31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 77/15

1.1

EESO poudarja pomen konsolidacije EU z ratifikacijo Lizbonske pogodbe v vseh državah članicah, saj bi to pripomoglo k ohranjanju koristi enotnega trga ter k njegovemu razvoju in konsolidaciji.

1.2

Dobro delujoč, konkurenčen in inovacijam prijazen enotni trg je bistven za Evropo, da kar najbolje izkoristi globalizacijo in hkrati ohrani raven blaginje. EESO izraža skrb zaradi nedavnih sodb Evropskega sodišča v zvezi z napotitvijo delavcev in trenutno analizira njihove posledice za pravni red Skupnosti na področju socialne politike (1).

1.3

EESO poudarja, da je za razvoj enotnega trga treba spodbujati znanstvene raziskave in inovacije ter koristno uporabiti njihove rezultate, pomagati nacionalnim dobaviteljem tehnologije pri promociji inovativnih izdelkov in tehnologij na evropski ravni ter pospešiti širjenje in transnacionalno izkoriščanje rezultatov raziskav. Enotni trg je ključno orodje za uresničevanje programa lizbonske strategije. Njegov cilj je koristiti potrošnikom, gospodarski rasti in zaposlovanju, s pomočjo postopnega odpravljanja preprek, ki ovirajo prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, čeprav jih veliko ostaja. Koristi tesnejšega povezovanja so nesporne.

1.4

Sveženj Komisije o pregledu enotnega trga je dobra podlaga za poživitev enotnega trga, vendar bo njegova uspešnost v veliki meri odvisna od sposobnosti in ambicij nacionalnih vlad ter njihovih socialnih partnerjev, da prevzamejo svojo odgovornost in zagotovijo sredstva, ki so potrebna, da svoje besede spremenijo v dejanja.

1.5

Pravilno in enotno izvajanje veljavne zakonodaje ter standardov je eden od najpomembnejših izzivov. Ocene učinkov, zmanjšanje upravnih obremenitev in stroškov, povezanih z zakonodajo, ki izhajajo iz davčne razdrobljenosti notranjega trga, boljše posvetovanje s socialnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi ter zlasti MSP so ključni za izboljšanje razumevanja regulativnih ciljev ter opredeljevanje neregulativnih rešitev.

1.6

Mala in srednje velika podjetja (MSP) prispevajo velik delež k učinkovitemu delovanju enotnega trga. MSP v svojih najrazličnejših oblikah imajo zlasti pomembno vlogo v storitvenem sektorju in bistveno prispevajo k ohranjanju socialnega ravnotežja, na katerem sloni gospodarstvo EU. Tako imenovani Small Business Act (Zakon o malem gospodarstvu) in Listina za MSP priznavata pomen MSP v političnih procesih ter v okviru institucij EU in državah članicah. Kljub temu EESO meni, da je treba vlogi MSP nameniti več pozornosti pri izvajanju politik, zlasti ob upoštevanju njihovega prispevka k uresničevanju gospodarskih in okoljskih ciljev ter ciljev socialne politike.

1.7

EESO poudarja, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pomemben instrument solidarnosti. Zagotavljal bo posebno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi spreminjajočih se vzorcev svetovne trgovine, da poiščejo drugo delo. Dejstvo, da program velja za zaposlene v MSP, je sicer dobrodošlo, pri čemer pa Odbor obžaluje, da ni na voljo samozaposlenim, ki bodo ranljivi za enake spremembe.

1.8

EESO poziva Komisijo in države članice, naj za izboljšanje uveljavljanja pravil enotnega trga zagotovijo dodelitev zadostnih sredstev. Poleg tega je treba oblikovati pobude za ustvarjanje sinergij med politiko enotnega trga, politiko konkurence ter socialnimi in okoljskimi politikami, ki so pomembne za dobro delovanje enotnega trga.

1.9

Komisija in države članice morajo zagotoviti, da nove zakonodajne pobude, ki naj bi prispevale k nemotenemu delovanju enotnega trga, in upoštevajo tako vpliv, ki ga imajo na konkurenčnost evropskih podjetij, kot tudi socialni in okoljski vpliv. Da bi podjetjem ter potrošnikom zagotovili doslednost zakonodaje in pravno varnost ter preprečili, da si nove pobude druga drugi nasprotujejo, je treba izvajati „preskus združljivosti z enotnim trgom“ (2) za nove predloge na ravni EU in nacionalni ravni ter oceniti njihov socialni in okoljski vpliv.

1.10

Državljanom in podjetjem je treba zagotoviti lahek in cenovno ugoden dostop do pravnega varstva, vključno z ustreznimi pravnimi sredstvi in mehanizmi za reševanje sporov. V zvezi s tem je treba pospešiti razvoj mehanizmov za izvensodno reševanje sporov.

1.11

EESO lahko samo pozdravi cilj sporočila z dne 20. novembra 2007 o storitvah splošnega interesa za „konsolidacijo okvira EU, ki se uporablja za storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami z zagotavljanjem konkretnih rešitev za konkretne težave, kjer se pojavljajo“ in „kombinacijo sektorskih ukrepov in ukrepov, povezanih s posameznim vprašanjem“.

1.12

Ker primarna zakonodaja priznava, da so storitve splošnega gospodarskega interesa kot celota sestavni del „skupnih vrednot“ EU in prispevajo k njeni „socialni in ozemeljski koheziji“, morajo biti sektorski ukrepi (ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sektorja) združeni s pristopi, povezanimi s posameznim vprašanjem.

1.13

Z vključitvijo razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami v primarno zakonodajo ter potrebe po zagotavljanju spoštovanja skupnih načel delovanja storitev splošnega gospodarskega interesa Protokol o storitvah splošnega pomena ponazarja, da je proces pojasnjevanja obravnavanih konceptov in sistemov zdaj pomembnejši kot kadar koli prej za zagotovitev, da takšne storitve ne bodo več odvisne izključno od zakonodajnega ali pravnega pristopa za vsak primer posebej.

1.14

Kljub večkratnim zahtevam Evropskega parlamenta, da se zagotovi resnična pravna varnost za socialne storitve splošnega interesa, se predlogi v sporočilu o storitvah splošnega interesa omejujejo na odgovore na „pogosto zastavljena vprašanja“, ki so nedvomno koristni, niso pa pravno zavezujoči.

1.15

EESO zato predlaga večplasten in postopen pristop s kombinacijo sektorskih vidikov in vidikov, povezanih s posameznim vprašanjem, kar bi omogočilo sprejetje zakonodajnih pobud, kadar so potrebne, in/ali prilagoditev teh načel in pogojev različnim zadevnim sektorjem (medsektorski pristop, povezan s posameznim vprašanjem).

2.1

Obravnavani sveženj Komisije predlaga vrsto pobud, podprtih s petimi delovnimi dokumenti ter sporočiloma o storitvah splošnega interesa in o socialni razsežnosti enotnega trga (3).

2.2

EESO je izdal mnenja o vseh teh temah (4). Nedavno je sprejel mnenje na lastno pobudo o zunanji razsežnosti enotnega trga, trenutno pa pripravlja mnenje o njegovi socialni in okoljski razsežnosti (5).

3.1

Odbor pozdravlja poudarek, ki ga sporočilo COM(2007) 724 konč. namenja izboljšanju položaja potrošnikov in MSP, da bi jim pomagalo bolje izkoristiti prednosti enotnega trga in zagotovilo boljši odziv na njihova pričakovanja in skrbi. Zato je dobrodošlo, da politika enotnega trga namenja posebno pozornost za potrošnike pomembnim področjem, kot so energija, telekomunikacije, maloprodajne finančne storitve ter veleprodaja in maloprodaja.

3.2

Uspešnost prihodnje politike enotnega trga je odvisen od tega, ali bo državam članicam in Komisiji uspelo izboljšati njegovo delovanje. Enotni trg je „nenehno delo“ in skupna odgovornost. Države članice morajo pri tem sprejeti večjo odgovornost. Nacionalni organi pogosto ne izpolnijo svoje odgovornosti za upravljanje enotnega trga, kar povzroča nove ovire, ki zmanjšujejo zaupanje, ki bi ga moral vzbujati enotni trg. Pomembna vloga socialnih partnerjev pri podpori enotnega trga mora biti bolj priznana.

3.2.1

Komisija si prizadeva dati večjo prednost pravilnemu izvajanju. Oblikovati je treba instrumente za zagotavljanje boljšega delovanja zakonodaje v praksi. Pri spodbujanju izvajanja so ključni pravočasen in pravilen prenos zakonodaje Skupnosti ter upravne poenostavitve. Pravilen prenos direktive o storitvah je zlasti pomemben za doseganje njenih ciljev glede ustvarjanja delovnih mest in rasti.

3.3

Omogočanje preprostih in hitrih rešitev težav, s katerimi se soočajo državljani in podjetja na enotnem trgu, mora še naprej ostati prednostna naloga. Mreža SOLVIT je izredno koristno, vendar na žalost „neizkoriščeno“ orodje, ker se premalo ve o sistemu in njegovi uporabnosti ter ustreznih virih, zlasti na nacionalni ravni. Zato so zelo priporočljive kakršne koli pobude za izboljšanje tega položaja, vključno z ukrepi za zagotavljanje zadostnih človeških virov in finančnih sredstev v centrih SOLVIT, ter pobude za razširitev delovanja teh centrov.

3.4

EESO podpira namere Komisije, da poenostavi in pospeši postopke za ugotavljanje kršitev, tako da daje prednost kršitvam, ki predstavljajo največjo nevarnost in so gospodarsko pomembne, ne da bi se s tem ogrožala učinkovitost obstoječih sredstev odvračanja.

3.5

Potrebno je še veliko dela na področju nadzora trga lokalno proizvedenih in uvoženih izdelkov. To nalaga dolžnost organom držav članic in tudi Evropski komisiji.

3.6

EESO želi, da Komisija bolj poudari pomoč MSP s povezovanjem politike MSP s socialnimi in okoljskimi cilji Evropske unije ter končno odpravi vse nacionalne netarifne ovire, vključno z ovirami za prosti pretok kapitala in delavcev (6).

3.7

Z bolj splošnega vidika ostaja ključno, da ima Komisija še naprej pomembno vlogo kot varuh pogodbe in da še naprej uveljavlja pravico do pobude, da zagotovi dobro delovanje enotnega trga.

3.8

EESO se strinja, da je treba nadaljevati prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje stroškov zaradi davčne fragmentacije enotnega trga s spodbujanjem predpisov Skupnosti, ki bodo podpirali razvoj čezmejnih dejavnosti in krepili enotni trg.

4.1

EESO pozdravlja cilj za zagotavljanje „bolj vključujočega oblikovanja politik“ in željo po „širšem sodelovanju zainteresiranih strani“. Ključne so sistematične ocene učinkov.

4.2

Pri pripravi ocene učinka je bistveno posvetovanje predstavnikov zainteresiranih strani. Ocene učinkov mora pregledati neodvisen in zunanji organ, ki ga sestavljajo strokovnjaki in tudi skupine končnih uporabnikov zakonodaje.

4.3

Poleg tega je treba zagotoviti zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja, ne da bi bili ogroženi socialni rezultati.

4.4

Da bi podjetjem in potrošnikom zagotovili pravno doslednost in varnost ter preprečili, da nove pobude ustvarijo nove prepreke, je treba izvajati „preskus združljivosti z enotnim trgom“, ki vključuje oceno socialnega in okoljskega vpliva (7), za nove predloge na ravni EU in nacionalni ravni. Nejasna pravna besedila, ki se večkrat izvajajo in razlagajo različno, v zakonodaji Skupnosti povzročajo nasprotja.

4.5

Ključnega pomena so boljše obveščanje in boljši podatki o praktični uporabi pravil enotnega trga. Komisija mora biti bolj odprta pri razkrivanju informacij o državah članicah, ki ne izpolnjujejo svoje odgovornosti, ter pri podpori vlogi nacionalnih socialnih partnerjev z doslednejšim in preglednejšim nacionalnim poročanjem.

5.1

EESO se strinja s Komisijo, da je globalizacija pomemben vir dinamičnosti in konkurenčnosti ter da je enotni trg prednost, ki se mora uporabiti kot odskočna deska za spoprijem z izzivi globalizacije.

5.2

Liberalizacija trgovine je pravilno opredeljena kot prvi steber strategije EU na tem področju. Ambiciozen zaključek kroga pogajanj iz Dohe in konec obsežnih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, ki jih je sprožila Globalna Evropa, bosta merilo uspešnosti EU.

5.3

Regulativna vprašanja in vprašanja standardov so čedalje bolj dejavniki, ki določajo sposobnost podjetij, da se mednarodno uveljavljajo. Evropske organizacije za standardizacijo, kot so CEN, CENELEC in ETSI, morajo v sodelovanju s svetovalnimi organizacijami, kot je NORMAPME (9), zagotavljati, da so takšni standardi dostopni vsem podjetjem, zlasti malim, v EU in državah v razvoju.

5.4

Komisija upravičeno poudarja potrebo po doseganju boljšega regulativnega sodelovanja, enakovrednosti in konvergence na mednarodni ravni. „En preskus, en standard, priznan povsod“ mora biti dolgoročni cilj.

5.5

Uredbe EU morajo ohranjati konkurenčnost. Mednarodno sprejetje norm EU ne bo nadomestilo pretiranega obremenjevanja podjetij EU. Regulativno sodelovanje s partnerskimi državami ne bo uspešno brez duha odprtosti in inovativnosti v odnosu do drugih pristopov.

5.6

EESO je zadovoljen z zavezanostjo primerjanju zakonodaje EU z mednarodnimi najboljšimi praksami, zlasti z najboljšo prakso glavnih trgovinskih partnerjev EU. Takšno primerjanje je treba sistematično vključiti v ocene učinka, ki jih izvaja EU, in EU mora biti pripravljena na regulativno sodelovanje s pomembnimi trgovinskimi partnerji. EU mora sprejeti uradno priznane mednarodne standarde za ugotavljanje skladnosti.

5.7

Pobude EU, da na svetovni ravni prevzame vodilno vlogo določanja pravil in razvoja visokokakovostnih znanstveno osnovanih mednarodnih standardov za industrijske in živilske proizvode, je treba spodbujati. Skupni standardi morajo imeti skupne regulativne cilje. Zato odbor za mednarodne regulatorje priporoča večjo osredotočenost na dvostranske sporazume in omrežja.

5.8

EU mora še naprej podpirati prosto trgovino in obenem zagotavljati ustrezno raven nadzora trga za zaščito pred uvozom nevarnih proizvodov. Vendar mora Komisija zagotoviti, da se ti ukrepi in nastajajoči sistemi zasebnih standardov ne zlorabijo za protekcionizem (10).

6.1

Odbor podpira stališče, da bo socialna razsežnost pomagala izboljšati delovanje enotnega trga, v skladu s strategijo za „rast in delovna mesta“ ter z njenim močnim poudarkom na zdravem gospodarstvu MSP.

6.2

Ker je povezovanje trga dela najboljša zaščita pred socialno izključenostjo, mora biti boljša uporaba potenciala delovne sile Evrope v hitro spreminjajočih se družbah jedro načrta Komisije za „priložnosti, dostopnost in solidarnost“. Komisija mora v sodelovanju s socialnimi partnerji zagotavljati, da to velja zlasti za skupine ranljivih oseb, priseljenske skupine in manjšine.

6.3

Za odziv na izzive globalizacije morajo biti tehnološke spremembe ter razvijanje socialnih in okoljskih razmer ter politični napori usmerjeni k zagotavljanju socialnih ciljev z višjimi stopnjami zaposlenosti in ustvarjanjem okvirnih pogojev za visoko rast produktivnosti.

6.4

Na pomen vključevanja „prožne varnosti“ (11) v vse politike EU je EESO opozoril v svojem mnenju (12). MSP in zlasti samozaposleni so ključnega pomena za učinkovito delovanje prožnih trgov dela. Zato je potrebno boljše razumevanje vloge MSP v zvezi z zagotavljanjem socialne politike.

7.1

EESO poudarja, da je za razvoj enotnega trga treba spodbujati znanstvene raziskave in inovacije ter koristno uporabiti njihove rezultate, pomagati nacionalnim dobaviteljem tehnologije pri promociji inovativnih izdelkov in tehnologij na evropski ravni ter pospešiti širjenje in transnacionalno izkoriščanje rezultatov raziskav. Kakovost enotnega trga lahko zelo vpliva na inovativno zmogljivost Evrope. Med „grozdi“ MSP, velikimi podjetji, raziskovalnimi inštituti, univerzami ter novim evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo se za raziskave in razvoj zahteva usklajevanje prizadevanj na evropski ravni.

7.2

Napredovanje v smeri konkurenčnejšega patentnega sistema v smislu stroškov in pravne varnosti je ključen za inovacijsko zmogljivost Evrope. To vključuje napredek na področju skupnega evropskega sistema sodne pristojnosti za patente, ki mora vsem podjetjem zagotoviti najvišjo kakovost, stroškovno učinkovitost in zanesljivost, ter napredek na področju patenta Skupnosti, ki tudi mora izpolnjevati vsa navedena merila, da prinese koristi zlasti MSP. Potrebna je tudi močna zaščita pravic intelektualne lastnine z učinkovitimi ukrepi na evropski in mednarodni ravni, usmerjenimi proti naraščajočemu obsegu ponarejanja in piratstva.

7.3

Upravljanje inovacij in socialne politike mora zajemati različne socialne gospodarske organizacije (kot so zadruge), ki lahko zagotavljanje storitev približajo uporabniškim skupnostim s primernim regulativnim nadzorom.

7.4

Nova politika enotnega trga mora igrati osrednjo vlogo pri vzpostavljanju okoljsko trajnostnega globalnega gospodarstva.

8.1

Uravnotežena potrošniška politika je pomembna za dobro delujoč enotni trg. EESO meni, da morajo biti potrošniki v središču nove vizije resnično vključujočega enotnega trga, ki je cilj Komisije. Več pozornosti je treba namenjati izkušnjam potrošnikov na trgu, na primer na podlagi ocen učinka ali s vključevanjem interesov potrošnika v program lizbonske strategije.

8.2

Osredotočiti se je treba na en skupni trg, ki je koristen za potrošnike in podjetja, ter na vlogo, ki jo lahko storitveni sektor ima v gospodarstvu pri povečevanju kakovosti in zaupanja potrošnikov. Potrošniki morajo imeti učinkovit dostop do blaga in storitev v celotni EU, medtem ko morajo imeti podjetja možnost ponujati svoje blago in storitve kjer koli v EU, kot to lahko počnejo na svojem domačem trgu. Uskladitev skupaj z vzajemnim priznavanjem omogoča pravo podlago za ustvarjanje razmer, v katerih imajo korist vse strani (13).

9.1

EESO je v več mnenjih (15) izrazil zaskrbljenost zaradi pravne negotovosti glede storitev splošnega interesa.

9.2

Sporočilo poudarja vlogo posebnega protokola o socialnih storitvah splošnega pomena, priloženega Lizbonski pogodbi, ki je po mnenju Komisije namenjen uvedbi skladnejšega okvira za usmerjanje ukrepov EU, medtem ko bo zagotavljal trdno podlago za opredeljevanje storitev splošnega interesa (16).

9.3

Vendar sporočilo o storitvah splošnega interesa le bežno navaja novi člen 16 Lizbonske pogodbe in ne obravnava podrobno njegovih posledic, medtem ko to uvaja novo pravno podlago za storitve splošnega gospodarskega interesa, pri čemer morata Svet in Parlament s predpisi in v skladu z običajnim zakonodajnim postopkom oblikovati načela in pogoje, ki bodo storitvam splošnega gospodarskega interesa omogočili izpolnjevanje nalog.

9.4

Učinkovito izvajanje načela, da je treba naloge splošnega interesa obravnavati prednostno, kar je zdaj postalo mogoče z novim členom 16 Lizbonske pogodbe, bo zmanjšalo obseg pogostega zatekanja k sodnim postopkom pred Evropskim sodiščem.

9.5

Lizbonska pogodba vključuje veliko inovacij, ne nazadnje tudi navedeni novi člen 16, ter splošno navajanje storitev splošnega interesa in storitev negospodarskega splošnega interesa. Prispeva k preusmeritvi vprašanja storitev splošnega interesa na področje ukrepov Skupnosti v skladu z načelom subsidiarnosti.

9.6

EESO meni, da je zato nova Lizbonska pogodba (člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokol o storitvah splošnega pomena) le začetek novega pristopa za doseganje večje pravne varnosti in skladnejše ureditve nacionalnih sistemov storitev splošnega interesa in sistemov storitev splošnega interesa Skupnosti.

9.7

Protokol o storitvah splošnega pomena ponuja priročnik pravil o storitvah splošnega gospodarskega interesa in storitvah negospodarskega splošnega interesa, vendar ne poskuša rešiti problema razlikovanja med tema dvema kategorijama.

9.8

Z vključitvijo razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami v primarno zakonodajo ter potrebe po zagotavljanju spoštovanja skupnih načel delovanja storitev splošnega gospodarskega interesa Protokol o storitvah splošnega pomena ponazarja, da je proces pojasnjevanja zadevnih konceptov in sistemov zdaj pomembnejši kot kadar koli prej, da omogoči pravno varnost za podjetja in organe, odgovorne za upravljanje teh storitev, in njihove glavne upravičence.

9.9

Sporočilo o storitvah splošnega interesa predlaga „konsolidacijo okvira EU, ki se uporablja za storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami z zagotavljanjem konkretnih rešitev za konkretne težave, kjer se pojavljajo“ in „kombinacijo sektorskih ukrepov in ukrepov, povezanih s posameznim vprašanjem“.

9.10

Takšni ukrepi morajo seveda upoštevati posebne značilnosti vsakega zadevnega sektorja. Ker primarna zakonodaja priznava, da storitve splošnega gospodarskega interesa kot celota sestavljajo del „skupnih vrednot“ EU in prispevajo k njeni „socialni in ozemeljski koheziji“, se morajo sektorski ukrepi (ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sektorja) in pristopi, povezani s posameznim vprašanjem, združiti.

9.11

EESO zato predlaga večplasten in postopen pristop s kombinacijo sektorskih vidikov in vidikov, povezanih s posameznim vprašanjem, kar bi omogočilo sprejetje zakonodajnih pobud, kadar so potrebne, in/ali prilagoditev teh načel in pogojev različnim zadevnim sektorjem (medsektorski pristop, povezan s posameznim vprašanjem).

10.1

EESO poudarja pomen konsolidacije EU z ratifikacijo Lizbonske pogodbe v vseh državah članicah, saj bi to pripomoglo k ohranjanju koristi enotnega trga ter k njegovemu razvoju in konsolidaciji.

10.2

Komisija je uvedla koncept socialnih storitev splošnega interesa ter ga razložila v beli knjigi o storitvah splošnega interesa (17), dveh sporočilih in delovnem dokumentu (18).

10.3

V sporočilu ni opredelitve teh socialnih storitev splošnega interesa, vendar je podana razlika med dvema velikima skupinama socialnih storitev splošnega interesa: prvič, pravni in dodatni programi socialne zaščite; in drugič, „druge temeljne storitve, ki se osebi zagotovijo neposredno“.

10.4

Previden pristop Komisije kaže, kako težko je razvrstiti socialne storitve splošnega interesa, saj izražajo posebne in zelo različne naloge, ki so globoko ukoreninjene v državne in celo lokalne kolektivne običaje.

10.5

Med posvetovanjem o zeleni knjigi iz leta 2003 je večina zainteresiranih strani v tem sektorju (lokalni organi, izvajalci, predstavniki uporabnikov) navedla, da so občutili večjo pravno negotovost glede zakonodaje Skupnosti, ki velja zanje, glede na njihove posebne lastnosti, zlasti kar zadeva dovoljenje za opravljanje storitve. Jasno so povedali, da so padli v „sivo območje“, kar je oviralo njihovo delo. Zato:

10.6

Vendar Komisija ni izbrala tega pristopa, ki je jasno v nasprotju s sektorskim pristopom, ki ga Komisija podpira, zato danes namerava svoje predloge omejiti na skupino odgovorov na „pogosto zastavljena vprašanja“ in na interaktivno informativno storitev, ki bodo nedvomno koristni, ne bodo pa pravno zavezujoči.

10.7

Za izpolnitev zahtev po pravni varnosti, med drugim tudi na podlagi člena 16 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki odpira nove možnosti v zvezi s položajem in vlogo storitev splošnega gospodarskega interesa v Evropski uniji, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa, je treba izvajati proces pojasnjevanja pojmov in tudi okvire Skupnosti, ki se nanašajo na javno koristne dejavnosti.

11.1

Odbor pozdravlja cilje, opredeljene v sporočilu o priložnostih, dostopnosti in solidarnosti: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja  (21), ki obravnava državljane EU, civilno družbo in podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter temelji na ključnih evropskih instrumentih, kot so enotni trg, lizbonska strategija za rast in delovna mesta ter strategija trajnostnega razvoja.

11.2

Sedanje spremembe v evropskih družbah (EU-27 s 500 milijoni prebivalcev, demografske spremembe, globalizacija, tehnološki napredek, gospodarski razvoj itd.) lahko ustvarjajo nove možnosti zaposlovanja ter znanja in spretnosti, vendar prilagajanje spremembam še vedno prinaša tveganje za brezposelnost in izključitev.

11.3

EESO zagovarja močnejšo vlogo EU pri lajšanju, predvidevanju in pospeševanju takšnih strukturnih sprememb, obenem pa se treba na globalni ravni zavzemati za evropske vrednote. Sporočilo nakazuje novo družbeno vizijo „življenjske priložnosti“ za Evropo 21. stoletja in skuša dopolniti posvetovanje, ki se je končalo 15. februarja 2008. Urad svetovalcev za evropsko politiko (BEPA), države članice in institucije EU ter drugi so vključeni v razpravo o družbenih spremembah in konceptu evropske družbene realnosti. EESO pozdravlja cilj za zagotovitev, da bo končna analiza teh razprav prispevala k pripravi prenovljenega socialnega programa, ki mora biti predložen leta 2008, in upoštevala nove institucionalne okvire iz lizbonske pogodbe.

—

Priložnosti – dobro začeti v življenju, uresničiti lasten potencial in čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja inovativna, odprta in sodobna Evropa.

—

Dostopnost – z novimi, učinkovitejšimi načini pridobiti izobrazbo, doseči napredek na trgu dela, dobiti kakovostno zdravstveno varstvo in socialno zaščito ter sodelovati v kulturi in družbi.

—

Solidarnost – spodbujati socialno kohezijo in družbeno trajnost ter zagotoviti, da noben posameznik ne bo zapostavljen.

11.4.2.1

EESO se strinja s Komisijo, da za Evropo ne obstaja način, ki bi ustrezal vsem, in da skupni izzivi zahtevajo skupno ukrepanje s podporo aktivnega državljanstva.

11.4.2.2

Za ohranjanje gospodarske rasti in manjše tveganje za pomanjkljivosti v sistemu socialnega skrbstva se je treba nujno boriti proti socialni izključenosti ter z ustvarjanjem priložnosti za posameznike izboljševati življenjski standard. Za napredek, posodobitev in odprtost za spremembe sta nujno potrebna samozavest in zaupanje.

1)

v mlade: nove družbene spremembe in novo gospodarstvo, ki temeljijo na inovativnosti in tehnologiji, zahtevajo več pozornosti v smislu izobrazbe ter znanj in spretnosti; vlaganje v mlade pozitivno vpliva na gospodarski razvoj in socialno kohezijo. Program lizbonske strategije je izobrazbo postavil v središče evropskega socialnega in gospodarskega sistema tako, da je znanje usmeril v vzvod konkurence za Evropo v globalnem smislu;

2)

v izpolnitev poklicne poti: dinamično gospodarstvo in trg dela zahtevata prilagodljiva pravila trga dela in visoke socialne standarde (glej „prožno varnost“);

3)

v daljše in bolj zdravo življenje: daljša pričakovana življenjska doba predstavlja breme za sistem socialne zaščite, vendar ustvarja tudi nove gospodarske priložnosti v smislu novih storitev, blaga in tehnologije. EU mora podpirati nove socialne politike, da izkoristi te priložnosti in odpravi neuspešnost trenutnih sistemov zaščite;

4)

v enakost med spoloma: novi gospodarski modeli prinašajo nove socialne sisteme. Politika dela se mora na primer posledično prilagoditi novim pogojem enakosti med spoloma. Nekateri predlogi Komisije obravnavajo razlike v plačilu, davčni sistem in družinam naklonjene prakse na delovnem mestu;

5)

v dejavno vključenost in nediskriminacijo: nedavne širitve so razkrile velika gospodarska in socialna neskladja med državami članicami in regijami. Cilj Evropske komisije je podpirati novo kohezijsko politiko, ki temelji na sprejemanju raznolikosti, dejavnem vključevanju, pospeševanju enakosti in izkoreninjanju diskriminacije;

6)

v mobilnost in uspešno integracijo: zaradi enotnega trga se je povečala mobilnost državljanov, kar vpliva tudi na MSP. To zahteva nove pristope, ki veljajo za celotno EU in temeljijo na integraciji;

7)

v državljansko udeležbo, kulturo in dialog: ti vidiki imajo v socialni koheziji pomembno vlogo, vključujejo pa tudi gospodarske vire, ki so povezani z razvojem inovacij in tehnologij.

11.4.4.1

EESO poudarja, da so države članice resda najbolj odgovorne za te politike, da pa imajo EU in socialni partnerji pomembno vlogo pri vodenju in podpiranju s tem povezanih ukrepov in reform. Pravni red Evropskih skupnosti je glavni instrument, zlasti glede širitve in kohezivne politike, lizbonske pogodbe ter Listine o temeljnih pravicah.

11.4.4.2

EESO se strinja z naslednjimi petimi strategijami iz sporočila:

—

„Enotni trg: pregled dosežkov“ (SEC(2007) 1521)

—

„Instrumenti za posodobljeno politiko enotnega trga“ (SEC(2007) 1518)

—

„Uvajanje nove metodologije za spremljanje proizvodnih trgov in sektorjev: rezultati prvega sektorskega pregleda“ (SEC(2007) 1517)

—

„Zunanja razsežnost pregleda enotnega trga“ (SEC(2007) 1519)

—

„Pobude na področju maloprodajnih finančnih storitev“ (SEC(2007) 1520).

—

Sporočilo o storitvah splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza (COM(2007) 725 konč.) ter nekaj delovnih dokumentov (delovni dokumenti služb Komisije: SEC(2007) 1514, SEC(2007) 1515, SEC(2007) 1516) in

—

Sporočilo o priložnostih, dostopnosti in solidarnosti: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja (COM(2007) 726 konč.).