvezi s staranjem. Informativni material bi moral biti dostopen preko ustreznih povezav.

4.2.6   Vzpostavljanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih internetnih portalov v povezavi z evropskim internetnim portalom

4.2.7   Podpora demografskemu skladu v okviru strukturnih skladov  (39)

Demografski sklad naj bi zaradi posebej kritičnega položaja regij z vedno manj prebivalstva koristil zlasti podeželskim regijam in regijam s podpovprečnimi stopnjami rasti in sprožil pozitivne pobude.

4.2.8

Vključitev novih prednostnih nalog v program vseživljenjskega učenja, da bi omogočili izobraževanje svetovalcev za prehod iz enega življenjskega obdobja v drugega.

4.3	Na podlagi predlaganih ukrepov se lahko oblikujejo ustrezni koncepti za priporočeno delovanje in politične ukrepe. EESO poziva Komisijo, da v predvidenem sporočilu upošteva te predloge.

---

(1)  Glej informativno poročilo strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo CES 930/99 konč.; SEC(2007) 638, delovni dokument Komisije o demografski prihodnosti Evrope: dejstva in podatki.

(2)  Glej COM(2006) 571 konč. z dne 12. oktobra 2006; SEC(2007) 638 konč.; EPC & EC (DG ECFIN): The impact of ageing on public expenditure, Special Report No. 1/2006.

(3)  Glej med drugim mnenje EESO z dne 16.12.2004 o strategijah za zvišanje starosti za odhod s trga dela, poročevalec: g. DANTIN (UL C 157, 28.6.2005); mnenje EESO z dne 28.10.2004 o zdravstvenem varstvu in negi starejših, poročevalec: g. BRAGHIN (UL C 120, 20.5.2005); mnenje EESO z dne 26.9.2007 o pravicah bolnikov, poročevalec: g. BOUIS (UL C 10, 15.1.2008); mnenje EESO z dne 24.10.2007 o grdem ravnanju s starejšimi, poročevalka: ga. HEINISCH (UL C 44, 16.2.2008) in mnenje EESO z dne 13.3.2008 o zagotavljanju splošnega dostopa do dolgotrajne oskrbe in finančni vzdržnosti sistemov dolgotrajne oskrbe starejših, poročevalka: ga. KLASNIC (UL C 204, 9.8.2008).

(4)  Sklep Komisije 2007/397/ES.

(5)  Glej: http://ec.europa.eu/employment_social/families/index_en.html (op. prev.: stran ni na voljo v slovenščini).

(6)  Glej točko 4.5.2 mnenja EESO z dne 13.12.2007 o četrtem poročilu o koheziji, poročevalec: g. DERRUINE (UL C 120, 16.5.2008).

(7)  Glej mnenji EESO z dne 14.3.2007 o gospodarskem in proračunskem vplivu staranja prebivalstva, poročevalka: ga. FLORIO (UL C 161, 13.7.2007) in z dne 15.9.2004 o demografskih spremembah in potrebah po raziskavah, poročevalka: ga. HEINISCH (UL C 74, 23.3.2005).

(8)  Glej mnenje EESO z dne 14.2.2008 o storitvah splošnega pomena, poročevalec: g. HENCKS (UL C 162, 25.6.2008).

(9)  Glej mnenji EESO z dne 18.1.2007 o strukturni politiki in koheziji v EU, poročevalec: g. DERRUINE (UL C 93, 27.4.2007) in z dne 25.4.2007 o teritorialni agendi, poročevalec: g. PARIZA (UL C 168, 20.7.2007).

(10)  Npr. podeželske regije v Franciji, Španiji in na Portugalskem, v vzhodni Nemčiji, nekatere vzhodnoevropske regije in oddaljene podeželske regije na Švedskem in Finskem; glej The Spatial Effects of Demographic Trends and Migration, ESPON project 1.1.4, Final report 2002.

(11)  Glej mnenje EESO z dne 29.5.2008 o zeleni knjigi Za novo kulturo mobilnosti v mestih, poročevalec: g. HERNÁNDEZ BATALLER, soporočevalec: g. BARBADILLO LÓPEZ (UL C 224, 30.8.2008), mnenje AGE – European Platform of Older People – o tej zeleni knjigi (COM(2007) 551 konč.); http://ec.europa.eu/transport/clean/green_paper_urban_transport/index_en.htm), ali tudi Mollenkopf et al. (Eds.) (2005): Enhancing mobility in later life – Personal coping, environmental resources, and technical support. Amsterdam: IOS Press.

(12)  Primere dodatnih ukrepov za ohranjanje samostojnosti je mogoče najti v Franciji (Hautes Corbières; CG VAL de Marne; France – discours colloque ANDASS), Nemčiji (primeri Berlin in Frankfurt/Main) in Združenem kraljestvu (Newcastle).

(13)  Glej npr. publikacijo GD SANCO Healthy Ageing: keystone for a sustainable Europe

(http://ec.europa.eu/health/ph_information/indicators/docs/healthy_ageing_en.pdf).

(14)  Glej mnenja EESO 1447/2004; 1465/2007; 1256/2007; in 501/2008 v opombi 3.

(15)  Primer Finska: Preventive work in Jyväskylä – Finland.ppt; primer Francija: Poitiers.pdf; Strasbourg.pdf; Le Guide de l'Aidant Familial.

(16)  Glej mnenje EESO z dne 15.9.2004 o demografskih spremembah in potrebah po raziskavah, poročevalka: ga. HEINISCH (UL C 74, 23.3.2005). Glej tudi mnenja EESO z dne 16.12.2004 o odnosih med generacijami, poročevalec: g. BLOCH-LAINÉ (UL C 157, 28.6.2005); z dne 14.3.2007 o družini in demografskih spremembah, poročevalec: g.BUFFETAUT (UL C 161, 13.7.2007); z dne 11.7.2007 o vlogi socialnih partnerjev pri usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, poročevalec: g. CLEVER (UL C 256, 27.10.2007) in z dne 13.12.2007 o spodbujanju medgeneracijske solidarnosti, poročevalec: g. JAHIER (UL C 120, 16.5.2008).

(17)  Glej npr. dejavnosti flamskega združenja Flemish Association VVSG (Flemish association Ageing VVSG-Vergrijzing-GRV-2006.pdf) in švedskega združenja Swedish Association of Local Authorities and Regions (Sweden – care for the elderly in Sweden today.pdf).

(18)  Glej npr. program modela BMFSFJ Generationsübergreifende Freiwilligendienste (Medgeneracijske prostovoljne dejavnosti).

(19)  Direktiva 2000/78/ES.

(20)  Primer Finske kaže, kako je mogoče s pozitivnimi spodbudami (namesto s finančnimi izgubami) in prožno mejo starosti (med 63 in 68 let) prilagoditi izstop iz poklicnega življenja posameznikovim potrebam oz. podaljšati njegovo delovno dobo.

(21)  Glej npr. Naegele, G. & Walker, A. (2006): A guide to good practice in age management. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions, Dublin.

(22)  ESS je npr. financiral projekt v Združenem kraljestvu, ki nekdanjim managerjem, starejšim od 50 let, ponuja možnost, da v več kot 200 MSP svetujejo mlajšim kolegom in tistim, ki so zaključili podiplomski študij, ter jih usmerjajo.

(23)  Glej mnenje EESO z dne 13.12.2006 o prostovoljnem delu ter njegovi vlogi in vplivu v evropski družbi, poročevalka: ga. KOLLER (UL C 325, 30.12.2006).

(24)  Glej mnenja EESO z dne 9.2.2005 o integriranem akcijskem načrtu za vseživljenjsko učenje, poročevalec: g. KORYFIDIS (UL C 221, 8.9.2005), z dne 18.5.2006 o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje, poročevalka: ga. HERCZOG (UL C 195, 18.8.2006), z dne 30.5.2007 o vseživljenjskem učenju, poročevalec: g. RODRIGUEZ (UL C 175, 27.7.2007) in z dne 13.3.2008 o izobraževanju odraslih, poročevalka: ga. HEINISCH (UL C 204, 9.8.2008).

(25)  Te dejavnosti se izvajajo brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(26)  Npr. v zvezi s praktičnim usposabljanjem ali prostovoljnim delom za starejše.

(27)  Kot vzor za to je mogoče uporabiti projekt Transition – Ausbildung zum/zur Übergangsbegleiter/in für frühkindliche Bildungsprozesse (Prehod – izobraževanje svetovalcev za učne procese v zgodnjem otroštvu) v okviru programa Socrates Grundtvig 1.1

(http://www.elternverein-bw.de).

(28)  Glej sporočilo o finančnem izobraževanju COM(2007)808 z dne 18.12.2007, str. 8.

(29)  Primerjaj npr. s projektom Travelagents

(www.travelagents.org).

(30)  Primerjaj npr. s projektom AAMEE

(http://www.aamee.eu/).

(31)  Glej tudi European Design for All e-Accessibility Network

(EDeAN; http://www.edean.org/).

(32)  Koristno bi bilo lahko npr. odobravanje manjših posojil, ki bi starejšim v primeru prenehanja delovnega razmerja ali brezposelnosti omogočila ustanovitev samostojne dejavnosti.

(33)  Glej mnenje EESO z dne 29.5.2008 o starejših in novih IKT, poročevalka: ga. DARMANIN (UL C 224, 30.8.2008); poročilo EP RR\39694EN.doc, PE396.494v03-00.

(34)  Malanowski, N., Özcivelek, R. in Cabrera, M.: Active Ageing and Independent Living Services: The Role of Information and Communication Technology. JRC Scientific and Technical Report, EUR 2346 EN – 2008.

V zvezi s tem glej Akcijski načrt za informacijske in komunikacijske tehnologije ter staranje (COM(2007) 332 konč.), program Ambient Assisted Living Joint Research (http://www.aal-europe.eu/), raziskovalne dejavnosti 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (2007–2013) (http://ec.europa.eu/research/fp7/index_en.cfm) in Seniorwatch 2 – Assessment of the Senior Market for ICT, Progress and Developments. (http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/research/ageing/index_en.htm).

(35)  V Walesu na primer obstaja „komisar“ za starejše, ki na podlagi izkušenj „komisarja“ za otroke spremlja politične ukrepe in zakonodajo ter spodbuja in naroča raziskave.

(36)  Glej http://ec.europa.eu/employment_social/families/european-alliance-for-families-de.html.

(37)  Glej tudi mnenje EESO z dne 24.5.2000 o sporočilu Komisije, Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropskemu raziskovalnemu prostoru naproti, poročevalec: g. WOLF (UL C 204, 18.7.2000).

(38)  Priporočilo iz 6. okvirnega programa za raziskave. Glej mnenje EESO z dne 15.9.2004 o demografskih spremembah in potrebah po raziskavah, poročevalka: ga. HEINISCH (UL C 74, 23.3.2005).

(39)  Glej Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1260/1999. Glej tudi mnenje EESO z dne 13.12.2007 o četrtem poročilu o gospodarski in socialni koheziji, poročevalec: g. DERRUINE, (UL C 120, 16.5.2008).

---