31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 77/23

1.1

Odbor pozdravlja pobude Komisije za povečanje podpore za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij ter krepitev in spodbujanje podjetništva, da se razširijo proizvodne in zaposlitvene zmogljivosti v Skupnosti za doseganje večje konkurenčnosti, kohezije in boljšega na znanju temelječega gospodarstva v skladu s cilji prenovljene lizbonske strategije.

1.2

Čeprav Odbor pozdravlja pobudo za vzpostavitev nove podporne strukture Skupnosti za mikrokredit, meni, da preprost ukrep spodbujanja, naslovljen na države članice, ni dovolj, ker je v več državah članicah nebančni sektor, za katerega ne veljajo bančne direktive EU, urejen neustrezno in z zelo različnimi temeljnimi določbami.

1.3

Odbor meni, da bi morali biti ciljna skupina pilotnega projekta za družbeno odgovorne mikronaložbe, ki naj bi združil bančne in nebančne mikrokreditne institucije v evropsko mrežo z izvajanjem memorandumov o soglasju za družbeno odgovorne naložbe, sklenjenimi s posameznimi institucijami, in s podporo panožnih združenj, tisti, ki imajo majhne možnosti, da pridobijo bančni kredit, in sicer za:

1.4

Odbor je prepričan, da lahko inovativna uporaba novih tehnologij na področju mikrokredita prispeva k razširitvi področja uporabe mikrofinanciranja z vzpostavitvijo mreže, poveča konkurenco in s tem zmanjša stroške za uporabnike.

1.5

Poleg tega Odbor meni, da morajo dejavnosti za podporo mikrokreditu spremljati ukrepi za usposabljanje, da se olajša razvoj in doseganje uspeha na trgu, prepreči socialno izključevanje ter omogoči vedno boljše uresničevanje ciljev lizbonske strategije.

1.6

Odbor priznava, da so spremembe institucionalnega in pravnega okvira za podporo mikrokreditu zlasti v pristojnosti držav članic in se izvajajo prek mehanizmov iz letnega cikla upravljanja lizbonskega procesa. Kljub temu meni, da je treba okrepiti evropski referenčni sistem, zlasti da se:

1.7

Odbor ima pomisleke glede predloga za vzpostavitev posebne podporne strukture Skupnosti v okviru službe Evropskega investicijskega sklada, pristojne za Jeremie. To pobudi ne bi dalo optimalne prepoznavnosti in bi omejilo področje dela, ki bi ga ta struktura morala imeti za usklajevanje drugih obstoječih pobud, hkrati pa bi ji preprečevalo opravljanje drugih dejavnosti razen tehnične pomoči. Zato Odbor meni, da je treba ustanoviti neodvisno službo, ki bi lahko delovala kot mikrokreditni sklad.

1.8

Financiranje in tehnična pomoč, ki ju zagotavlja ta nova struktura, ne smeta biti usmerjena le k novim in nebančnim MFI, ampak morata zajemati vse takšne institucije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

1.9

Pobuda Skupnosti za mikrofinanciranje mora vključiti tudi krepitev socialnega dialoga in dialoga med različnimi akterji civilne družbe ter zagotoviti optimalno uporabo evropskih mrež za izmenjavo najboljših praks, kot so evropska mikrofinančna mreža, mikrofinančni center ter evropska mikrofinančna platforma.

1.10

Odbor meni, da bi morala pobuda v zvezi z MFI izboljšati vlogo delodajalskih združenj pri ugotavljanju zanesljivosti in sposobnosti prosilcev, vzpostavljanju trdnih odnosov in zaupanja ter pri zagotavljanju usposabljanja, svetovanja in drugih vrst podpore, da sprosti avtonomne sposobnosti upravičencev in zmanjša obseg birokracije, zlasti v zvezi s pripravo poslovnih načrtov.

1.11

Ustanovitev mikrokreditnega sklada, ki bi deloval v sodelovanju s finančnimi institucijami, državnimi upravami (2), panožnimi združenji in jamstvenimi skladi ter kreditnimi zadrugami, bi lahko imela pomembno vlogo pri usmerjanju finančnega inženiringa v različne oblike „socialnega upravljanja kreditov“.

1.12

Socialno usmerjen pristop do kreditov, ki bi lahko bil tudi podlaga za ustanovitev mikrokreditnega sklada, je tesno povezan z načeli družbene odgovornosti podjetij in vrednotami, povezanimi z boljšimi, bolj razširjenimi delovnimi mesti.

1.13

Podpora sistemu podeljevanja okoljskih certifikatov EMAS je lahko odlično sredstvo za spodbujanje socialne rasti podjetij in pospeševanje premišljenega razširjanja mikrokreditnega sklada.

2.1

Aprila 2007 je observatorij za MSP opozoril, da je glavna ovira za razvoj inovativnih proizvodov in procesov v evropskih MSP dostop do posojil, ki mu sledijo težave pri iskanju kvalificiranega osebja, medtem ko so pri večjih podjetjih glavne težave povezane zlasti s človeškimi viri.

2.2

Glavne pomanjkljivosti, ki se ugotavljajo na trgu, so pomanjkanje začetnega kapitala, neustrezna ponudba kapitala in nezadostno povpraševanje. Ta vprašanja so obravnavana v sporočilu Komisije o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti (3), o katerem je Odbor že večkrat izrazil svoje stališče (4).

2.3

EESO je zlasti opozoril, da je treba „okrepiti politike, ki bodo pomagale pri ustanavljanju in razvoju podjetij, in sicer z omogočanjem hitrejšega in cenejšega ustanavljanja, ukrepi za izboljšanje dostopa do rizičnega kapitala, večjim številom programov za podjetniško usposabljanje in ukrepi za lažji dostop do mrež in storitev za javno dobro ter bolj zgoščeno mrežo podpornih storitev za mala podjetja“ (5).

2.3.1

Odbor poudarja, podobno kot v prejšnjih mnenjih (6), da lahko h krepitvi konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti v EU prispevajo tudi „zadružna podjetja, združena podjetja, vzajemne družbe, inovativna, novoustanovljena podjetja in mikropodjetja“.

2.4

Poleg tega je Odbor poudaril, da je glavno vprašanje „olajšanje dostopa do finančnih trgov“ ter da „je treba banke in druge investitorje, kot so skladi tveganega kapitala, spodbujati k pozitivnejšemu odnosu do tveganja“ (7).

2.5

Komisija je jeseni 2007 objavila, da obravnava več pobud za MSP, vključno z evropsko pobudo za vzpostavitev nove podporne strukture za mikrokredite (8).

2.6

Mikrokredit je na splošno priznan kot finančni instrument, ki ima velik vpliv na podjetništvo, gospodarski razvoj in produktivno socialno vključevanje, hkrati pa se sooča s številnimi pomanjkljivostmi, tako da je še veliko prostora za izboljšanje. To se nanaša na težave pri pridobivanju začetnega kapitala, zlasti če je prosilec nezaposlen, če se je pred kratkim priselil, če je pripadnik etnične manjšine ali če se nahaja v konvergenčni regiji.

2.7

Druga težava izhaja iz dejstva, da lahko imajo finančne institucije ekonomije obsega zaradi fiksnih transakcijskih stroškov, kot so zbiranje informacij, ocenjevanje in spremljanje posojil. To velja zlasti v primeru mikrokreditov, dodeljenih samozaposlenim osebam in MSP, katerih poslovanje ni dovolj pregledno in ki nimajo zadostnih zmogljivosti, da finančnim institucijam zagotavljajo potrebne informacije.

2.8

V skladu z mednarodno opredelitvijo je mikrokredit „majhno posojilo, ki je v Evropi nižje od 25 000 EUR (9), v Združenih državah pa od 100 000 USD, ter je namenjeno osebam z nizkimi prihodki, ki običajno nimajo dostopa do bančnih posojil, ker njihova plačilna sposobnost ni ustrezna in/ali ker so stroški upravljanja takšnih posojil ocenjeni kot previsoki“ (10). Opredelitev mikrokredita ne vključuje potrošniškega kredita.

2.9

Odbor se v celoti strinja s Komisijo, da ima mikrokredit pomembno vlogo pri izvajanju lizbonske strategije za rast in delovna mesta ter pri spodbujanju socialnega vključevanja. Bistveno je, da mikrokredit ohrani svojo glavno vlogo spodbujevalca samozaposlovanja in razvoja mikropodjetij in da ne velja le za socialno pomoč.

2.10

Odbor meni, da je treba v EU mikrokredit uporabljati za reševanje težav, ki se izražajo v obliki nezmožnosti trga, da podjetnikom zagotovi dostop do kredita, ki je nujen za začetek ali razvoj gospodarsko obetajočih dejavnosti, tudi v okviru politike razvojne pomoči in sodelovanja (11).

2.11

Na ravni Skupnosti je okvirni program za konkurenčnost in inovativnost – jamstva za mikrokredite, s katerim upravlja EIF (12), mehanizem za zavarovanje mikrokreditov, ki jih lokalne institucije dodelijo mikropodjetjem (13). Vendar pa trenutno še ni na voljo posebne zakonodaje Skupnosti za področje mikrokredita, razen zakonodaje za bančni mikrokreditni sektor, za katerega veljajo evropski bančni predpisi (14), in nekaterih sklicevanj na mikrokredit v različnih programih in pobudah Skupnosti (15).

2.12

Poleg tega se sektor mikrokreditov v posameznih državah članicah ureja in upravlja različno. Le dve državi članici imata posebno zakonodajo, ki ureja nebančni mikrofinančni sektor (16), v štirih drugih državah članicah pa veljajo zakoni proti oderuškim obrestim (17).

2.13

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju med drugim poudaril, da je treba takoj prednostno zagotoviti „lažji dostop do financiranja, vključno z uporabo obstoječih finančnih instrumentov EU“ (18), ter „spodbujati večjo udeležbo na trgu dela na splošno in se boriti proti delitvam za zagotovitev dejavnega vključevanja v družbo“.

2.14

Odbor meni, da bi širši pravni in podporni okvir lahko ustvaril večjo spodbudo za ustanavljanje novih proizvodnih podjetij in pospešil njihovo konsolidacijo ter hkrati preprečeval tveganje za marginalizacijo in izključitev iz proizvodnega sistema, ki lahko vodita do družbenih in kriminalnih pojavov, kot je oderuštvo.

3.1

Komisija določa dve smeri delovanja:

4.1

Mikrokredit lahko spodbuja socialno vključevanje ter gospodarsko šibkejšim osebam in podjetjem, ki so izključeni iz tradicionalnega bančnega sistema, omogoči dostop do finančnih sredstev, ki so nujna za začetek in razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo prihodek.

4.2

Na ravni Skupnosti mora zakon o malem gospodarstvu za Evropo (19), katerega nedvoumen cilj je opredelitev konkretnih načel in ukrepov za izboljšanje okolja, v katerem poslujejo evropska MSP, omogočiti ugotavljanje in odstranjevanje ovir za sprostitev potenciala malih podjetij z večjim prizadevanjem za poenostavitev, lažjim dostopom do kredita ter oblikovanjem ustreznih predpisov na področju energije in okolja.

4.3

Odbor meni, da je treba izboljšati usklajevanje cele vrste ustreznih obstoječih instrumentov, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s preteklimi in sedanjimi instrumenti, povezanimi z mikrokrediti, kakor je poudarjeno v sporočilu Komisije (20), namreč:

4.3.1

Odbor meni, da je treba pri oblikovanju novih pobud Skupnosti na področju mikrokredita upoštevati uspehe, dosežene v okviru večletnega razvoja in praktičnega izvajanja okvirnega programa EU-AKP o mikrofinanciranju pod okriljem GD Europaid.

4.4.1

Evropske finančne institucije so od začetka osemdesetih let 20. stoletja (24), zlasti zaradi zamisli in predlogov iz razprav na evropskih konferencah obrtnikov in malih podjetij (25), v državah članicah razširjale in spodbujale kulturo finančnega inženiringa (26).

4.4.2

Potreba po učinkovitem izvajanju operativnih smernic za zmanjšanje težav pri dostopu do kredita in pomoč pri organizaciji finančnega inženiringa je skupaj s pritiski evropskih združenj malih podjetnikov Komisijo in EIB spodbudila k ustanovitvi Evropskega investicijskega sklada (EIF) (27). EIF se je po začetnem kratkotrajnem obdobju, ko je podpiral komunikacijska omrežja (28), preusmeril v sofinanciranje podpornih ukrepov za mikropodjetja ter mala in srednje velika podjetja z različnimi oblikami jamstva in predvsem z ukrepi finančnega inženiringa.

4.4.3

Na podlagi večletnih programov Komisije za mikropodjetja ter mala in srednje velika podjetja, v zadnjem času pa tudi na podlagi prvega posebnega programa iz okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (29), so se ukrepi finančnega inženiringa razvijali s:

4.4.4

EESO je večkrat pozdravil ukrepe, ki so jih zlasti v zadnjih petnajstih letih sprejeli Komisija, EIB in EIF za pomoč malim podjetjem. Odbor pozdravlja razširitev in posodobitev finančne podpore EIB za MSP (32), vendar meni, da je bi bilo prizadevanja mogoče okrepiti, med drugim s programi, dogovorjenimi:

4.4.5

Na ravni držav članic bi se lahko vzpostavila mreža mikrokreditnih skladov z rotacijskimi skladi EIB ter z dodatnimi jamstvi EIF, ki bi delovala na različnih ravneh. Na regionalni (NUTS II) in pokrajinski (NUTS III) ravni bi lahko kreditne zadruge (kjer obstajajo) (33) zagotavljale strukturo za dodeljevanje posojil. Te zadruge imajo že precej izkušenj z zagonskim kapitalom in lahko z ustreznimi skladi tveganega kapitala s posrednim jamstvom EIF zagotavljajo jamstva.

4.4.5.1

Ta novi predlog bi bilo treba pojasniti v zvezi z ustanovitvijo mikrokreditnega sklada s strani EIB in Komisije. Cilj te pobude je zagotoviti podporo mikrofinančnim institucijam v Evropi z zagotavljanjem financiranja (nepovratnih sredstev, posojil, posojil „mezzanine“ in drugih lastniških instrumentov) ter tehnične pomoči. Ta mikrokreditni sklad ustanavlja EIF z začetnim kapitalom v višini okrog 40 milijonov EUR za podporne dejavnosti (od tega 20 milijonov EUR prispeva EIB) in naj bi ga po mnenju EESO v prihodnje tudi upravljal.

4.4.6

Mikrokredit naj bi zadostoval za nakup materiala in osnovne opreme, potrebne za ustanovitev podjetja, ali za zamenjavo opreme, ki je v mikropodjetjih vedno potrebna (34).

4.4.6.1

Odbor meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mikrokreditu za podjetnice. V teh primerih bi bilo treba več pozornosti nameniti prožnosti, pogojem in merilom za odobravanje kreditov, da bi preprečili nastanek objektivnih socialnih in psiholoških težav, ki se lahko zaostrijo v primerih

4.4.6.2

Pogoji in upravljanje mikrokreditov, namenjenih razvoju dejavnosti žensk, bi morali predvsem upoštevati prednostne cilje socialnega in ekonomskega vključevanja in ponovnega vključevanja v gospodarsko strukturo družbe, ob tem pa upoštevati, da se je treba boriti proti nevarnosti podcenjevanja ter krepiti razvoj podjetniške kulture in sposobnost za prevzemanje večjih odgovornosti in tveganj.

4.4.7

Mikrokredit bi moral biti tudi priložnost za mlade ljudi, ki želijo ustanoviti lastno podjetje in so ustrezno strokovno usposobljeni, nimajo pa finančnih zmožnosti.

4.4.7.1

Začetno jamstvo za posojilo, ki ga v vsakem primeru mora dati finančna institucija (ki je lahko banka ali pa tudi ne), je s tem posojilom kupljena oprema. Kar pa bi finančne institucije lahko spodbudilo k manj strogi obravnavi pri dajanju posojil (35), je obstoj evropskega mikrokreditnega sklada z lastnimi sredstvi, strokovnostjo in znanjem za občasne posege prek EIF, kreditnih zadrug in panožnih združenj, da pomaga odplačati morebitne dolgove, ki je tudi pripravljen in zmožen spodbujati stroge standarde v zvezi s stabilnostjo, izboljšanjem in diverzifikacijo proizvodnje, preglednostjo in bojem proti oderuškim obrestim (36).

4.4.8

Študije o plačilni nesposobnosti mikropodjetij in malih podjetij kažejo, da v glavnih evropskih državah v zadnjih desetih letih plačilna nesposobnost ni presegla 4 % dodeljenih posojil (37). Ker je odstotek nižji od 5 %, se lahko uporabi multiplikator 20, da se zagotovi jamstvo za posojilo finančne institucije.

4.4.9

Z multiplikatorjem 20 in jamstvom za posojilo, ki pokriva 50 % plačilne nesposobnosti posameznega dolžnika, lahko kreditna zadruga s skladom tveganega kapitala v višini enega milijona EUR zagotovi posojilo v skupni vrednosti 40 milijonov EUR za veliko podjetnikov (38).

4.4.9.1

Sistem kreditnih zadrug je z dodeljevanjem posojil leta 2007 omogočil financiranje italijanskih obrtniških podjetij v višini približno 6 milijard EUR.

4.4.10

V EU s 27 državami članicami se letno ustanovi približno 500 000 novih podjetij. Letno število podjetij, ki prenehajo z dejavnostjo, je nekoliko nižje (39). Mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99 % letnega števila ustanovljenih podjetij; med njimi je najmanj 240 000 podjetij z eno zaposleno osebo, ki je lastnik podjetja (40).

4.4.11

To za primer iz odstavka 4.4.9 pomeni, da se lahko s skladom tveganega kapitala v višini enega milijona EUR ob pomoči finančnega inženiringa prek mikrokreditnega sklada zagotovi posojilo v višini 25 000 EUR za 1 600 malih podjetij.

4.5.1

Kot je bilo že omenjeno, je kredit ključni instrument za gospodarski in socialni razvoj ter za izgradnjo „socialnega tržnega gospodarstva“.

4.5.2

Zato so tudi postopoma nastajali in se uveljavljali novi koncepti kreditov, pri čemer kredit ni več zgolj razmerje med stranko in finančno institucijo, temveč instrument z visoko socialno vrednostjo zaradi svoje povezave z boljšimi in varnejšimi zaposlitvami in gospodarskim razvojem.

4.5.3

V tej novi, širši perspektivi je treba tveganja, povezana z dodeljevanjem kreditov, razpršiti med več akterjev.

4.5.4

Razpršitev kreditnega tveganja med več akterjev

4.5.5

V skladu z uveljavljenimi socialnimi vrednotami je treba dodeljevanje posojil čedalje bolj povezovati z družbeno odgovornostjo podjetij, pri čemer se morajo podjetniki prilagajati in ravnati v skladu z vrednotami trajnostnega razvoja.

4.5.6

Okoljski certifikat EMAS bi bil najustreznejši certifikat, ki bi se lahko v procesu finančnega inženiringa zahteval v zvezi s socialno vlogo kredita (41).

4.5.7

V zadnjih letih je le nekaj deset tisoč podjetij lahko izkoristilo finančne instrumente Skupnosti (42). Med opisom problematike in doseženimi rezultati torej obstaja velik razkorak. Zato je treba razmisliti o konkretnih možnostih za večjo vključenost finančnih institucij in boljše rezultate.

4.5.8

Evropski svet je 20. in 21. novembra 1997 na izrednem zasedanju v Luxembourgu, na katerem je bilo vprašanje zaposlovanja edina točka dnevnega reda, med drugim sprejel tri konkretne pobude za pomoč podjetjem pri ohranjanju njihove konkurenčnosti na trgu ter pozval Komisijo, naj pripravi predloge, ki bodo okrepili gospodarske subjekte in povečali zaposlovanje. Te tri pobude so bile: zagonska sredstva iz evropske tehnološke pomoči (ETF), program Skupna evropska vlaganja (Joint European Venture) in garancijska shema za MSP. Dve od teh pobud, in sicer zagonska sredstva iz evropske tehnološke pomoči in garancijska shema za MSP, sta bili namenjeni olajšanju dostopa do kredita.

4.5.8.1

Ob koncu leta 2005 je bilo več kot 277 000 MSP vključenih v program za rast in delovna mesta ter večletni program (MAP) (43).

4.5.8.2

Garancijska shema za MSP je eden ključnih evropskih programov za MSP (44).

4.5.9

V EU je približno 23 milijonov mikropodjetij in 1,1 milijona malih podjetij, od katerih je 90 % samostojnih podjetnikov ali osebnih družb. Samo 5 ali 6 % od njih uporablja tvegani kapital.

4.5.10

Odbor zato meni, da je treba najti nove oblike pomoči za posojila, ki bodo namenjene tudi osebnim družbam, kot v primeru instrumentov finančnega inženiringa, da ne bo njihova uporaba še naprej zanemarljiva ter s tem ovirala finančno rast mikropodjetij in malih podjetij.